Pričenjam 13. sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Pozdravljam vse prisotne, posebej ministre za notranje zadeve Aleša Hojsa, državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo Uroša Lampreta, državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade magistra Bojana Pograjca, ki se je kasneje sicer opravičil, načelnika generalštaba Slovenske vojske, brigadirja Roberta Glavaša, predstavnika urada predsednika Republike Slovenije gospoda Boštjana Šefica in ostale vabljene.

S pooblastili na seji sodelujejo namesto poslanca Mihe Kordiša, poslanec Primož Siter, namesto poslanke Mateje Udovč, poslanka Mojca Žnidarič in namesto poslanca Marjana Šarca poslanec Rudi Medved. Drugih opravičenih ni.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. Predlog sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje. In 2. točka Vprašanja in pobude članic in članov odbora. Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za razširitev oziroma za umik posamezne točke, je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Predno gremo na 1. točko pa bi rad prebral še, da imam še eno pooblastilo, da poslanca Boštjana Koražijo na današnji seji nadomešča poslanka Nataša Sukič.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SKLEPA O IZVAJANJU IZJEMNIH POOBLASTIL SLOVENSKE VOJSKE PRI ŠIRŠEM VAROVANJU DRŽAVNE MEJE, ki ga je državnemu zboru v obravnavo predložila vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, ste prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne, 12. novembra 2020 in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne, 24. novembra 2020.

K točki so bili vabljeni magister Matej Tonin minister za obrambo, Aleš Hojs minister za notranje zadeve, brigadir Robert Glavaš namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske, Andrej Jurič vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, magister Lado Bradač generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge, Zakonodajno-pravna služba, Urad predsednika republike in kabinet predsednika vlade. / oglašanje iz dvorane/ Načelnik, ja. Oprostite sem imel en star opomnik, tako da se načelniku generalštaba Slovenske vojske opravičujem.

Prehajamo na obravnavo predloga sklepa. Še prej pa naj povem, da v poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi. Pričenjam obravnavo predloga sklepa. Odboru predlagam, da se razprava o vseh točkah predloga sklepa združi, v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi glasovali o vseh točkah predloga sklepa skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da nihče. Želi predstavnik predlagatelja predloga sklepa podati dopolnilno obrazložitev k točkam predloženega sklepa?

Minister za notranje zadeve, gospod Aleš Hojs, izvolite.

ALEŠ HOJS: Hvala lepa spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Torej jaz bi samo v tem kratkem uvodu povzel tisto, kar smo pravzaprav predstavljali že v naši prvi pobudi, to je bilo v mesecu marcu, torej po tej aktivaciji. Ravno, kot se je to zgodilo meseca marca, ko sem na mizo dobil predlog Policije za aktivacijo tega člena, sem tudi tokrat dobil predlog s strani Policije, torej s strani organa v sestavi po potrebi ali pa z željo, da se aktivira 37.a člen. Tako kot je bilo običajno, sem s tem predlogom šel na naše strokovne službe. Pripravljen je sklep oziroma predlog, ki ga imate pred sabo. Sem pa tako, kot v prvem krogu, torej v mesecu marcu nekako posredoval vsem tistim, za katere sem ocenil, da bi lahko tak predlog podprli. Prošnjo za sestanek oziroma za ponovno obrazložitev tega sklepa in za prošnjo k podpori za ta sklep.

Torej naslovil sem to na vse poslanske skupine, razen na Poslansko skupino Levica in pa na Poslansko skupino Socialnih demokratov, ki so ravno v tistem času javno povedali, da tega predloga ne bodo podprli, zato sem nekako ocenil, da nima smisla tratiti časa, če so to javno povedali, da tega ne bodo podprli, zato se k tem dvema skupinama nisem najavil. Torej v času te najave sem dobil pozitivne odgovore bodisi za predstavitev, bodisi za načelno podporo k temu, torej od opozicijskih strank je podporo na podlagi razgovora z njimi to podporo že izrazila Slovenska nacionalna stranka, po predstavitvah oziroma usklajevanjih pa so seveda to podporo nakazale tudi vse koalicijske stranke. Od opozicijskih strank, katere sem povabil, sem dobil odgovor s strani Stranke Alenke Bratušek, kjer so mi napisali, da glede na to, da pravzaprav gre za podobne ali pa zelo primerljive razloge, ki sem jih enkrat v njihovi poslanski skupini, torej spomladi že predstavljal, v tem trenutku te predstavitve dodatne ne potrebujejo. Dopisali pa so glede na nezaupanje, ki vlada med Vlado in opozicijo, pa predlagajo, da opoziciji tak predlog predstavi predsednik Vlade.

