Spoštovane gospe in gospodje, kolegice poslanke, kolegi poslanci. Lepo pozdravljeni. Pričenjam 49. nujno sejo Odbora za finance.

Zaenkrat nisem prejel obvestila, da se kdo ne bi mogel udeležiti današnje seje. Prav tako pa nisem prejel pooblastil za nadomeščanje.

S sklicem seje ste prejeli predlagan dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je sprejet dnevni red, kakor vam je bil sporočen oziroma poslan.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19, nujni postopek. Predlagatelj zakona pa je vlada.

Kolegij predsednika Državnega zbora, je pa 85. seji, 13. novembra letos sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Predlog zakona je bil v obravnavo posredovan tudi institucijam lokalne samouprave.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavniki in predstavnice Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta. Predlog zakona so obravnavala tudi zainteresirana delovna telesa in sicer Odbora za pravosodje, Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Dodatno gradivo, ki smo ga prejeli k predlogu zakona je mnenje Zakonodajno-pravne službe, skupno mnenje komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ter poročilo Odbora za pravosodje. Prejeli smo tudi cel niz mnenj inštitucij lokalne samouprave in pa dopisov zainteresirane javnosti. To vse je dostopno na spletni strani Državnega zbora.

Gospe poslanke in gospodje poslanci, amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Amandmaji se kolikor sem obveščen intenzivno vlagajo, zato zaenkrat še ni bilo mogoče izdelati predloga oziroma pregleda amandmajev.

Preden pričnem drugo obravnavo predloga zakona, vas obveščam, da sem prejel pooblastilo. Poslanka Violeta Tomić, nadomešča poslanca Luko Mesca, iz poslanske skupine Levica. Gospa Tomić, videl sem, da ste dvignili roko. Želite besedo za postopkovni predlog? Izvolite, imate postopkovno.

Najlepša hvala, predsednik.

Ja, tukaj imamo pred sabo cel kup amandmajev, kakor tudi predlog zakona, ki pa je seveda žal neusklajen in je brez socialnega dialoga z vsemi zainteresiranimi. Prav očitno je, da ste se pogovorili z predstavniki delodajalcev, vendar tudi na prejšnjem Odboru za delo, družino in socialne zadeve smo ugotavljali, da pa je pomanjkljiv dialog s tistimi, ki predstavljajo delavce v tej državi. In glede na to, da smo vas že pozvali in naš vodja poslanske skupine je poslal dopis, je potrebno spoštovati vseeno Poslovnik in parlamentarno prakso, ne glede na to, da smo v časih te epidemije, bi odprto za sodelovanje vseh zainteresiranih deležnikov morala biti eno od osrednjih načel delovanja tega Državnega zbora. In tudi ko smo imeli sestanek, mi ki vodimo delovna telesa, s predsednikom Državnega zbora, smo posebej poudarili, da demokratičnih procesov, ne sme ovirati epidemija covida. Tako, da še toliko bolj, ker smo v sredini te zdravstvene, gospodarske in socialne krize, je treba spoštovati parlamentarno prakso in zato apeliram na vse, da držimo Poslovnika Državnega zbora in te parlamentarne prakse. In tudi vas, kot predsednika tega Odbora za finance vas prosim, da prekinete to sejo in povabite vse zainteresirane, tako da bodo lahko tudi oni zastopali svoje. Kajti predstavniki sindikatov so izrazili željo, da bi povedali svoje mnenje in svoje pripombe in predvsem zelo konstruktivne pripombe na ta zakon.

Kajti, veste, če ni dialoga, se na drugi strani ustvarja jeza in jeza je nekaj, česar si nihče od nas ne želi. Zato sem prepričana, da je nujno, da prekinete to sejo in povabite predstavnike sindikatov.

Hvala.

Hvala, gospa poslanka.

Vaš postopkovni predlog je, da sejo prekinem. Seje v tej fazi zdaj ne bom prekinjal. Odločil sem se, da bom na sejo povabil samo tiste, ki so relevantni za sprejemanje tega zakona, to se pravi tiste, ki smo izvoljeni v parlament in o tem tudi odločamo. Ravno tako pa sem se odločil, da povabim zgolj tiste, ki sem jih dolžen povabiti, to se pravi predstavnike Vlade, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta. Jaz bom sejo danes moral prekinjati tako ali tako zato, ker bo dologtrajna in moral jo bom prekinjati tudi zato, da bomo oziroma preden bomo izdelali pregled vseh amandmajev, katerih bo, vsaj kolikor jaz ocenjujem, več kot 100.

