Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, lepo pozdravljeni! Začenjam 47. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da nisem prejel nobenega obvestila o tem, da bi bil kateri od članic ali članov odbora zadržan. Prejel pa sem dve pooblastili za nadomeščanje, in sicer poslanec Boštjan Koražija nadomešča poslanca Primoža Siterja iz Poslanske skupine Levica in poslanec Bojan Podkrajšek nadomešča poslanca Ljuba Žnidarja iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DOPOLNJEN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.

Odbor bo dopolnjen predlog proračuna obravnaval na podlagi 160. člena Poslovnika Državnega zbora, v skladu s katerim matično delovno telo lahko svoje amandmaje vloži najkasneje tri dni pred sejo Državnega zbora ter se opredeli do dopolnjenega predloga proračuna in do vloženih amandmajev.

Današnjo sejo odbora sem sklical v skladu z dogovorom, sprejetim na 84. seji Kolegija predsednika Državnega zbora z dne 6. novembra, letos ter časovnim potekom obravnave dopolnjenega predloga proračuna.

Predlagateljica dopolnjenega predloga proračuna je Vlada. Na sejo so vabljeni predstavnice in predstavniki Vlade, Ministrstva za finance, Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Fiskalnega sveta, Sodnega sveta in Državnega sveta.

Kot dodatno gradivo za današnjo sejo smo prejeli dopis s časovnim potekom obravnave predloga sprememb proračuna in dopolnjenega predloga proračuna, zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora s prvopodpisanim poslancem Danijelom Krivcem, na katero je uvrščen tudi obravnavani dopolnjen predlog proračuna, in pregled amandmajev z dne 12. novembra 2020.

Vrstni red povabljenih, ki bodo predstavili stališča do dopolnjenega predloga proračuna, bo naslednji: najprej bo na vrsti predstavnik Vlade, potem predsednik Fiskalnega sveta, za njim odgovor predstavnika Vlade na stališče Fiskalnega sveta in nato bo dobila besedo še direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj.

Začenjamo torej s predstavitvijo dopolnjenega predloga proračuna s strani Ministrstva za finance. Besedo dajem ministru mag. Andreju Širclju. Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Dopolnjen predlog državnega proračuna za leto 2022 je v skladu z veljavnim postopkom proračunske obravnave pripravljen v sklopu obravnave dveh letnih proračunov. Tako predstavljamo dopolnitve proračuna za leto 2022 danes, obravnavo sprememb proračuna za leto 2021 pa bomo obravnavali jutri.

Dopolnjen predlog v osnovi ne odstopa od predloga proračuna, ki je bil že obravnavan v mesecu oktobru. Pripravljen je v okoliščinah velike nepredvidljivosti in v povezavi s tem tudi velike tveganosti, tako glede razvoja epidemije kot tudi posledic epidemije za gospodarstvo, javne finance, socialo in podobno. Predlog proračuna za leto 2022 je upošteval jesensko napoved Umarja. Jesenska napoved Umarja je za leto 2022 predvidela, 6,7 % znižanje bruto družbenega proizvoda v letu 2020, 5,1 odstotno rast bruto družbenega proizvoda v letu 2021 in 3,7 odstotno rast bruto družbenega proizvoda v letu 2022. To dejansko pomeni, da bo ta proračun deloval v času gospodarske rasti, v času prosperitete in takšen je načrt, da dejansko se takšen tudi izvede.

Podobno Evropska unija v zadnjih napovedih ugotavlja znižanje bruto družbenega proizvoda v letih 2020, za Slovenijo, za 5,1 %, 5,1 odstotno rast v letu 2021 in 3,8 odstotno rast bruto družbenega proizvoda v letu 2022. Tukaj pa bi rad opozoril, da se z epidemijo povečuje tudi negotovost ekonomskih napovedi, vendar, kljub temu, tako Evropska komisija, kot Umar, napovedujeta postopno okrevanje v prihodnjih letih. Za okrevanje bo poleg ukrepov držav pomembna tudi izvedba dogovora Next Generation.

Vlada Republike Slovenije je že pri pripravi predloga proračuna za leto 2022, upoštevala postopno okrevanje gospodarstva, ki pa še vedno ne bo na ravni pred epidemijo oziroma na ravni iz leta 2019. Prav tako ne pričakujemo povrnitve v prejšnje stanje, temveč bodo potrebne prilagoditve na gospodarskem področju, socialnem področju, tudi finančnem področju, glede na nove razmere.