Torej s predsednikom Vlade sva se pogovorila, povedal je, da imam vsa pooblastila, da to opravim sam, kar pa seveda opravljam danes. S strani Poslanske skupine LMŠ pa smo dobili odgovor ravno tako na moje povabilo, kjer so povedali, da v sled covid situacije ni potrebna predstavitev v živo, da pa imajo 1, 2, 3, 4, 5, 6, mislim da 9 dodatnih vprašanj. Na vsa ta dodatna vprašanja smo dobili, smo posredovali odgovor. Kasneje se s Poslansko skupino LMŠ-ja nismo sestali. Smo pa po moji oceni obrazložili to, kar je potrebno obrazložiti.

Torej vezano na sam predlog, ki smo ga podali, je potrebno povedati še to, da je o predlogu razpravljal tudi Državni svet, torej Komisija Državnega sveta za mislim da se imenuje za državno ureditev, ja. Tako je, Komisija za državno ureditev. To sejo smo opravili po videokonferenci in ta Komisija za državno ureditev je tudi podprla aktivacijo tega člena. Torej v kratkem povem to, da smo z novim predlogom sledili temu, kar je bilo v tisti prvi razpravi večkrat opozorjeno, da niso dovolj jasno opredeljena območja, kjer naj bi se ta aktivacija izvajala. Res je, da v samem členu ne piše območje, ne vem PP Policijska postaja ta pa ta, PP ta pa ta, ampak smo napisali bolj splošen člen, ki govori o tem, da se zadeve izvajajo v obmejnem pasu. V prilogi tega oziroma v obrazložitvi tega sklepa oziroma sami prilogi pa smo tokrat definirali in točno označili posamezne policijske postaje, kjer naj bi se ta 37.a člen izvajal. Torej jasno vidi, da je to policijska postaja, na pamet rečem, Črnomelj, policijska postaja, ne vem, Ilirska Bistrica in tako naprej. Stvari so povsem jasno definirane.

Zdaj kar se tiče same aktivacije veste, da gre za aktivacijo, ki jo lahko predlagamo zgolj za časovno omejen čas in da je potrebno seveda potem ponovno zadevo aktivirati. Torej mi predlagamo to za tisti maksimalni čas, ki je mogoč. Morda še beseda, dve o tem kar se bo verjetno izpostavilo tudi v razpravi. Torej glede na same številke migrantov v primerjavi letošnjega leta in lanskega leta so trenutno številke podobne. Mislim, da so za 3 % nižje kot so bile v obdobju 1 do 11 v letu 2019, v letu 2020 naj pa izpostavim, to sem tudi že večkrat povedal, da je potrebno te številke seveda obravnavati z vidika, da so se prehodi v lanskem letu dejansko dogajali skozi vseh 10 oziroma 11 mesecev, v letošnjem letu pa to ni tako. Od teh 11 mesecev je pač potrebno odšteti vsaj 2,5 meseca, to so tisti spomladanski meseci, ko pratkično prilivov ni bilo zaradi covid situacije ne samo pri nas, ampak tudi na Hrvaškem, v Bosni, v Srbiji in ko veste, da so bile pravzaprav vse meje dejansko popolnoma zaprte. Ali je to velika številka ali je majhna po moje ni potrebno razpravljati, dejstvo je, da je to po moji oceni enormna številka. Seveda jaz ne vem, ne morem potrditi, kakšen je število tistih migrantov, ki v teh številkah niso zajeti, to pa so seveda tisti, ki so ušli, torej ki jih slovenska policija ni zajela. Del teh seveda lahko pripišemo ali pa prištejemo tiste, ki nam jih vrne italijanska obmejna policija, torej v letošnjem letu je bila ta številka, če se ne motim, tam nekje okrog 100, torej ne prav veliko. Zdaj vprašanje je ali so to vsi, ki so zbežali čez to zahodno mejo, medtem ko pa vračil iz severa, torej iz avstrijske strani pa praktično ne beležimo, ker, kot veste, je Avstrija izrazito povečala svojo prisotnost na svojih mejah s Slovenijo tudi z vključitvijo avstrijske vojske, torej na avstrijskih mejah je vključena tudi avstrijska vojska.

