48. nujna seja
Odbor za finance
14. 11. 2020
Transkript seje
Spoštovani gospe in gospodje, kolegice in kolegi, dobro jutro!
Pričenjam 48. nujno sejo Odbora za finance!
Pred začetkom uradnega dela mi dovolite en zelo kratek nekonvencionalen poseg. Naš spoštovani kolega poslanec Igor Peček, tudi predsednik Komisije za nadzor javnih financ, danes osebno praznuje, zato kolega Igor - vse najboljše želim! / aplavz/
Zdaj pa prehajamo na uradni del seje. Nisem prejel nobenega obvestila o tem, da se bi kdo ne mogel udeležiti seje, prejel pa sem zaenkrat dve pooblastili, in sicer, poslanec Boštjan Koražija nadomešča poslanca Primoža Siterja iz Poslanske skupine Levica in poslanec Bojan Podkrajšek nadomešča poslanca Ljuba Žnidarja iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
S sklicem seje ste prejeli predlagan dnevni red. V poslovniškem roku nisem sprejel zahtev oziroma predlogov v zvezi s spremembami dnevnega reda, zato ugotavljam, da je sprejet dnevni red, kot vam je bil posredovan.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2021. Odbor bo predlog sprememb proračuna obravnaval na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora, v skladu s katerim matično delovno telo lahko svoje amandmaje vloži najkasneje 2 dni pred sejo Državnega zbora, ter se opredeli do predloga sprememb proračuna in do vloženih amandmajev.
Sejo odbora sem sklical v skladu s časovnim potekom obravnave, ki je bil dogovorjen na 84. seji Kolegija predsednika Državnega zbora, ki je bila 6. novembra letos. Predlagatelj predloga sprememb proračuna je Vlada, k tej točki pa so povabljeni: Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Sodni svet – predstavniki so se upravičili in Državni svet.
Dodatna gradiva, ki smo jih prejeli, so mnenja zainteresiranih delovnih teles, mnenje Državnega sveta, ocena Fiskalnega sveta za uveljavljanje izjemnih okoliščin, ocena Fiskalnega sveta, ocena proračunskih dokumentov za leto 2021 in 2022, poziv Sindika SVIZ, mnenje Sodnega sveta, stališče Vlade do mnenja Državnega sveta, zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora s prvopodpisanim Danijelom Krivcem in pa vložene amandmaje kvalificiranih predlagateljev. Pregled amandmajev z današnjim dnem, 14. novembrom, ste prejeli na klop.
Do iztoka roka za vložitev amandmajev, torej do 13. novembra letos, so kvalificirani predlagatelji vložili 71 amandmajev, od tega so bili štirje nepravilno vloženi, zato je v pregledu amandmajev zaobseženih 67 amandmajev.
Gospe poslanke, gospodje poslance, odbor bo najprej razpravljal o predlogu sprememb proračuna v celoti, potem pa bo obravnaval vložene amandmaje.
Za uvod in predstavitev sprememb proračuna za letošnje leto oziroma za prihodnje leto, za leto 2021, dajem besedo ministru za finance, gospodu Andrej Širclju.
Prosim.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, cenjene poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje.
Predlog sprememb proračuna za leto 2021 predstavlja odziv in ukrepanje na epidemijo. Usmerjen je v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva in hkrati skrbi za blaginjo posameznika. V tem proračunu so upoštevane mednarodne okoliščine in mednarodne razmere. Značilnost za mednarodne okoliščine in razmere je pandemija. V nekaterih državah, v večini držav, se že omenja prihodnja svetovna recesija. Tukaj lahko govorimo o vseh državah, razen Kitajske. V zvezi s tem, je Evropska komisija zagotovila državam članicam močno fiskalno pomoč. Prav tako je Evropska centralna banka zagotovila bankam, poslovnim bankam dodatno likvidnost. Kriza evropska in svetovna, v katero smo vpeti ni ista, kot je bila pred leti. Danes je ta kriza sektorska, kar pomeni, da so posamezni sektorji bolj, dejansko imajo večje težave, kot drugi sektorji.