V proračunu za leto 2022 je izrazito izražena razvojna komponenta, krepijo se investicije, ohranja se tudi socialna naravnanost, večja je vloga države, tudi pri investicijah, predvsem zaradi tega, ker je potrošnja prebivalstva v času epidemije znatno padla. Okrevanje in odpornost gospodarstva sta ključni vodili pri pripravi proračuna, ter ekonomskih politik za leto 2022. Pri načrtovanju se je upoštevalo, da so prednostne reforme in investicije na področjih, ki pripomorejo k okrevanju gospodarske rasti, ter ohranjanju delovnih mest.

Tako se krepijo investicije na področju prometne infrastrukture, zdravstva, socialnega varstva, okolja, skrbi za starejše. Glede na načrte, ki še morajo biti potrjeni, na primer nacionalni načrt okrevanja in odpornosti, ki morajo bit potrjeni na ravni Evropske unije, se bodo konkretni programi in projekti še umestili v proračun med izvrševanjem proračuna za leto 2021 ali med pripravo spremenjenega predloga proračuna za leto 2022.

Dopolnjen predlog proračuna se razlikuje od predloga proračuna za leto 2022, le v dodatnih zagotovljenih sredstvih v okviru Ministrstva za kulturo, za zagon projekta Muzej osamosvojitve Slovenije v višini 4 milijone evrov. Višina skupnih prihodkov tako znaša 11 milijard evrov, skupnih odhodkov 12,6 milijarde evrov in proračunskega primanjkljaja 1,6 milijarde evrov ali 3,1 % bruto družbenega proizvoda. Nespremenjena sta tudi račun finančnih terjatev in naložb, ter račun financiranja.

Z drugimi besedami, edina razlika, ki sem, od pred obravnavanega proračuna, je sprememba na področju Ministrstva za kulturo. Hkrati s postopnim zmanjševanjem proračunskega primanjkljaja, se znižuje tudi dolg države, ki naj bi leta 2022 padel pod 80 % bruto družbenega proizvoda. Letos naj bi znašal 82,4 %.: Kot smo že izpostavili, je od pričetka izvajanja tega proračuna v letu 2022, pričakovati še spremembe tako glede makroekonomskih predpostavk kakor tudi glede ukrepov ekonomske politike, ki se morajo hitro in učinkovito odzivati na sedanje razmere.

Spoštovani! Predlagam, da dopolnjen predlog proračuna za leto 2022 podprete.

Hvala gospod minister.

Naslednji je na vrsti Fiskalni svet, gospod predsednik, Davorin Kračun, izvolite, imate besedo.

Spoštovani predsednik Polnar, spoštovani minister Šircelj, spoštovani visoki zbor!

Fiskalni svet je ob predstavitvi ocene že povedal, da je predstavil celovito oceno za proračunske dokumente za leti 2021 in 2022, ki so mu bili predloženi v oceno ob koncu septembra in pa začetku oktobra. Obravnaval jih je kot zaključeno celoto. Od omenjene razprave, Fiskalni svet v oceno ni prejel novih proračunskih dokumentov, ki bi se nanašali na leto 2022. Na podlagi ugotovitev iz že objavljene ocene Fiskalnega sveta in tudi glede na trenutno razpoložljive informacije in napovedi, lahko rečemo, da bodo pogoji, ki so določeni z Zakonom o fiskalnem pravilu za začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti, izpolnjeni v letu 2021, med tem, ko za leto 2022 v tem trenutku tega še ni mogoče nedvomno potrditi. Ključni dejavnik bodo epidemiološke razmere za katere pa vemo, da so negotove. Zaradi tega je tudi bilo pripravljenih več scenarijev kaj se bo na srednji rok dogajalo in razvoj dogodkov gre v smeri bolj pesimističnih scenarijev prikazanih v oceni proračunskih dokumentov, da verjetno tudi v letu 2022 še ne bo dosežena raven gospodarske aktivnosti iz obdobja pred krizo. Treba pa je reči, da ugotovitev o obstoju zakonsko določenih pogojev za uveljavitev izjemnih okoliščin ni statična. Fiskalni svet jo bo redno preverjal, tudi pri presoji naslednjih proračunskih dokumentov. Seveda zaželeno bi bilo, če Vlada pred pripravo proračunskega dokumenta v naprej zaprosi Fiskalni svet za mnenje.