Jaz bi, če dovolite, gospod predsednik, prosil, če lahko date besedo še obema našima predstavnikoma policije. Torej z mano sta danes gospod Škerbiš Peter, ki prihaja iz sektorja mejne policije in pa gospod Ilić Vlado, ki prihaja iz službe generalnega direktorja policije, ki je zadolžen oziroma ki, bi rekel je odgovoren za izvajanje posebnih policijskih pooblastil. In seveda ni potrebno po moje še enkrat poudarjati, da gre v tem primeru te aktivacije zgolj za zelo omejena pooblastila, ki jih na podlagi 37.a člena vojska ima.

Pa še nekaj. Moram se seveda v tem uvodnem delu zahvaliti tudi slovenski vojski, ki je do sedaj v celotnem delu, torej od marca do danes, v bistvu nudila izrazito pomoč, torej bodisi z prisotnotjo vojakov na podlagi 37. člena s tem, da so v tem času izvedli kar nekaj taktičnih vaj, ki so bile tudi ustrezno medijsko objavljene in so gotovo segle dlje oziroma te medijske objave segle dlje kot zgolj v slovenski prostor, torej tako v Bosni kot v Srbiji in južneje se je vedelo, da slovenska vojska izvaja te vaje, kar je seveda na nek način demonstrativno prikazalo, da je potrebno biti »pazljiv« ilegalnim migrantom, kje bodo hodili. Obenem pa naj povem seveda, da je naša ocena ravno iz tega vidika, ker je to sodelovanje tako dobro in so slovenski vojaki, slovenski fantje že na mejah, že pomagajo, možno na podlagi njihovih taktičnih načrtov to številko kar precej povečati. In se nam zdi naravnost nesprejemljivo ali pa bi rekel žalostno, no, če rečem ne nesprejemljivo, bi rekel škoda se nam zdi bolj po domače, da tam fante imamo, ki pa policiji dejansko ne morejo pomagati v taki meri kot bi jim lahko. Torej mi danes na meji imamo slovenske fante, sam sem jih večkrat obiskal, nazadnje mislim, da pred dobrimi tremi tedni v nočnem času na Obrežju, kjer sem se osebno pogovarjal s fanti, z vojaki, torej ti vojaki so tam zgolj za to, da opazujejo in ko nekoga zagledajo, lahko pokličejo policijo, sami ne morejo narediti nič razen tega, da so na nek način daljnogled in ušesa na naši meji. Toliko v uvodu. Sedaj pa, predsednik, če boste dovolili še kolegom iz Policije. Hvala.

Hvala lepa, gospod minister, za vašo uvodno predstavitev. Se strinjam z vašim predlogom, da zaokrožimo najprej predstavitev s strani Ministrstva za notranje zadeve in slovenske policije, potem pa bom prosil še državnega sekretarja iz Ministrstva za obrambo. Izvolite. Gospod Peter Skerbiš, predstavnik Policije iz Uprave uniformirane policije. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, gospod predsednik. Dovolite mi prosim, da predstavim na kratko razloge, ki so narekovali našo že drugo pobudo v letošnjem letu za aktivacijo 37.a člena Zakona o obrambi.

Verjetno že vsi veste, da se Policija sooča z velikim kadrovskim manjkom, in sicer že leta. Kljub temu, da so razpisi odprti, se na razpise ne prijavlja dovolj kandidatov. Poleg navedenega je potrebno upoštevati, da Policija izvaja še številne dodatne naloge, povezane z novim korona virusom, kot so na primer vzpostavitev kontrolnih točk na notranjih schengenskih mejah, torej z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Policija se sooča tudi z velikim številom nezakonitih prehodov državne meje v letošnjem letu. Namreč odkrili smo jih že več kot 13.725 ilegalnih prehodov in 288 tihotapcev ljudi.