Iz tega zornega kota so tudi ukrepi, ki jih sprejema vlada, usmerjeni v posamezne sektorje, usmerjeni tam, kjer je dejansko potrebna pomoč. Načrtovanje proračunskih prihodkov in odhodkov upošteva v proračunu za leto 2021 zadnje ocene tekočih gibanj. Trenutne in načrtovane ukrepe vlade, tukaj mislim na številne ukrepe, ki jih vlada sprejema v tako imenovanih PKP zakonih. Upošteva pa tudi negotovost razvoja dogodkov v prihodnje in s to negotovostjo povezano večje tveganje. Podlaga za pripravo proračuna so makroekonomske ocene in napovedi, ki jih je pripravil UMAR v jesenski napovedi, na podlagi katerih bi po padcu gospodarske aktivnosti v višini 6,7 % bruto družbenega proizvoda v letu 2020, v naslednjem letu lahko računali na 5,1 % rast bruto družbenega proizvoda.
Ali je to predvidevanje realno ali ne, bo predvidel čas. Predvsem zaradi tega, ker je močan tako imenovan drugi val virusa oziroma epidemije in v zvezi s tem bodo morda narejene dodatne ocene. Tudi Evropska komisija v svojih ocenah izpostavlja ponovitev epidemije, kar pogojuje dinamiko okrevanja in povečuje negotovost. Hkrati pa Evropska komisija, kot pomemben vzvod okrevanja izpostavlja instrument next generation Evropske unije. Kakorkoli že, zaradi drugega vala se bo okrevanje začelo kasneje. Okrevanje se ne bo začelo, kot je bilo predvideno že v mesecu oktobru in v mesecu oktobru tega leta so že bili znaki, da gospodarstvo okreva, ampak se bo okrevanje postavilo oziroma začelo kasneje, verjetno s koncem leta 2020 in v začetku leta 2021.
Zaradi negotovosti razvoja epidemije, ter socialnih in ekonomskih posledic, je Evropska komisija državam članicam sporočila, da bo v letu 2021 še naprej veljala splošna postopna klavzula. To bo tudi v letu 2021 omogočilo uporabo fiskalnih ukrepov za podporo okrevanju. Podobno stališče ima tudi fiskalni svet. Proračunski ukrepi smiselno upoštevajo veljavne ukrepe ekonomske politike. Govoril sem že o tako imenovanih korona paketih, ki so in bodo tudi v prihodnje preprečili hujši padec gospodarske aktivnosti in izgube delovnih mest. In s temi ukrepi je za Slovenijo zagotovljena razmeroma ugodna začetna pozicija za okrevanje v letu 2021, tudi v primerjavi z drugimi državami.
Spremembe proračuna v letu 2021 vključujejo postopno naraščanje prihodkov proračuna, ob stabilizaciji odhodkov, tako da se bo proračunski primanjkljaj v prihodnji letih zmanjševal. To je načrtovano tudi za leto 2022, o čemer smo govorili včeraj.
Tako je v letu 2021 predviden primanjkljaj v obsegu 2,7 milijarde evrov ali 5,6 % bruto družbenega proizvoda. Na primer v rebalansu proračuna za leto 2020 je bil predviden primanjkljaj 9,2 % bruto družbenega proizvoda. Prihodki državnega proračuna naj bi se v letu 2021 normalizirali v višini 10,7 milijarde evrov, računamo na povečanje davčnih prihodkov ter koriščenja kohezijskih sredstev ter Sklada za okrevanje in odpornost. Slovenija bo prihodke iz tega naslova lahko prejela le na podlagi odobrenih projektov, ki se bodo izvajali skladno z zastavljenimi mejniki. Odhodki proračuna so načrtovani v višini 13,5 milijarde evrov, kar je primerljivo z obsegom odhodkov v rebalansu za leto 2020. Je pa dobre tri milijarde več odhodkov predvidenih, kot jih je bilo v prvotnem proračunu za leto 2021.