Izvolite, Violeta Tomić. Poslanka Tomić, vi imate postopkovni predlog. Prosim.

Spoštovani predsednik. Jaz vas še enkrat pozivam, da omogočite demokratični proces, kajti ta zakon obravnava kar milijardo javnih sredstev. In zato je zelo pomembno, da so razdeljena ta sredstva pač pošteno in tako kot misli tudi opozicija in tako kot mislijo deležniki, o katerih odločamo.

Veste, vi pravite, da ste vabili vse, ki so relevantni za to odločanje, ampak razumeti moramo, da odločamo o stiskah mnogih zaposlenih, ki trenutno ne morejo opravljati svojega dela, ki nimajo možnosti prevozov, ki delajo v nemogočih razmerah. In predstavnike teh ljudi, mi konec koncev tukaj sedimo kot predstavniki tudi teh zaposlenih, o katerih danes govorimo. In najmanj, kar je, je, da poleg Zakonodajno-pravne službe, Vlade se seveda in koalicije, da poleg opozicije slišite tudi tiste, ki predstavljajo mnenja zaposlenih. Zaposleni so tisti, ki so naši davkoplačevalci in ki so tisti, zaradi katerih pravzaprav mi opravljamo te funkcije, ki jih opravljamo.

Tako, da moj postopkovni predlog drugič je isti: povabite jih vendarle na sejo. Kajti brez dialoga, brez socialnega dialoga ni dobrih odločitev. Enostranske odločitve niso nikoli dobre in niso pravilne.

Hvala lepa.

Pričenjam z drugo obravnavo predloga zakona in za uvod dajem besedo predstavniku Ministrstva za finance, to je. minister gospod Andrej Šircelj.

Prosim.

Spoštovani predsednik. Cenjene poslanke, spoštovani poslanci.

V Sloveniji smo glede na uradne podatke o številu okuženih v drugem valu epidemije nalezljive bolezni COVID-19. Zaradi naraščanja števila okuženih oseb z nalezljivo boleznijo COVID-19, zaradi naraščanja zasedenosti bolnišničnih postelj namenjenih bolnikom ter števila bolnikov, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, je Vlada Republike Slovenije na podlagi četrtega odstavka 7. člena Zakona o nalezljivih boleznih ponovno razglasila epidemijo nalezljive bolezni COVID-19 na celotnem območju države. Razlogi za sprejetje oziroma za predlog za sprejetje Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije so naslednji.

Zaradi ponovne razglasitve epidemije je potrebno nekatere ukrepe iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic tako imenovani zakon PKP5, ki so bili sprejeti še pred razglasitvijo ponovne epidemije, dopolniti. Prav tako je smiselno nekatere ukrepe iz Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo imenovani zakon PKP1 ponovno aktivirati. Nekatere ukrepe iz imenovani zakon PKP3 pa je treba podaljšati. Uvesti je treba tudi nekatere povsem nove ukrepe, kot na primer delno nadomestitev fiksnih stroškov zaradi posledic prizadetim podjetjem. S predlogom Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije, PKP-6 se določajo začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic covid-19 na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, visokega šolstva, raziskovalne dejavnosti in športa, organizacije skupščin in zborov članstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, javnega sektorja, pravosodja, zaščite, reševanja in pomoči ter okolja.

Poglavitni ukrepi predlaganega zakona so subvencioniranje gospodarskih subjektov za čakanje zaposlenih na delo, podaljšanje moratorija za kredite, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, delna nadomestitev fiksnih stroškov prizadetim gospodarskim subjektom, finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka nosilcev kmetijskih gospodarstev in nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji, znižanje cen zakupnin kmetijskih zemljišč v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, znižanje letne koncesijske dajatve uporabnikom lovišč, oprostitev plačila davka na dodano vrednost od dobave in pridobitev zaščitne in medicinske opreme, financiranje dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve, odlok plačila najemnine za najemnike poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, oprostitev plačila staršev za vrtce ter oprostitev plačila za storitve študentskih domov, plačilo zdravstvenih storitev za sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom, topel obrok za učence in dijake iz družin z nižjim dohodkom, oprostitev plačila vodnega povračila, plačila za vodno pravico za imetnike vodne pravice za potrebe kopališč, ureditev sklica in izvedbe virtualnih skupščin gospodarskih družb, sprememba poroštvene likvidnostne sheme.