Poudariti je potrebno, da so vedno težji pogoji odkrivanja nezakonitih migrantov. Nezakoniti migranti se gibljejo večinoma po gozdu, po neprehodnem terenu, potujejo ponoči, podnevi počivajo in čakajo, da jih poberejo sprovajalci in jih odpeljejo naprej.

Potrebno je poudariti veliko vlogo organiziranega kriminala. Že v unskem sanskem kantonu v Bosni in Hercegovini dobivajo migranti vsa potrebna navodila kako čim lažje in s čim manj truda priti do ciljnih držav v Evropski uniji. Tak modus operandi, da se migranti v večini primerov vedno razbežijo, ko jih policija poskuša prijeti in to po gozdu, kjer je vidljivost že v dnevnem času slaba, zelo onemogoča uspešnost policije pri samem prijetju.

Potrebno je upoštevati tudi glede samih kapacitet za prijemanje skupin migrantov. Z aktivacijo 37.a člena bi sama vloga Slovenske vojske postala aktivnejša. Trenutna vloga Slovenske vojske je, na podlagi 37. člena Zakona o obrambi ta, da opazujejo državno mejo in v mešanih patruljah varujejo postopek policista. Pri teh spremenjenih okoliščinah, pri teh vedno težjih pogojih odkrivanja, preprečevanja in procesuiranja je ta vloga Slovenske vojske postala dejansko premajhna in ugotavljamo, da bi morala biti aktivnejša, če želimo uspešno in učinkovito varovati državno mejo.

Če damo primer samo postavitve zasede. Predstavljajte si, da postavljamo zasedo za prijetje velike skupine 130 migrantov, ki je razporejena po velikem gozdnatem območju, kjer je vidljivost slaba. Predstavljajte si koliko policistov je potrebnih za pokritje same enega takega prijetja. Vsa druga območja lahko ostanejo prazna, kjer pa bi druge skupine z lahkoto prešle državno mejo.

Zdaj imamo v tem primeru zasede, imamo vojake, ki so zelo pripravljeni sodelovati, z njimi zelo dobro sodelujemo, ampak ne smejo izvajati nikakršnih pooblastil. In potem ko se ta velika skupina 130 ljudi razbeži, si lahko predstavljate potem jih po tem neprehodnem gozdnatem terenu policisti, vojaki pa ne morejo dejansko ničesar pomagati.

Ugotavljamo, da samo opazovanje v danih okoliščinah ni več dovolj. Ni več dovolj in zato smo predlagali tudi že drugič letos aktivacijo izjemnih pooblastil vojske in za vašo podporo se vam že vnaprej zahvaljujemo. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Prej ste gospod minister rekel, da bi še en predstavnik, to je Vladimir Ilič. Lahko, se pridruži mikrofonu. Izvolite gospod Vladimir Ilić, predstavnik policije iz Službe generalnega direktorata policije.