Na splošno. Obseg odhodkov omogoča izvajanje domačih razvojnih programov in ukrepov ter inštrumentov Evropske unije za okrevanje in odpornost. Gre za projekte na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, izgradnje infrastrukture, projekte na področju okolja in prometa, in sicer tako, da bomo prišli v trajnostni in zeleni, v zeleno ekonomijo, omogoča digitalizacijo, podporno okolje za podjetja, turizem, kulturo, izdatna je podpora znanosti. Če imenujem le nekatere investicije, in za investicije je v tem proračunu predvidenih okoli dve milijardi, moram omeniti predvsem prometno infrastrukturo, tako železniško kot cestno, na primer predor Karavanke. Omenim lahko tudi dodatne investicije v kulturi, zdravstvu, na področju čiščenja voda, protipoplavne infrastrukture. Gradili bomo domove za ostarele, dodatne bodo investicije v zdravstvu, na primer v UKC Ljubljana, UKC Celje. Prav tako ne bomo pozabili na športno infrastrukturo. Samo občine bodo dobile transfer za investicije v višini 350 milijonov, tako je načrtovano v letu 2021 oziroma v tem proračunu.
Tukaj bi vas rad tudi opozoril, kar izhaja iz tega, kar sem že povedal, da se bodo bistveno povečala sredstva pri nekaterih ministrstvih. Če govorimo na primer o Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in kot osnovo upoštevamo realizacijo v letu 2019, potem se bodo s predlogom sprememb proračuna oziroma s tem proračunom na kmetijstvu povečala sredstva za 72 milijonov glede na, se opravičujem, za dvesto milijonov na kmetijstvu, na gospodarstvu za 72 milijonov. Primerjava je ta predlog proračuna z realizacijo v letu 2019. Na področju Ministrstva za zdravje, se pravi za zdravje se bodo sredstva povečala za 345 milijonov. V letu 2019 je Ministrstvo za zdravje dobilo 183 milijonov, s tem proračunom 528 milijonov. Tukaj niso upoštevani sredstva v zdravstveni blagajni. To so samo sredstva, ki se bodo plačala iz proračuna. Ministrstvo za kulturo, primerjava z letom 2019, povečanje za 65 milijonov, primerjava z letom 2020 oziroma rebalans proračuna za leto 2020, povečanje za 48 milijonov. In lahko omenjam tudi druga ministrstva, tukaj bi seveda rad poudaril to ekonomsko oziroma investicijsko komponento tega proračuna.
Poleg tega bomo v letu 2021 pospešili tudi črpanje sredstev v okviru finančne perspektive in seveda ta sredstva v proračunu so namenjena tudi za to, da bomo izvajali zakonske obveznosti, plače v javnem sektorju, izplačevali bomo transferje posameznikom in gospodinjstvom, tudi v pokojninsko blagajno so načrtovani transferji, kar pomeni, da predvsem s transferjem posameznikom oziroma s tem so, je zagotovljeno delovanje v veliki meri tudi socialne države.
Naslednje leto načrtujemo, gospe in gospodje, tudi 3,7 milijarde evrov odplačil dolga. In za financiranje načrtovanega primanjkljaja pa bo potrebna zadolžitev v višini 6,7 milijarde, razlika je tukaj 3 milijarde. S tem, da pričakujemo, da se nam bo, glede na leto 2020 v odnosu na bruto družbeni proizvod javni dolg znižal za približno 2 odstotni točki na okoli 80 % bruto družbenega proizvoda, drži pa, se pa je glede na leto 2019 ta odstotek bistveno povečal, za okoli 14 odstotnih točk. Razlog je seveda dodatna sredstva za reševanje ljudi in gospodarstva zaradi epidemije.
Na področju bančnega sektorja ne pričakujem velikih sprememb, bančni sektor je stabilen, robusten, likvidnost je dobra. Tako na področju gospodarstva kot na področju prebivalstva.
