Spoštovani, vsem prav lep pozdrav! Sklepčni smo. Začenjam 31. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Vsem še enkrat opravičilo zaradi tehničnih težav. Pri vnosu amandmajev smo morali nekaj časa počakati, zdaj pa so stvari brezhibne in normalno delujejo. Glasovali bomo z glasovalnimi napravami, tako prosim, da vložite kartice, če tega še niste storili.

Glede opravičil vas moram seznaniti, da sta se gospa Nataša Sukič in gospa Tina Heferle opravičili. Gospod Branko Simonovič nadomešča gospoda Roberta Polnarja, gospa Monika Gregorčič nadomešča gospo Janjo Sluga in gospod Rajh nadomešča gospoda Kramarja, kot sem obveščen.

Ugotavljam, da glede dnevnega reda do roka nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, zato je določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O FINANČNI RAZBREMENITVI OBČIN, DRUGA OBRAVNAVA.

V poslovniškem roku so vložile amandmaje poslanske skupine koalicije, drugih amandmajev ni bilo. Predlagam, glede na vložene amandmaje, da razpravljamo po vrsti o posameznih členih in potem o vsakem amandmaju glasujemo sproti, na koncu pa glasujemo o vseh členih, vključno z naslovom, se pravi, o celotnem besedilu skupaj; to je skladno s 128. členom Poslovnika Državnega zbora. Ali kdo temu ugovarja? Če ne, ugotavljam, da lahko začnemo.

Najprej vprašam predstavnika predlagatelja, ali želi podati obrazložitev k členom predloga zakona. Gospod minister, izvolite.

Najlepša hvala, predsedujoči.

Spoštovane članice in člani cenjenega odbora!

Predlog ZFRO, torej Zakona o finančni razbremenitvi občin, je rezultat večmesečnega skupnega in poglobljenega dela Vlade in reprezentativnih združenj občin, z namenom, da se zmanjša stroške občin. Izhodišče, da država sprejme sistemski zakon, ki bo zmanjšal stroške občin, je bilo oblikovano novembra 2018 ob podpisu dogovora o višini povprečnine za leto 2019 s predstavniki reprezentativnih združenj. Ta dogovor je določil, da se oblikuje posebno delovno telo, ki naj bi v 6 mesecih proučilo možne spremembe zakonodaje, da se zmanjšajo stroški občin, torej tisti, ki izhajajo iz njihovih zakonsko določenih nalog, pa tudi da se doseže neke administrativne razbremenitve. Delovna skupina je bila imenovana, v njej so sodelovali vsi deležniki, predstavniki združenj občin in uradniki resornih ministrstev, delo pa je koordiniralo Ministrstvo za javno upravo. Izhodišče za pripravo konkretnih rešitev – to je treba poudariti – so bili predlogi reprezentativnih združenj občin, ki so predlagali pregled kar 61 predpisov, v ožjem izboru tistih, ki sta jih obe strani dogovorili, pa jih je ostalo 25. Prvotni načrt je bil sicer, da se to pregleda, torej spremembe zakonodaje pregleda in pripravi v 6 mesecih, to se je podaljšalo še za četrtletje, saj je bilo gradivo zelo obsežno. Preveriti je bilo treba vse predlagane rešitve in se dogovoriti, torej, so se dogovorili, da so sprememb deležne tiste rešitve, ki jih skupno podpirata tako vladna kot občinska stran. Ta formulacija vladna in občinska stran se je, kot kaže tudi današnji predlog, izkazala kot ista stran, oboji smo bili zainteresirani za rešitve, ki so smiselne, če hočete, pravične in naslavljajo težave, ki so občine, lokalno samoupravo pestile več let. V procesu te priprave zakonodajnih rešitev se je oblikoval namreč poseben medinstitucionalen intenziven dialog, ni bilo prepovedanih vprašanj, ni bilo niti nesprejemljivih odgovorov. Vlada in predstavniki občin so dokazali, da je možno poiskati rešitve tudi v primerih, ko so stališča sicer nasprotna. Prevladal je skupni interes po kakovostnih rešitvah, ki bi zadovoljile obe strani in bile dobre za prebivalce. Ta predlog, ki je danes pred vami, vključno z amandmaji, je posledica tega.