hvala lepa spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani ostali vabljeni. Predstavljen sem bil. Prihajam iz sektorja, ki se na Generalni policijski upravi ukvarja s policijskimi pooblastili. In seveda smo v okviru tega zelo aktivno sodelovali tudi pri pripravi operativno taktičnega načrta pri usposabljanju pripadnikov Slovenske vojske za opravljanje nalog, tako v okviru 37. kot tudi v primeru aktivacije 37.a člena Zakona o obrambi. Morda uvodoma dejansko samo na kratko se dotaknem teh štirih izjemnih pooblastil, ki so določeni v 37.a členu Zakona o obrambi, potem pa v nadaljevanju, če bodo kakšne bolj, če bodo konkretna vprašanja, če bo treba kaj pojasniti. Gre v bistvu za to, da kot rečeno s trenutnim sodelovanjem med policijo in Slovensko vojsko moram reči, da smo zelo zadovoljni. Vendar, ko spremljamo naraščanje te problematike ugotavljamo, da bi z aktivacijo tega člena in torej s pridobitvijo teh štirih izjemnih pooblastil, da bi dejansko potem nekako to vlogo Slovenske vojske, to skupaj ugotavljamo s kolegi iz Slovenske vojske, da bi nekako bolj osmislili. Zagotovo bi prišlo do večjega sinergijskega delovanja med policijo in Slovensko vojsko. Na primer v 37.a členu vemo, določena so štiri izjemna pooblastila pripadnikom Slovenske vojske. Torej opozarjanje na potovanje, začasna omejitev gibanja in pa sodelovanje pri obvladovanju skupin in množic. Gre za to, da v nekaterih primerih, da pripadniki Slovenske vojske ne bi zgolj, da rečem sodelovali z opazovanjem pri postopkih s temi ilegalnimi migranti, ampak bi imeli možnost bolj aktivno, bolj dejavno se vključiti v sam postopek. Na primer, če grem na najmilejšega z opozarjanjem bi lahko v veliki meri delovali preventivno proaktivno. Torej, kadar bi šlo za neke okoliščine, neka dejanja, ki ogroža ali bi lahko ogrožala osebno varnost, življenje, javni red v državi, premoženje, bi lahko bolj dejavno nastopili v smislu opozarjanja in s tem v neki meri poskušali preprečiti ta nezakonita dejanja. Potem z napotovanjem – pri tem moram povedati, da v bistvu že v osnovi, kot ugotavlja tudi Ustavno sodišče v svoji odločbi, da so ta izjemna pooblastila glede na policijska pooblastila, ki s primerljiva, da rečem zelo zožena, zožena so v tej meri, da se izvajajo samo toliko, da se doseže glavni namen podelitve teh izjemnih pooblastil, to je pa sodelovanje in nudenje pomoči policiji. In tako je tudi napotovanje mišljeno samo v tem smislu ukaza, da bi imeli možnost pripadniki Slovenske vojske napotovati z obveznimi zavezujočimi navodili osebe, kam se naj napotijo, v katero smer naj gredo, naj stopijo nazaj, torej v okviru tega bi jim lahko dali zavezujoča napotila, navodila, kar sedaj ne smejo. Pri tretjem pooblastilu začasna omejitev gibanja, tudi to pooblastilo je zelo zoženo glede na pooblastilo začasna omejitev gibanja iz 56. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Gre v bistvu za začasno omejitev v ožjem smislu pooblastila, torej po prvem odstavku, ko je dejansko tej osebi, ki je v postopku začasno omejeno gibanje, ker se ne more sama svobodno gibati. To pomeni, da bi imeli možnost izdati prvo obvezno napotitev in če osebe v postopku tega ne bi upoštevale, da bi imele možnost jim začasno omejiti gibanje v tistem ožjem smislu besede, torej da se ne morejo svobodno gibati in nadaljevati z nezakonitim vstopom na območje Republike Slovenije, na primer do prihoda policije na kraj. Nikakor niso mišljenje druge oblike začasne omejitve gibanja v smislu, ne vem, privedbe, prepovedi približevanje določeni osebi in tako dalje. Torej zelo omejeno, samo toliko, da se doseže namen, to pa je pomoč policiji, ki je primarno zadolžena za nadzor državne meje. No pri četrtem je pa podana možnost, da v primeru takšnih situacij, kot smo jih imeli v preteklosti, ko gre za množične skupine, veliko število posameznikov, da pripadniki vojske aktivno sodelujejo pri obvladovanju teh skupin in množic. Sodelujejo pa kako, na kakšen način? Torej tako, da s taktično postavitvijo moštva v formacije, v kordone, s taktično postavitvijo vozil, ovir, ograj, enostavno bolj dejavno nudijo pomoč policiji pri obvladovanju teh skupin in množic. Seveda kakršnakoli uporaba sile, kot izhaja iz vseh dokumentov, ki so pripravljeni in tudi iz odločb Ustavnega sodišča, bi se uporabljala izključno v skrajnem primeru in v okviru silobrana.