V Letu 2021 ne načrtujemo povečanja davkov. Morda verjetno, načrtovano je, da bodo nekateri davki znižani, in prvih takih, se pričakuje, da bo davek na motorna vozila, kjer bo šlo za bistveno znižanje. Upam, da bo sprejet seveda v tem letu, da bi lahko začel delovati v letu 2021. Tudi na drugih, predvsem osebnih davkih, dohodnini, ne pričakujemo kakršnega koli povečanja, ravno obratno. Znižanje na določenih področjih. Poleg tega ne načrtujemo nobenih novih davkov, niti ne uvedbe davka na nepremičnine ali karkoli podobnega.
Na podlagi tega, spoštovane gospe in gospodje, predlagam, da predlog sprememb proračuna za leto 2021 podprete. Hvala lepa.
Hvala, minister.
Zdaj sprašujem predstavnike oziroma poslanke in poslance, ki so sodelovali na sejah zainteresiranih delovnih teles, ali želi kdo predstaviti mnenje zainteresiranega delovnega telesa? Hvala, ni interesa, zato nadaljujemo. In sicer bomo nadaljevali s predstavitvijo stališča Fiskalnega sveta, potem bo dobil besedo predstavnik Vlade, se pravi minister za finance za odgovor na mnenje Fiskalnega sveta in na koncu še gospa direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj.
Predsednik Fiskalnega sveta, gospod Kračun, izvolite, imate besedo.
Davorin KračunSpoštovani gospod predsednik, gospod minister, spoštovani visoki zbor.
Kot smo povedali že ob predstavitvi ocene, ob obravnavi predloga državnega proračuna za leto 2022 na seji tega odbora 20. oktobra in tudi včeraj, je Fiskalni svet proračunske dokumente za leti 2021 in 2022 obravnaval kot zaključeno celoto. Od omenjene razprave Fiskalni svet od Vlade ni v oceno prejel nobenih novih proračunskih dokumentov, ki bi se nanašali na leto 2021.
Glede na napovedani obseg šestega protikoronskega paketa želi Fiskalni svet Vlado pozvati k natančnejši opredelitvi predvidenih stroškov iz tega paketa v višini ene milijarde evrov in tudi k opredelitvi do umestitve teh stroškov skupaj s tistimi na podlagi spremenjenih parametrov petega protikoronskega paketa v predlagani predlog proračuna za leto: 2021. Zaradi drugega vala epidemije se veča možnost za uresničitev pesimističnih scenarijev gospodarske aktivnosti in kot posledica tudi javnofinančnih rezultatov tako v letih 2021 kot 2022, kar je Fiskalni svet pokazal tudi v svoji oceni. Zaradi dodatnih omejitev delovanja gospodarstva v jeseni, pa bodo prihodki že sedaj verjetno nižji od tistih predvidenih v rebalansu za letos. Fiskalni svet ocenjuje, da bodo z zakonom o fiskalnem pravilu določeni pogoji, ki omogočajo začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, izpolnjeni tudi v letu 2021. Obstoj teh pogojev bo Fiskalni svet redno spremljal in preverjal pri presoji naslednjih proračunskih dokumentov. Predložene javnofinančne načrte v letu 2021, sicer zaznamujejo predvsem učinki ukrepov za omilitev posledic epidemije. Po podatkih Ministrstva za finance je temu namenjeno 774 milijonov evrov. Fiskalni svet je že marca, ko ob ugotovitvi, da so izpolnjeni zakonski pogoji za uveljavitev izjemnih okoliščin opozoril, da se bo pri presoji proračunskih dokumentov osredotočil na načrtovana javnofinančna gibanja brez upoštevanja učinka COVID-19 ukrepov. Analiza predvidenih proračunskih gibanj tako pokaže, da se bo primanjkljaj državnega proračuna brez upoštevanja teh ukrepov v letu 