V letu 2021, naj bi za ukrepe proti COVID-19, po podatkih Ministrstva za finance bilo namenjenih 774 milijonov evrov, leta 2022, pa 213 milijonov evrov, čeprav v obrazložitvi splošnega dela proračuna je navedeno, da v letu 2022 ni predvidenih odhodkov za COVID-19 ukrepe. Tako naj bi se skupni primanjkljaj državnega proračuna v naslednjih dveh letih postopoma zmanjševal. Fiskalni svet je že marca ob ugotovitvi, da so izpolnjeni zakonski pogoji za uveljavitev izjemnih okoliščin opozoril, da se bo pri presoji proračunskih dokumentov osredotočil na javnofinančna gibanja brez upoštevanja učinka COVID-19 ukrepov. Analiza predvidenih proračunskih gibanj brez upoštevanja teh ukrepov pokaže, da se bo primanjkljaj državnega proračuna v letu 2021 dodatno občutno povečal in sicer za 1,3 milijarde evra in sicer iz 1,3 milijarde evra v letu 2020 na 2 milijardi oziroma za okoli 700 milijonov v letu 2021. V letu 2022 naj bi se primanjkljaj sicer zmanjšal na 1,4 milijarde evra, vendar bo tudi kot tak ostal večji kot po sprejemu rebalansa za letos. Zato velja na tem mestu ponoviti poziv, naj bo javna poraba tudi v delu, ki se ne nanaša na nujne ukrepe za omejitev posledic epidemije, preudarna učinkovita in razvojno usmerjena. Pri tem naj bodo nosilci ekonomske politike vsaj do obdobja, ko se bo negotovost zmanjšala, previdni pri sprejemanju diskrecijskih ukrepov, ki z epidemijo niso neposredno povezani. Glede na znatno povišanje javnega dolga v obdobju uveljavljanja izjemnih okoliščin in glede na zahteven javnofinančen položaj po njihovem izteku bi priporočili pripravo srednjeročne javnofinančne strategije, ki bo realistično in kredibilno pripomogla k zagotavljanju javnofinančne vzdržnosti. Vemo, so sicer nujne kratkoročne prednostne naloge, toda verodostojnost začrtana srednjeročna pot javnih financ bi lahko služila kot orientacija tako Vladi pri zasledovanju njenih ciljev, kot zasebnemu sektorju pri načrtovanju njegovih aktivnosti. Res je, da vsako načrtovanje spremlja negotovost. In tokrat je negotovost še posebno visoka. Tako pripravljeni načrti lahko odražajo resno namero ekonomske politike o podpori okrevanju gospodarstva oziroma povečanju gospodarskega potenciala. K srednjeročnemu načrtovanju sodi tudi ocena dolgoročne vzdržnosti sprejetih ukrepov, kar je eden od pomembnejših razlogov za skrb glede izvajanja fiskalne politike v krizi, ki jo izražajo tudi drugi neodvisni fiskalni organi, povezani v okviru EU IFI. Hvala lepa.

Hvala gospodu predsedniku Fiskalnega sveta. Sedaj sprašujem ministra za finance, ali želi izreči svoje stališče do pravkar povedanega. Gospod Šircelj, izvolite.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, poslanci in poslanke! Seveda zahvaljujem se za to mnenje. Kot sem že izrazil pri prvi obravnavi proračuna za leto 2022 bomo na Ministrstvu za finance in na vladi upoštevali vaše predloge in začeli pripravljati, čeprav v veliki negotovosti, srednjeročni načrt. Pri pripravi srednjeročnega načrta moram pač ugotoviti, da je neznank veliko, tveganje je veliko. Vendar kakorkoli že jaz mislim, da se bodo te neznanke in ta tveganja zmanjšala do konca leta, tega leta, 2021, tudi v povezavi s cepivom za Covid oziroma proti Covid-19, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo okoliščine lažje za pripravo, lahko temu rečem izhodne strategije in seveda tudi za pripravo srednjeročnega načrta fiskalnih tokov. Glede stroškov oziroma odhodkov in glede vašega priporočila, da se striktno loči med odhodki za Covid in ostalimi odhodki bi opozoril samo na to, da imamo številne odhodke, ki so neposredno povezani s Covid in seveda tudi nekatere, ki so posredno povezani s Covid. Tako da na tem mestu bi rad rekel, da pripravljamo merila, tudi natančna merila, kateri odhodki so tudi povezani posredno s Covid oziroma z epidemijo. Tukaj bi rad povedal, da glede na dolgotrajnost te epidemije je seveda vedno širši nabor teh odhodkov, ki so lahko povezani s Covid. Vsekakor pa bomo naredili to, da bodo ta merila in so že sedaj strogo ločena. Se pravi, mi posebno vodimo odhodke, ki so povezani s Covid. Še enkrat, hvala za priporočila.

Hvala, gospod minister. Nadaljujemo. Sedaj dobi besedo direktorica Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj gospa Marijana Bednaš.

Izvolite, prosim.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči.