Osnovni cilj zakona je bil, lokalne skupnosti čim bolj razbremeniti, ne le z vidika stroškov, temveč tudi z vidika administrativnih bremen. Sodelovalo je več vladnih resorjev, proces je bil zahteven in dolgotrajen. Naporno je bilo usklajevanje in iskanje rešitev, gre pa za zakon, ki posega v devet drugih zakonov, s končnim ciljem, da občine izvajajo naloge, ki se nanašajo na občane in so lokalnega pomena. Gre za neke vrste omnibus zakon, ki je torej zelo specifičen, posega, kot rečeno, v devet, s predlaganimi amandmaji dvanajst zakonov, in ključno je, da so tudi ti amandmaji – vse koalicijske amandmaje Vlada podpira – usklajeni z vsemi deležniki. Torej, ključni deležniki so bili tisti, ki so predloge podali, s katerimi iskali skupne rešitve in do zelo ustreznih rešitev – verjamem, da boste to pripoznali danes tudi spoštovane poslanke in poslanci – prišli.

Ta zakon torej na eni strani zmanjšuje stroške občin za izvajanje v zakonu določenih nalog, zmanjšuje administrativne postopke in povečuje nekatere prihodke občin. Konkretno ZFRO posega v osnovno besedilo devetih področnih zakonov in prinaša naslednje spremembe: plačilo zdravstvenega zavarovanja brezposelnim prevzame državni proračun, ker po odhodkih iz leta 2019 ocenjujemo zmanjšanje stroškov občin za 19 milijonov 485 tisoč evrov; financiranje družinskega pomočnika prevzame država, tu ocenjujemo zmanjšanje stroškov občin za 7,9 milijona evrov; financiranje mrliško-ogledne službe se prenese z občin na državo, občinam se bo zmanjšalo stroške z 3 milijone evrov; izdelava potrdil o namenski rabi zemljišč bo tudi za notarje plačljiva, prihodki občin bodo višji za četrt milijona evrov; določi se tudi taksa za potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele in zviša se upravna taksa za lokacijsko informacijo, prihodki občin bodo okvirno višji za milijon evrov; občina bo pa lahko, kar je administrativna razbremenitev, sprejela večletni program izobraževanja odraslih.

Poslanke in poslanci koalicije so, kot sem že omenil, v sodelovanju z našim ministrstvom in deležniki, županjami in župani oziroma reprezentativnimi združenji občin, sprejeli še odločitev o vložitvi dodatnih rešitev v osnovni že predstavljeni predlog zakona. Tako so bili oblikovani amandmaji, ki urejajo naslednja vprašanja: sofinanciranje občin z romskimi naselji predstavlja ukrep v vrednosti 4,7 milijona evrov, postopoma v štirih letih; določanje občinskih taks, kadar to določa zakon; poenostavitev kratkoročnega zadolževanja občin z vključitvijo v enotni zakladniški račun; določitev sredstev – to je zelo pomembno – za uravnoteženje razvitosti občin v višini 6 % primerne porabe, ki bodo nadomestila sedanje sofinanciranje občinskih investicij, to je poseg v 21. oziroma 23. člen Zakona o financiranju občin; sredstva za subvencioniranje neprofitnih najemnin prosilcem zagotavlja neposredno država in občine ne zalagajo več sredstev in jih potem refundirajo od Ministrstva za okolje; poenostavitev postopka sofinanciranja skupnih občinskih uprav; obveznost plačila nezgodnega zavarovanja, zavarovanja odgovornosti in pravne zaščite za gasilske službe pa prevzame država. Pričakujemo, da bodo skupni finančni učinki ZFRO in amandmajev blizu 70 milijonov evrov.

Cenjene poslanke in poslanci! Letošnje v vseh pogledih drugačno, nenavadno in izzivov polno leto si bomo zapomnili ne samo po izjemnih zdravstvenih izzivih, temveč tudi po za občine in njihovo prebivalstvo pomembnih spremembah, s katerimi kot država lahko dokažemo, da razumemo in spodbujamo pomen lokalne samouprave. Tako smo s podpisom Dogovora o povprečnini za leti 2021 in 2022, s katerimi smo za obe leti povprečnino določili v višini 628,2 evra, in je bil v zadnjih petnajstih letih dosežen le štirikrat, kot Vlada dokazali, da nam je več kot le mar lokalne samouprave, s predlaganim zakonom pa to zgolj potrjujemo. Vesel bom, da boste predlagani predpis, ki prinaša pomemben premik k fiskalni avtonomiji slovenskih občin, podprli tudi v drugi obravnavi.