2021, dodatno občutno povečal in sicer iz 1,3 milijarde evra v letu 2020, na 2 milijardi evra oziroma za okoli 700 milijonov evrov. Ključni razlog za pričakovano dodatno poslabšanje stanja javnih financ v letu 2021, je načrtovana izrazita okrepitev rasti odhodkov, ki naj bi, poudarjam, brez upoštevanja učinka neposrednih Covid ukrepov, znašala 17,4 %. Izhaja sicer predvsem iz močnega povečanja odhodkov za investicije. Visoka, skupaj več kot 10 % pa naj bi bila tudi rast ostalih odhodkov, ki niso povezani z epidemijo, med njimi skoraj 7 % rasti stroškov dela in skoraj 11 % rast izdatkov za blago in storitve. Takšna rast predstavlja tveganje za srednjeročno stabilnost javnih financ, saj presega rast potencialnega proizvoda. Osnovno usmeritev fiskalne politike, ekspanzijo in s tem predvsem v investicije, je v danih razmerah negotovosti in pomanjkanja povpraševanja sicer smiselna, vendar je tako izrazito enkratno povečanje investicij kot je načrtovano v predlogu spremenjenega proračuna za leto 2021, po eni strani glede na pretekle izkušnje z načrtovanjem javnih investicij, optimistično. V primeru realizacije pa ga spremljajo številna tveganja. Osredotočiti se je potrebno predvsem na čim bolj učinkovito porabo razpoložljivih nepovratnih evropskih sredstev. V kolikor bodo javne investicije financirane iz nepovratnih virov Evropske unije, to naj ne bi dodatno obremenjevalo domačega proračuna. Pri tem pa bi moral zaradi preteklih negativnih izkušenj, z izvajanjem velikih javnih investicijskih projektov biti zagotovljen ustrezen nadzor nad porabo sredstev. Čeprav se zdi, da so na voljo ugodni viri sredstev, pa se je potrebno zavedati, da kopičenje dolga za financiranje neučinkovitih ali morebiti neracionalno izvedenih projektov, ne bo dolgoročno vzdržno. Tudi dolg ustvarjen v tokratni krizi bo potrebno v prihodnosti odplačati ali ga refinancirati. To bo morda potrebno izvesti tudi pod manj ugodnimi pogoji financiranja od teh, ki veljajo danes in ki so zaradi izredno ekspanzivne denarne politike tudi na videz zelo ugodni.
Zato ob koncu velja na tem mestu ponoviti poziv, naj bo javna poraba tudi v delu, ki se ne nanaša na nujne ukrepe za omejitev posledic epidemije preudarna, učinkovita in razvojno usmerjena. Nosilci ekonomske politike naj bodo previdni pri sprejemanju diskrecijskih ukrepov, ki bi lahko poslabšali strukturni položaj javnih financ in s tem otežili uravnovešenje javnih financ v obdobju, ko se bodo epidemiološke in makroekonomske razmere izboljšale in se bo zmanjšala negotovost. Hvala lepa.
Hvala lepa, predsednik. Hvala lepa predsedniku Fiskalnega sveta za mnenje in napotila. Izredno koristna so za nas in jih bomo tudi v največji meri upoštevali. Prvi predlog oziroma zaprosilo ali kakorkoli že glede natančnejših odhodkov v zvezi s PKP5 in PKP6 vam bomo zagotovili, spoštovani predsednik. Tudi lahko po posameznih ukrepih, s tem da nekateri ukrepi se tukaj nadaljujejo, lahko pa seveda potegnemo neke časovnice od kje velja PKP1 pa potem PKP 5, ki se nadaljuje, tako da to boste dobili. Mi tudi v zvezi s tem redno seznanjamo Državni zbor, posebej vodimo odhodke, ki so povezani s Covid krizo in ta poročila redno naslavljamo tudi na Državni zbor. Bomo pa pripravili posebno poročilo glede izvajanja ukrepov v okviru PKP5 in PKP6.