Spoštovani in spoštovane, lepo pozdravljeni!

Kar zadeva napoved makroekonomsko napoved za leto 2022 nimam kaj dosti dodatki k predstavitvi, ki sem jo že imela na tem odboru. V jesenci napovedi smo napovedali za leto 2022 3,7 % gospodarsko rast po postopnem okrevanju v letu 2021 in možno vrnitev na raven pred izbruhom epidemije. Negotovost kot vidimo se povečuje tako, da je tudi za prihodnje leto in za leto 2022 ta napoved ostaja negotovo sicer je za sedaj še ne spreminjamo, vendar se negotovost povečuje. Vse pa bo odvisno od epidemioloških razmer, od široke uvedbe uporabe cepiva in učinkovitih zdravil. Še naprej bo zelo pomembna zlasti kratkoročna priprava ukrepov za blaženje posledic epidemije in pa priprave učinkovitih projektov za črtanje sredstev iz obsežnega paketa naslednje generacije EU.

Toliko.

Hvala lepa.

Zaključili smo z uvodnimi predstavitvami in prehajamo na razpravo o dopolnjenem predlogu proračuna. Gospe poslanke in gospodje poslanci predlagam, da razpravo opravimo v dveh delih in sicer najprej o celotnem besedilu dopolnjenega predloga, potem pa še o amandmajih. Predvideno je namreč, da bi o amandmajih odločali in razpravljali posebej, zato vas prosim, da to upoštevate. Predno preidemo na razpravo oziroma vidim tukaj v dvorani kolega Rajha. Kolega Rajh, če boste želeli veljavno glasovati vas bom prosil za pooblastilo, drugače je vse v redu.

Prehajamo torej na razpravo o dopolnjenem predlogu proračuna. Trenutno sta prijavljena dva in sicer poslanec Igor Peček in poslanka Andreja Zabret. Za uvod dajem besedo gospod poslancu Igorju Pečku.

Izvolite, prosim.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Spoštovani gospod minister, vabljeni, kolegice in kolegi!

Verjetno se vsi strinjamo s tem kako natančno predvsem pa s kakšno zanesljivostjo je pripravljen proračun za leto 2022 je ključno vprašanje, s katerim se vsi, ki se s tem proračunom tako ali drugače ukvarjamo že na začetku zastavljamo verjetno pa tisti najbolj odgovorni še posebej. Zavedam se, da je v okoliščinah, v katerih smo finančna sredstva, za katere ocenjujemo, da jih bomo imeli na voljo zelo težko planirati tukaj mislim predvsem glede obsega in pa za kakšen namen se bodo ta sredstva uporabila, ampak kakorkoli, če pogledamo načrtovane prihodke in odhodke v letu 2022 iz bilance razberemo primanjkljaj v višini skoraj milijardo 600 evrov oziroma 3,1 BDP. V letu 2022 se načrtuje za 2 milijardi 258 milijonov evrov odplačilo dolga. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov ter računa finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga pa se bomo zadolžili v višini 4,2 milijardi evrov. Če to seštejemo nas bo Vlada v treh letih vključno z letošnjim letom skupaj zadolžila za 18 milijard. Če odštejemo 8 milijard, ki bo namenjenih za odplačevanje dolga še vedno ostane 10,2 milijardi novega dolga v treh letih oziroma vsako leto to pomeni 3,4 oziroma 9,3 milijona na dan. Ali se bo v proračunski primanjkljaj v teh negotovih časih res zmanjševal tako kot je predvideno je naslednje zelo pomembno vprašanje? Negotovo je tako kot so poudarili tudi že v uvodu pri predstavitvah poročil, tako predsednik Računskega sodišča kot direktorica Umarja, trajanje epidemije je negotovo in s tem so povezani stroški na eni strani in izpad prihodkov na drugi strani. In, spoštovani gospod minister, merila, ki ste jih omenili, da jih boste pripravili za ločevanje odhodkov, tistih, ki so neposredno vezani na covid, in tistih posrednih, bi morali že zdavnaj imeti.