Hvala.

Hvala.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta Republike Slovenije? Izvolite. Pa prosim, da se vsak predstavi zaradi magnetograma.

Hvala, gospod predsednik. Bojan Kekec, državni svetnik.

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Interesna skupina lokalnih interesov podpirata predlog zakona in pri tem pozdravljata napor Vlade, ki je po dolgoletnih prizadevanjih občin in njihovih reprezentativnih združenj končno prisluhnila opozorilom o nujnosti stroškovne razbremenitve občin v smislu prenosa tistih nalog z občin na državo, ki so po svoji naravi državne in ne sodijo v delokrog občin oziroma na njih občine niti nimajo vpliva. Predlagane rešitve sledijo dolgoletnim opozorilom Državnega sveta o finančni podhranjenosti lokalne samouprave in njegovemu zavzemanju za zmanjšanje stroškov. Ob dvigu povprečnine za letošnje in prihodnje leto predstavlja predlog zakona pomemben korak h konsolidaciji finančnega stanja slovenskih občin. Komisija in interesna skupina pozdravljata predvideno skrajšanje prehodnega obdobja za uveljavitev polne višine nepovratnih sredstev v višini 6 % primerne porabe za sofinanciranje občinskih investicij. Ukrep, na podlagi katerega so bile občine v prehodnem obdobju upravičene do bistveno manj razvojnih sredstev, kot jih predvideva 21. člen Zakona o financiranju občin, je škodljiv, saj se je manjšim in razvojno šibkim občinam zmanjšala možnost enakopravnega zagotavljanja lastnih virov za sofinanciranje evropskih razvojnih projektov. Komisija in interesna skupina tudi predlagata, da se v nadaljnji obravnavi proučijo dodatni predlogi Združenja občin Slovenije. Pri zagotavljanju normalnega financiranja lokalne samouprave bo treba v prihodnje nasloviti tudi vprašanje raznolikosti občin in s primernimi mehanizmi v okviru reforme sistema financiranja občin zagotoviti upoštevanje njihovih različnih razvojnih potreb in specifik, na primer, naraščanje števila prebivalstva ali odseljevanje, obmejne občine, mestne občine in tako naprej. No, to mnenje je bilo soglasno sprejeto tako v komisiji kot tudi v interesni skupini lokalnih interesov.

Hvala lepa.

Hvala.

Želi besedo predstavnik Združenja mestnih občin Slovenije? Izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni drugi gostje!

Dejstvo je, da je današnja obravnava oziroma nadaljevanje obravnave Zakona o finančni razbremenitvi občin skoraj tako pomemben ali pa enako pomemben proces, kot je bil dvig povprečnine, ki smo mu bili priče oziroma dogovoru v mesecu septembru. Torej, na eni strani je seveda pomembno, da imamo občine za svoje zakonsko določene naloge primerno financiranje. Se je pa v 30 letih lokalne samouprave res nabralo kar nekaj nelogičnosti, tako v prevzetih zakonskih nalogah oziroma naloženih zakonskih nalogah lokalni samoupravi in na drugi strani s tem seveda dostikrat povezanimi tudi finančnimi obremenitvami. Kar nekaj stvari je tudi, ki so v teh letih, ko smo priče postopni birokratizaciji verjetno na vseh področjih in tudi centralizaciji včasih, česar se počasi zavedamo, ki so se počasi spravile skozi zakonodajne rešitve. In jaz sem res vesel za to izjemno delo oziroma ta zaključek procesa. Mislim, da gre ena velika zahvala sedanji ekipi, ki je pripeljala ta proces do konca – tamle vidim tudi gospoda Medveda, mislim, da je tudi on malo ponosen na današnjo obravnavo. Gre res za neko široko rešitev, ki vsem nam, ker smo na koncu vsi občani v svojih lokalnih skupnostih, prinaša nek korak naprej.