Torej tu ni neke bojazni, da bi šlo za neka, da rečem nesorazmerna pooblastila, za nesorazmerne posege. Dejansko gre samo za štiri izjemna pooblastila, ki predstavljajo nek minimum, da pri do neprimerno večje sinergije med Slovensko vojsko in policijo in do neprimerno večje učinkovitosti. Pomembno je pa to, da so predvidene tudi varovalke, da ne bo sistemsko prihajalo do kakšnih prekoračitev teh pooblastil, to je pa dejstvo da bi v primeru te aktivacije, torej da bi pripadniki Slovenske vojske ta izjemna pooblastila vedno izvajali skupaj s policijo. Se pravi pod usmeritvami policije, navodili, pod nadzorom policije, kar je zelo pomembno, se pravi ta komunikacija med policijo, usmerjanje skutne odprave na delo, to bi se vedno izvajalo skupaj, nikoli samostojno. To je eno.

Drugo. Sam način izvrševanja, to lahko pa pojasnijo pa kolegi iz Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Torej sam način izvrševanja vojaške službe temelji na zelo strogih načelih izvrševanja ukazov vojaških poveljnikov, subordinacije in tako dalje. Torej neposredna prisotnost in poveljevanje vojaškega poveljnika zagotavlja nek permanenten nadzor nad načinom izvajanja teh policijskih pooblastil. Potem naslednja varovalka, ki je tu. Seveda vsaki uporabi izjemnih pooblastil morajo pripadniki Slovenske vojske takoj poročati policiji pisno. Vsako morebitno kršitev pravil delovanja, je pa določeno, da preišče skupno preiskovalno telo, ki je sestavljeno iz strokovnjakov, tako iz Ministrstva za notranje zadeve, kot Ministrstva za obrambo.

Torej pomembno je, če na kratko ostanem, da gre za zelo ozek nabor policijskih pooblastil, ki pa bi lahko dodali neko dodano vrednost. Osmislili bi lahko vlogo Slovenske vojske, prišlo bo neke sinergije, do večjega učinka ob vgrajenih varovalkah, da sistemsko ne pride do zlorabe. To se nam zdi zelo pomembno. Zato smo pa v preteklosti tudi izvedli, torej skupna usposabljanja med policisti in pripadniki Slovenske vojske, kjer smo se usposabljali tako za pomoč policiji v okviru 37., kot 37.aa člena. Torej zelo pomembno se nam to zdi, da so fantje na terenu dobro usposobljeni za izvedbo tega pooblastila, ker to je en predpogoj, da bodo ta pooblastila tudi izvajala zakonito, strokovno in v skladu z načelom sorazmernosti. Zato da dosežejo glavni namen oziroma cilj, to je pa, da rečem tista kvalitetna pomoč policiji pri nadzoru državne meje. Toliko morda za uvod, na kratko, če bi v nadaljevanju bolj podrobno / nerazumljivo/.

Okej, hvala lepa obema predstavnikoma Slovenske policije.

Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo, gospodu Urošu Lampretu. Izvolite, gospod državni sekretar.

Najlepša hvala, predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani minister.

Dovolite tudi meni, da predstavim na začetku načelno stališče Ministrstva za obrambo. Republika Slovenija se v letošnjem letu sooča z najzahtevnejšimi varnostnimi razmerami v času naše samostojnosti, ki jih na eni strani označuje epidemija koronavirusa covid-19, ter na drugi strani množične nezakonite migracije. Te razmere zahtevajo angažiranje vseh elementov sistema nacionalne varnosti in sicer sistema varstva pred naravnimi družnimi nesrečami, civilne zaščite, varnostnega sistema in tudi obrambnega sistema. pri tem pa je treba zmogljivosti, ki jih imamo kot država na razpolago, izkoriščati kar se da racionalno in učinkovito, da bo zagotovljena njihova vzdržnost v daljšem časovnem obdobju in pa seveda njihova optimalna uporaba. Predlog za podelitev izjemnih pooblastil vojski pri širšem varovanju državne meje na podlagi 37.a člena Zakona o obrambi je nedvomno, po naši oceni, eden od ukrepov v tej smeri.