Predlog zakona ima finančne posledice za državni proračun in sicer v višini cirka milijarde evrov. Zaradi drugega vala bo začetek okrevanja gospodarstva preloženo verjetno v prvo polovico leta 2021. Vlada je odločila, da je zaradi trdovratnega virusa treba sprejeti dodatne ukrepe za pomoč gospodarstvu in ohranitev delovnih mest. S pomočjo je treba vztrajati. Prioritete so zdravje ljudi, ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstva. Cilj predlaganega Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 je tako prvič; ublažitev posledic vpliva drugega vala epidemije na celotno družbeno področje, na gospodarstvo, delo, urejanje delovnih razmerij, socialno varstvo, zdravstveno varstvo ter na ostala področja. Zagotovitev delovanja ali vsaj ohranjanja v zožanem okviru čim večjega števila podjetij, ohranitev delovnih mest in tisto, kar je najpomembnejše, preprečitev širjenja virusa. In to je odvisno od vseh nas, zato vas pozivam, da upoštevamo ukrepe.

Ostanite zdravi. Hvala lepa.

Hvala gospod minister.

Nadaljujemo s predstavitvijo mnenja Zakonodajno-pravne službe. Besedo ima gospa Sladjana Ješić.

Prosim.

Hvala za besedo predsednik, lep pozdrav vsem!

Zakonodajno-pravna služba je predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 preučila iz vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika, ter s tem v zvezi pripravila pisno mnenje. Mnenje je obsežno, raznolikost področij, na katera se predlog zakona nanaša pa pripomore k temu, da so prav takšne tudi naše pripombe. K predlogu zakona so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin koalicije. V okviru uvodne predstavitve bi najprej podala nekaj ključnih poudarkov iz uvodnega dela mnenja, na katere se vloženi amandmaji poslanskih skupin koalicije ne odzivajo.

Ena izmed ključnih pripomb je ta, da s predlgom zakona, da se torej s predlogom zakona posega v določene sistemske zakone v obliki novel kot v obliki odstopov od določb posameznih zakonov, na primer v Zakon o prekrških. Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ali t.i. PKP se obsežno novelira po dobrih treh tednih od uveljavitve, v nekaterih določbah pa se podvaja vsebina, ki je že bila del predhodnih interventnih zakonov povezanih z omilitvijo in odpravo posledic COVID-19, kar predstavlja kopičenje ukrepov. V določene sistemske zakone pa se s predlogom zakona posega po tem, ko je vanje poseglo že več predhodnih interventnih zakonov povezanih z omilitvijo in odpravljanjem posledic COVID-19. Vse navedeno zmanjšuje preglednost, razumljivost in jasnost pravne ureditve ter vodi v pravno nevzdžnost, saj se s temi zakoni urejajo pravice in obveznosti širšega kroga naslovljencev, ki svoj pravni položaj vse težje razberejo. Načelo prilagajanja prava družbenim razmerjem, ki je eno izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave, je treba uresničevati ob hkratnem zagotavljanju varstva zaupanja v pravo in pravne varnosti, ki se prav tako odražata v 2. členu Ustave.

V predlogu zakona so še zmeraj vsebine, ki presegajo okvire omilitve posledic naravne nesreče, za katere ni utemeljeno, kako so povezane z namenom predloga zakona - po vsebini torej niso interventne, kar je sporno s z vidika predlagane izključitve pravice do zakonodajnega referenduma. Gre za določbe, ki se nanašajo na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu v zvezi s preverbo izpolnjevanja novih, strožjih pogojev pri podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda (57. člen predloga zakona) in pa določbe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v zvezi s plačiloom zdravstvenih storitev za sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 14 let (102. člen predloga zakona).