Izpostavil bom samo še dve točki, ki sta med današnjimi dodatnimi amandmaji. Torej, na eni strani govorimo o poenostavitvi pri občinskih investicijah, ki so sofinanciranje na podlagi Zakona o financiranju občin, torej mi dostikrat v tem našem internem žargonu rečemo tako imenovani 21. in 23. člen. Jaz sem včeraj, ko sem bil seznanjen s tem amandmajem, svoje sodelavce vprašal, koliko časa smo mi posvetili temu, da smo vsako leto vlagali vloge, potem usklajevali te vloge, vlagali zahtevke in seveda ta čas je enormen, mislim, da ga lahko skoraj v polovici polnega delovnega časa enega zaposlenega štejemo. In ko sem si pridobil še dopis Ministrstva za gospodarski razvoj glede izvajanja tega procesa, na koncu tega dopisa je navedenih osem skrbnikov tega procesa. To vam razlagam zato, da bomo skupaj razumeli, koliko revolucionarno je to, da je nekdo napisal amandma, v katerem piše: »Sredstva za investicije občinam se bodo nakazala na občinske račune.« Pika. To je dejansko res preskok v miselnosti, preskok v načinu delovanja, preskok v zaupanju med lokalno in državno ravnjo.

Seveda, ker pa prihajam tudi iz jugovzhodne Slovenije, iz ene od občin, ki so zelo obremenjene z romsko problematiko, bi pa izpostavil tudi to, da je že po 30 letih, ko je bila v zakonodaji obveza, da država tudi določene procese na področju integracije romske skupnosti financira in jih nekako prepozna v svojih načrtih, da je to prvič uresničeno. Ampak predvsem vidim ta proces kot nekaj posebnega, zato ker ravno v zadnjih štirih mesecih zelo intenzivno deluje medvladna komisija na tem področju, ki je ugotovila številna področja, kjer bo treba nekoliko s sistemom šok terapije poseči v sedanje stanje, ki verjetno za neko demokratično državo leta 2020 ni sprejemljive, torej, ne vem, od streljanja na javnih mestih in tako naprej. Ampak, kot vemo vsi, vsak proces dandanes se pelje preko denarja dostikrat in zato, da bomo mi v vrtcih, osnovnih šolah začeli neke procese, s katerimi bomo vse te bodoče naše soobčane poskušali spremeniti na neko pot odgovornih državljanov, seveda ti procesi zahtevajo tudi financiranje.

Tako bi v generalnem res podprl dejansko vse rešitve, ki so v tem zakonu. Kot je bilo rečeno, ni to vse, kar smo naslovili, ocenjujem pa, da s posegom v teh osnovnih devet zakonov in nekaj dodatnih rešujemo več kot tri četrtine tistih najtežjih primerov, ki so se nabrali v zadnjih 30 letih, in gre res za pomemben korak, ki ga lahko danes tudi s svojim prispevkom podprete.

Hvala.

Hvala.

Želi besedo predstavnik Skupnosti občine Slovenije? Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep dober dan še v imenu Skupnosti občin Slovenije!

Stanovska organizacija združuje v obsegu 176 občin. Absolutno, v imenu vseh 176 občin lahko samo izrazim globoko hvala, zato da imamo danes pred sabo materijo, ki ne govori samo o tem, da se finančno občine razbremenjujejo, ampak jo župani prepoznavamo kot prvi korak k večji finančni stabilnosti lokalne samouprave in občin, pa seveda korak v smeri tega, kar sicer nalaga Evropska listina o lokalni samoupravi. Dejstvo je tudi, da smo v zadnjem obdobju samoupravne funkcije županov že 10 let bili pravzaprav priče zmanjševanju sredstev, ki so bila namenjena za delovanje lokalne samouprave. Sam pa globoko verjamem, da je stabilnost delovanja države najprej pogojeno v stabilnosti delovanja lokalne samouprave. V tem pogledu gremo zdaj v pravo smer in za to se tudi zahvaljujemo.

Zdi se mi še nekaj pomembno, končno občine niso več, v narekovajih, »prepoznane kot problem«, ampak kot del reševanja problema. Jaz vedno znova poudarjam, vsaka državljanka in državljan sta tudi občanka in občan in seveda imajo realne probleme in težave, ki jih poskušamo v lokalni samoupravi reševati, zato je takšen premik resnično zelo dobrodošel. Zahvala velja seveda najprej prejšnji ekipi, ki je formirala to skupino, skozi katero smo potem prišli do konca, do predlogov, ki so danes na mizi. Mogoče se za koga zdijo ta sredstva ali pa ta doprinos sorazmerno majhen v globalu državnega proračuna, ampak sami ga dojemamo kot zelo pozitiven signal v smislu delovanja naše lokalne samouprave.