Res je, tudi jaz sem omenil, investicije se bistveno povečujejo, predvsem državne investicije. Razlog je v tem, da, tudi v tem, da imamo manjšo potrošnjo prebivalstva, kar se kaže tudi v prihodkih proračuna, na primer s področja davka na dodano vrednost. Čeprav moram reči, da na primer v oktobru je bila ta ravne že na ravni iz leta 2019, pa vendar sedaj pričakujem nekoliko poslabšanje. In ker gre za manjšo potrošnjo prebivalstva je seveda ob tem, jaz mislim, ustrezen ukrep, da se poveča potrošnja države, tako da v bistvu nekako delujemo v tem pogledu prociklično. In ja, danes vodimo ekspozivno fiskalno politiko v povezavi skupaj z monetarno politiko, ki jo vodi Evropska centralna banka. In tukaj mislim, da delujeta obe dve politiki na ravni Evrope in tudi na ravni v Sloveniji z roko v roki. Potrudili se bomo, da bomo koristili čim več evropskih sredstev, med njimi še posebej nepovratna sredstva in še bolj, da bomo zmanjšali tveganja pri učinkoviti uporabi javnih sredstev, predvsem tako, da bomo nadzorovali projekte, investicije, o katerih sem govoril že prej, da bomo zagotovili pravočasno izvedbo oziroma izgradnjo teh investicij in da bomo seveda transparentno vodili celotne projekte, predvsem nabavni strani. S tem ocenjujemo, da bomo v prihodnosti dobili precejšnjo dobrobit, ki bo povelača makroekonomske kazalce, predvsem gospodarsko rast. Tudi računamo, da bodo ti projekti imeli večji donos in s tem seveda zagotovili na srednji rok pozitivni izplen. Ne more pa ta izplen biti, bom rekel, trenuten oziroma že v prvem trenutku.
Še enkrat, hvala lepa za vaše mnenje in za vaše predloge.
Hvala, gospod minister. Nadaljujemo. Besedo dajem gospe Marjani Bednaš, direktorici Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Izvolite, prosim.
Marjana BednašHvala lepa, predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Lepo pozdravljeni! Pred dobrimi tremi tedni sem na tem odboru predstavila jesensko napoved, kot podlago za pripravo proračuna in to predstavitev bi danes dopolnila z najnovejšimi ocenami, podatki, ki so na razpolago in tudi mednarodnimi napovedmi. Najprej nekaj besed o letošnjem letu, čeprav je do konca leta samo še mesec in pol.
Če začnem pri tretjem četrtletju, razpoložljivi podatki kažejo, da je bilo okrevanje oziroma odboj v mnogih aktivnostih, večji, kot smo pričakovali v jesenski napovedi, podobno se je zgodilo tudi v Nemčiji, Franciji, tako da, pričakujemo kar spodbuden podatek za tretje četrtletje – objavljen bo konec tega meseca, objavil ga bo Statistični urad -, hkrati pa je negotovost visoka in se v zadnjih tednih še povečuje. S ponovnim izbruhom epidemije je prišlo do ponovne uvedbe zajezitvenih ukrepov, ki so se včeraj še nekoliko zaostrili in ravno včeraj smo v naši publikaciji Ekonomsko ogledalo objavili nekaj svežih podatkov, kjer opozarjamo na zaostrovanje epidemioloških razmer, naraščajočo negotovost. Namreč, visokofrekvenčni podatki, to so podatki, kjer je zamik od pojava, do objave podatka zelo majhen, kažejo, recimo pri elektriki, da se je tedenska poraba elektrika v drugi polovici oktobra povečala in presegla lanske ravni, za razliko od gibanj v spomladanskih mesecih in ocenjujemo, da je na to razliko vplivalo predvsem to, da ni prišlo do večjih sprememb v industrijski porabi elektrike.
Tako da, na podlagi tega lahko sklepamo, da je v industriji vpliv ponovnega razmaha epidemije manjši, kot je bil spomladi. Prav tako podatki o davčnem potrjevanju računov, to so davčne blagajne, kažejo, da bodo neposredne ekonomske posledice v tem tako imenovanem drugem valu, znatne, a vendar manj intenzivne, kot so bile spomladi. Kar zadeva, torej vpliv strogih zajezitvenih ukrepov v zadnjih tednih, vse kaže, da bodo posledice osredotočene predvsem na storitveni sektor.