Slovenska vojska že od oktobra 2015, 2015, neprekinjeno sodeluje s policijo pri reševanju migrantske krize, pri čemer naloge pri varovanju državne meje izvaja na podlagi 37. člena Zakona o obrambi, torej brez pooblastil. Pooblastila na podlagi 37.a člena Zakona o obrambi je slovenska vojska imela le od februarja do maja 2016 na podlagi sklepa Državnega zbora. Trenutno pri varovanju državne meje sodeluje dnevno, vsak dan, 139 pripadnic in pripadnikov slovenske vojske. Naloge, ki jih trenutno izvaja slovenska vojska na podlagi 37. člena so predvsem naslednje, in tudi kolegi iz policije so jih tudi že omenili. Opazovanje, postavitev, vzdrževanje, odstranjevanje, označevanje ter deponiranje materialnih sredstev, podpora policiji pri varovanju začasnih tehničnih ovir, zagotavljanje radio / nerazumljivo/, zagotovitev zvez Tetra, inženirsko urejanje cestišč, cestišč in poti ob državni meji in pa logistična podpora policiji. Glede na trenutne razmere je več kot upravičeno, da se s podelitvijo pooblastil slovenski vojski na podlagi 37.a člena poveča učinkovitost delovanja pripadnikov slovenske vojske pri varovanju državne meje skupaj s policijo in s tem racionalno izkoriščanje kadrovskih virov, ki so omejeni tako pri policiji kot tudi pri slovenski vojski. S podelitvijo pooblastil bi slovenska vojska lahko bolj aktivno in bolj učinkovito, vendar še vedno po načrtih policije in pod njenim vodstvom ter usmeritvah in nadzorom, opravljala določene naloge v okviru podpore pri varovanju meje.

V obrazložitvi gradiva so posamezna pooblastila, ki se bodo izvajala, podrobno pojasnjena, pri čemer se v celoti sledi odločbi Ustavnega sodišča iz leta 2016. Za izvedbo sklepa bo vlada v petih dneh po njeni uveljavitvi sprejela pravila delovanja slovenske vojske pri izvajanju 37.a člena, v katerih bodo tako kot v letu 2016, tako kot v letu 2016, natančno določeni postopki pri izvajanju posameznih pooblastil. Ob tem je treba izpostaviti vsaj dve bistveni izhodišči, ki jih je v svoji odločbi izpostavilo tudi Ustavno sodišče. In sicer, da pripadniki slovenske vojske pooblastila izvajajo skupaj s policijo v skladu z operativno, taktičnimi načrti policije ter, da pripadniki slovenske vojske silo lahko uporabijo samo v primeru skrajne sile in silobrana v skladu s Kazenskim zakonikom. Torej ne more uporabiti sile, ki jo sicer lahko uporabijo, ko opravljajo vojaške naloge. Pripadniki slovenske vojske bodo za izvajanje pooblastil ustrezno usposobljeni. Trenutno slovenska vojska razpolaga s 700 pripadnicami in pripadniki, ki so že bili usposobljeni, in te iste pripadnike bi dodatno do-usposobili.

V preteklosti je bilo tudi večkrat izpostavljeno, in to smo slišali od policije pred kratkim, vprašanje urejenosti pritožbenega postopka v primeru kršitve pooblastil s strani pripadnikov slovenske vojske. Ustrezno izvrševanje pooblastil s strani pripadnikov se zagotavlja z jasno linijo vodenja in poveljevanja oziroma s poveljniško odgovornostjo, v okviru katere je zagotovljen stalen, stalen nadzor nad zakonitim in pravilnim izvajanjem pooblastil v skladu s pravili službe v slovenski vojski. Pripadniki slovenske vojske za nezakonito ali nepravilno delo odgovarjajo kazensko, disciplinsko in odškodninsko v skladu z Zakonom o obrambi in prej omenjenimi pravili. Vse morebitne kršitve pri izvajanju pooblastil pa bodo preiskala skupna telesa strokovnjakov, tudi to smo že slišali s strani Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za obrambo.

Spoštovani, predsedujoči, najlepša hvala.