Koliko se bo res treba zadolževati v naslednjih letih in kako bo to vplivalo na stanje v družbi, tako v gospodarskem kot socialnem smislu, bo v veliki meri odvisno tudi od tega, kakšen načrt za črpanje evropskih sredstev bo v končni fazi tudi pripravljen in s strani tako Evropske komisije kot parlamenta in potem tudi ratificiran s strani vseh držav članic, in ključni bodo programi oziroma projekti, ki bodo imeli dodano vrednost oziroma res tiste prave multiplikativne učinke na vse segmente in nam bodo prinesli več, kot bo njihov vložek; to ste večkrat povedali, minister, in absolutno se s tem strinjam. Skrbi pa me, da ob relativno pogumno zastavljenih proračunskih dokumentih - situacija iz tedna v teden, ne iz meseca v mesec, ampak iz tedna v teden, spreminja -, da razvojna strategija, s tem povezane prioritetne naloge in tudi načrtovane investicije niso dovolj izpostavljene, niso dovolj poudarjene oziroma, če povem drugače, niso načrtovane na pravih izhodiščih. In tu, žal, ne morem mimo tega, da se mi ravnanje Vlade oziroma določenih organov zdi nekoliko stihijsko. Zakaj menim, da je to tako. Za leto 2022 sicer pričakujemo iz proračuna EU milijardo 565 milijonov evrov. Če temu dodamo še sredstva za leto 2021, to skupaj pomeni 3,2 milijarde investicijskega denarja v naslednjih dveh letih oziroma, povedano drugače, sredstva iz Evropske unije predstavljajo malo manj kot 15 % vseh prihodkov v proračun v naslednjih dveh letih, in jaz mislim, da se strinjamo vsi, da je to dokaj visoka in ambiciozna številka. Iz perspektive večletnega finančnega okvira za leto 2014-2020 imamo na voljo manj kot 1,8 milijarde evrov. Vsi vemo, da smo bili v prejšnji Vladi deležni velikih kritik, kar se tiče črpanja evropskih sredstev, zdaj je to črpanje še slabše. Pogoji za večletni finančni okvir niso dogovorjeni. Vemo, da se situacija zaostruje, potreben bo dogovor, potrditev Evropskega parlamenta in tudi vseh držav članic. Zadnja informacija je, da dve državi, ki sta veliki prejemnici, napovedujeta blokado. Skrbi pa me oziroma to napotuje na bojazen, da tega denarja ne bo na voljo vsaj v letu 2021, se pravi, nam ostane samo VFO za 2020 oziroma za prejšnjo perspektivo 2014-2020 oziroma še tri leta časa, da počrpamo ta denar. In ostane nam Sklad za okrevanje in odpornost, kar ste tudi povedali, ki bo na voljo – upajmo, da bo res potrjen načrt do konca aprila, da se bo lahko začel izvajati vsaj poleti, bojim pa se, da je tudi to smela napoved. In tudi ta sredstva bodo v veliki meri odvisna od tega, kakšen nacionalni načrt za črpanje sredstev: iz inštrumenta za okrevanje in odpornost bomo pripravili in kako bomo lahko pridobili sredstva v višini 5,2 milijarde, s kakšnimi reformami in s kakšnimi programi. Vemo kako je z oceno osnutka, ki je bil Evropski komisiji posredovan v prejšnjem mesecu. Ne bom rekel, da je Evropska komisija zelo kritična, lahko bi uporabil tudi kakšno bolj grobo besedo. Ampak projekti pravite, bodo uvrščeni v proračun 2021-2022. Ko pa pregledaš nabor teh projektov, ki je objavljen na uradni spletni strani Vlade, to je 314 projektov, na 80 % teh sredstev je vezanih na komunalno infrastrukturo. Dvomim, da jih bomo znali umestiti, čeprav bi si želel, da jih bomo znali umestiti v tistih šest krovnih stebrov, ki jih predvideva načrt za okrevanje oziroma za odpornost oziroma RRF, ki mu rečemo. Vemo, da gre tam za digitalno, gre za zeleno, gre za prestrukturiranje mikro in malih srednjih podjetij, to so trije ključni stebri.

Zdaj pa še eno konkretno vprašanje, če dovolite, gospod predsednik, za ministra. Sicer sem vam ga enkrat že zastavil, pa nisem dobil odgovora nanj. Za povečanje kapitalskih deležev in naložb v gospodarske družbe se v letu 2022 planira 96 milijonov sredstev manj in sicer je skupna višina 2018 milijonov. Od tega je skoraj 123,9, če sem natančen, milijonov evrov sredstev planirano za dokapitalizacijo družb 2TDK, ki izvaja, ki se, oziroma, ki se izvaja na podlagi Zakona o izgradnji, upravljanja in pa gospodarjenja z drugimi tirom. Zanima me, komu oziroma čemu, za kakšen namen je namenjenih ostalih 95 milijonov? Vem, da ne morete vedeti za vsak milijon, ampak 100 milijonov je pa že številka za katero bi tudi minister moral vedeti zakaj so ta sredstva planirana. Tako, da bom vesel, če bom danes dobil odgovor tudi na to vprašanje.

Hvala lepa gospod predsednik.