Če začnem pri gostinstvu in nastanitvenih podjetjih, tu se pričakuje največji vpliv. Po izboljšanju rezultatov v poletnih mesecih, tudi zaradi večjega trošenja domačih turistov, unovčevanja turističnih bonov, so ta podjetja oktobra v povprečju poslovala le s približno polovico lanskega rezultata. Za november pričakujemo, da bo aktivnost za okoli 80 % nižja, kot je bila novembra lani. Pri drugih osebnih razvedrilnih športnih storitvah, je bila aktivnost za okoli četrtino nižja, kot oktobra, lani, novembra, bi bil ta zaostanek lahko nekje na polovici.
Kar zadeva trgovino, so tu upadi, pričakovani upadi, manjši. Nekaj, do včeraj so bile tudi omejitve nekoliko manjše, kot spomladi, predvsem pa gre za to, da so se podjetja in potrošniki prilagodili novi realnosti, predvsem v smislu optimizacije prodaje in nakupovanja po spletu. Tako da, če potegnemo črto, pri tem sklopu storitvenih podjetij, učinki tega drugega vala bodo znatni, osredotočeni bodo na ta sektor, vendar pričakujemo, da bodo manjši, kot so bili spomladi.
Kar zadeva leto 2021, naša napoved za leto 2021 je 5,1 %. Evropska komisija je prejšnji teden objavila svojo jesensko napoved, kjer za Slovenijo, za leto 2021, pričakuje prav tako 5,1 odstotno rast. Oni so nekako upoštevali podatke do 22. oktobra, torej tudi del teh strogih zajezitvenih ukrepov. Tako da, mi smo v jesenski napovedi predvidevali prisotnost virusa, nihanja v gospodarski aktivnosti, in če primerjamo ti dve napovedi, se je ta naš konservativni pristop izkazal za, recimo, primernega, hkrati pa ob tej, ob zaostrovanju epidemioloških razmer in tudi pričakovanjih za prvo četrtletje prihodnjega leta, opozarjamo na zelo velike negotovosti, tako v Sloveniji kot v Evropski uniji, epidemiološka slika se zelo hitro in močno zaostruje vsepovsod in nekatere države, recimo Nemčija neuradno napoveduje tudi zajezitvene ukrepe v takšni ali drugačni obliki do pomladi. To pomeni, da bi bilo lahko pričakovano okrevanje v prvem četrtletju prihodnjega leta zamaknjeno na kasnejše četrtletje.
Več o letu 2021, o naših pričakovanjih, bo možno reči proti koncu leta, ko bomo imeli tudi že podatke o rasti v tretjem četrtletju in tudi več podatkov o mesecih zaostrenih ukrepov. Tako da še enkrat to, kar sem tudi že včeraj poudarila. Negotovost je velika, na dinamiko okrevanja močno vplivajo epidemiološke razmere v Sloveniji in drugih državah, a hkrati tudi ukrepi za blaženje posledic. Ti so že v drugem četrtletju preprečili še večje poslabšanje, propad številnih podjetij, izgubo delovnih mest, in poleg teh ukrepov bo ključna tudi sposobnost države, ministrstev, da se v prihodnjem letu pripravijo ustrezni projekti in reforme in se začne črpanje obsežnih sredstev finančnega paketa, dogovorjenega na ravni EU.
Hvala lepa.
Hvala, gospa Bednaš.
Gospe poslanke, gospodje poslanci, zdaj bomo začeli razpravo o predlogu sprememb proračuna. Tudi danes bomo najprej opravili splošno razpravo, poudarjam pa, da bomo obravnavo in sprejem oziroma glasovanje o posameznih amandmajih opravili posebej, tako kot smo tudi včeraj v primeru proračuna za leto 2022.
Prva prijavljena k besedi je poslanka Andreja Zabret. Kolegica Zabret, izvolite, prosim.
Hvala za besedo, predsednik.
Ja, zdaj najprej bi se odzvala na predsednika Računskega sodišča dr. Davorina Kračuna, mislim, da …