Hvala lepa tudi vam, gospod državni sekretar. Sprašujem, če želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe gospa Nataša Voršič. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem udeležencem na seji.

Zakonodajno-pravna služba je predlog sklepa proučila z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in nomotehničnega vidika. Predlog sklepa je zelo podoben predlogu sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje, ki ga je Vlada posredovala Državnemu zboru v obravnavo 1. aprila 2020. V primeru tega sklepa je bilo istega dne izdano mnenje Zakonodajno-pravne službe in opravljena 13. nujna seja Odbora za obrambo kot matičnega delovnega telesa in ker matično delovno telo ni sprejelo predloga sklepa, je Državni zbor ugotovil, da je postopek obravnave končan.

V povezavi s tem je treba pri obravnavanem predlogu sklepa opozoriti, da mora predlog sklepa, ki temelji na 37.a členu Zakona o obrambi izpolnjevati ustavni pogoj nujnosti ukrepa. Nujnost ukrepa izhaja iz Ustave in ustavno-sodne judikature in je povezana z Zakonom o dopolnitvi Zakona o obrambi, torej z novelo ZOBR-E, ki je neposredna podlaga za sprejem sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje.

Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi je bil v zakonodajnem postopku obravnavan kot zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev varnosti države iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. V zakonodajnem postopku je bil vložen in sprejet poseben sklep o zavrnitvi razpisa referenduma, ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev varnosti države. Zoper sklep o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi je bil sprožen ustavni spor na Ustavnem sodišču, ki je presojalo ali je novela ZOBR-E zakon o nujnih ukrepih iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Ustavno sodišče je odločilo, da je novela ZOBR-E, torej Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi, nujni ukrep za zagotovitev varnosti države, ker zakonska ureditev, ki pomeni podlago za izvrševanje nujnih ukrepov za zagotovitev varnosti ustreza pojmu Zakona o nujnih ukrepih iz prvega alineje drugega odstavka 90. člena Ustave.

V tem primeru nujnost zakona narekuje nujnost ukrepov, ki pomenijo možnost izvršitve zakona v ustreznem času. To stališče Ustavnega sodišča je eno nosilnih stališč v tej odločbi. In sicer v odločbi Ustavnega sodišča U-22/15, to je prvi odločbi iz leta 2015, v kateri je Ustavno sodišče presojalo za novelo Zakona o obrambi. To pomeni, da sta Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi in sklep izdan na podlagi tega zakona, torej Zakona o dopolnitvi Zakona o obrambi, vsebinsko povezana in da nujnost zakona izhaja iz nujnosti tega ukrepa. To pa je sklep o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje.

Ustavni pogoj nujnosti ukrepa mora biti izkazan formalno in materialno. To pomeni vsebinsko in postopkovno. Vsebinska in postopkovna nujnost sta namreč med seboj neločljivo povezani, zato vsebinska nujnost zahteva tudi postopkovno nujnost. Nujnost mora biti izkazana ob vložitvi predloga sklepa v odločanje. Ugotoviti pa je treba, da je bil predlog sklepa v postopek odločanja vložen 23. 10. 2020 brez zahteve po nujnem odločanju in z odloženim rokom njegove uporabe.

V nadaljevanju mnenja je Zakonodajno-pravna služba opozorila še na razširjen nabor varnostnih razmer v prvi točki sklepa in na rok razglasitve epidemije, ki je že potekel, na odločbo Ustavnega sodišča, drugo odločbo Ustavnega sodišča U-I-28/16, iz katere izhaja, da lahko pripadniki Slovenske vojske izvajajo pooblastila iz prvega odstavka 37.a člena Zakona o obrambi na meji in ob njej, v notranjosti pa le, če je neposredno povezano z vsebino in obsegom pooblastil v konkretnem primeru po prvem odstavku 37.a člena Zakona o obrambi.

Opozorila je še na deloma nedoločeno opredeljeno območje delovanja slovenske vojske in na koncu še na obdobje izvajanja izjemnih pooblastil slovenske vojske.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam, gospa Voršič.

Želi besedo načelnik Generalštaba Slovenske vojske, brigadir Robert Glavaš?