Na koncu velja naslednje, zakon podpiramo in stojimo za njim. Želimo si, da bi se ta oblika sodelovanja, kot smo si ga zdaj zastavili in dokazali, da zmoremo, ohranila tudi naprej. Še nekaj odprtih vprašanj je v smislu nadaljnjega administrativnega razbremenjevanja lokalne samouprave in si želimo, da bi ta dialog, ki smo ga zdaj vzpostavili, tudi nadaljevali v bodoče. Prav tako bi poudaril še naslednje, za nas je zelo pomembna tudi, v narekovajih, »hitrost« sprejemanja zakonodaje. Se pravi, jaz vas pozivam, če je to seveda le mogoče, da ta sredstva dobimo čim prej. Prepričan sem, da jih vedno dobro porabimo in jih investiramo v tiste stvari, ki so bistvene. In če nam boste v tem smislu prisluhnili, bomo lahko opravili svoje delo še bistveno bolj učinkovito.

Hvala vsem, ki ste sodelovali v tem procesu. In kot rečeno, upam, da bomo s tem nadaljevali tudi v bodoče.

Hvala za besedo.

Hvala.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje in je v zvezi z 20. členom predloga zakona opozorila na nedorečenost določbe o tem, katera je obveznost plačila stroškov zagotavljanja mrliško-pregledne službe, ki izvira iz obdobja pred začetkom uporabe tega zakona. Ni jasno, ali se to nanaša na storitve te službe, ki so bile izvedene pred uveljavitvijo zakona, ali pa na obveznosti plačila teh storitev, ki so glede na pogodbo zapadle v plačilo.

Nadalje, enaka pripomba glede nejasne določitve pomena besede »izvirajo«, daje Zakonodajno-pravna služba tudi v zvezi z 21. členom, tako v prvem kot v drugem odstavku. Ni namreč jasno, na kateri datum glede obveznosti plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje za družinske pomočnike se nanaša besedilo »izvirajo iz obdobja pred začetkom uporabe tega zakona«. Na potek posameznega meseca zavarovalnega obdobja, v katerem je družinski pomočnik zavarovan, na potek roka za predložitev obračuna za to obdobje 15. dan v naslednjem mesecu, na potek roka za plačilo obveznosti za to obdobje 20. dan v naslednjem mesecu ali na kak drug datum. V zvezi s tema dvema pripombama ugotavljam, da sta podana amandmaja.

Podali smo še pripombo k 24. členu predloga zakona in opozorili, da izraz »naslednjega koledarskega leta« ni jasen, ker ni jasno, od katerega leta je to naslednje koledarsko leto. Poleg tega pa tudi opozarja, da je obveznost države za povračilo stroškov občini javnopravna, saj izhaja neposredno iz zakona. O takih obveznostih se ne odloča na podlagi računa, pač pa na podlagi zahtevka občin, odloči pa se z odločbo v upravnem postopku. Nadalje še dve ugotovitvi v zvezi z amandmaji. In sicer, najprej je treba povedati, da Zakonodajno-pravna služba ne odloča o dopustnosti amandmajev, pač pa je treba v zvezi z njimi povedati sledeče. Predlagani amandmaji vključujejo spremembe zakonov, ki v prvotnem predlogu zakona niso bili vključeni. S tem je predlagan nov zakon, ki spreminja zadevne zakone, kar pomeni nov zakonodajni postopek. Po 89. členu ustave se zakon sprejema praviloma v večfaznem postopku, izjeme pa lahko določi le Poslovnik Državnega zbora. Take izjeme, da bi bilo mogoče z amandmaji začeti nov zakonodajni postopek, pa Poslovnik Državnega zbora ne predvideva. Zato nove predlagane spremembe Stanovanjskega zakona, Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom po mnenju Zakonodajno-pravne službe niso skladne z ustavo in tudi ne s Poslovnikom Državnega zbora. Nadalje predlagani amandmaji vključujejo tudi spremembe in dopolnitve ter razveljavitve določb Zakona o financiranju občin, katerega spremembe in dopolnitve, tudi razveljavitve do sedaj niso bile predlagane. S tem v zvezi je treba izpostaviti 152. člen Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da se pri predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona, kar je predlog zakona zgolj zakon o spremembah in dopolnitvah več zakonov, amandmaje lahko vlaga le k členom sprememb in dopolnitev predloga zakona. Skratka, Zakonodajno-pravna služba meni, da je treba presoditi dopustnost amandmajev iz več členov poslovniških določb.

Hvala.