Z vloženimi amandmaji se sicer v posameznih členih določbva, da se sklep Vlade o podaljšanju trajanja posamičnih ukrepov objavi v Uradnem listu, vendar pa se na zakonski ravni še zmeraj ne določajo vsebinski kriteriji, skladno s katerimi lahko Vlada trajanje posamičnih ukrepov podaljša, kar je v nasprotju z načelom legalitete. Izvršilna oblast je vsebinsko vezana na Ustavo in zakon, zato trajanje ukrepov ne more biti odvisno popolne diskrecije izvršilne veje oblasti. Nadalje je treba izpostaviti, da se z vloženimi amandmaji ne spreminja navedba vira financiranja ukrepov. Tako, da v nekaterih določbah kot vir financiranja ostaja naveden proračun Evropske unije, kar ni v skladu s 148. členom Ustave. Obrazložitev predlaganih rešitev pa je v pretežni meri pomanjkljiva, mestoma tudi neskladna z zakonskimi določbami, zato je bila presoja nekaterih rešitev bistveno otežena. In določene pomanjkljivosti v zvezi z obrazložitvijo se z amandmaji odpravljajo, določene pa tudi ne.

V zvezi z amandmaji je treba tudi opozoriti, da se sicer Zakonodajno-pravna služba ne opredeljuje do dopustnosti amandmajev. Naša naloga je, kot vam je znano, da predlog zakona preučimo z vidika Ustave, pravnega sistema in zakonodajno-tehničnega vidika. Ker pa so nekateri amandmaji pripravljeni v nasprotju s poslovniškimi določbami, pri tem pa je kot razlog za to navedeno, da sledijo mnenju ZPS, se bom do tega na kratko opredelila.

Prvi odstavek 132. člena poslovnika Državnega zbora določa, da se pri predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona amandmaje lahko vlaga le k členom sprememb in dopolnitev predloga zakona. Z navedenega vidika sta sporna amandmaja za novi 47.a in 47.b člen, s katerima se novelirajo določbe 10. in 13. člena ZIUOOPE ali tako imenovanega PKP3. V ta dva člena ZIUOOPE se v osnovnem besedilu predloga zakona ne posega, zato v tem zakonodajnem postopku ne moreta biti predmet noveliranja. Tudi ne drži, da se s tema členoma v zvezi upošteva mnenje ZPS, saj iz mnenje ZPS ne izhaja, da bi bilo treba ta dva člena novelirati prav s tem predlogom zakona.

Glede amandmajev za nove 60.a do 60.d člene, kjer gre za noveliranje Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v nadaljevanju ZZVZZ, pa je treba na tem mestu dodatno pojasniti, da so v zakonodajni postopek že vloženi Zakon o spremembah in dopolnitvah ZZVZZ z naslednjimi EPA-mi, 1159-8, 1205-8 in 1208-8. ZPS je v mnenju glede predlagane rešitve k 102. členu opozorila, da sta glede predlagane rešitve dve možnosti. Bodisi, da se trajanje ukrepa določi v 102. členu, bodisi da se določbe ZZVZZ novelirajo, torej trajno spremenijo. Vendar pa za vsako od obeh možnosti morajo biti izpolnjeni poslovniško določeni pogoji. To pomeni, da so za noveliranje ZZVZZ izpolnjeni pogoji, ko pride na vrsto. Na podlagi 117. člena Poslovnika Državnega zbora, se zakoni, ki urejajo isto družbeno razmerje, namreč obravnavajo po vrstnem redu posredovanja. Poleg tega je treba opozoriti še, da se mnenje ZPS nanaša na besedilo, kot je bilo predlagano s 102. členom in na odstop, ki naj bi bil glede na obrazložitev trajen. Ne nanaša pa se na člene predlagane z amandmaji. Pri vsem je obrazložitev, da se na podlagi mnenja ZPS prenašajo v drugo poglavje.

Na tem mestu bom izpostavila še pomembnejše pripombe k posameznim členom predloga zakona, ki z amandmaji, bodisi niso bile upoštevane, bodisi amandmaji v zvezi z njimi niso bili vloženi. Gre za določbe 16. do 21. člena glede vzpostavitve jasne ločnice med mobilnima aplikacijama za obveščanje v stikih z okuženimi z virusom sars-covid-2. Iz ZIU 59, to je tako imenovani PKP4 iz ZZUOOP, to je tako imenovani PKP5. Potem glede določb 58. člena, kjer gre za sistemsko spremembo zakona o splošnem upravnem postopku, ki ni vezana le na trenutno razglašeno epidemijo covid-19, v zvezi s katerim smo opozorili na ustavne spornosti iz vidika 2., 21., 22. in 120 člena Ustave. Potem amandma ni vložen k 60. členu, pomanjkljivo vložen pa k 59. členu, kjer gre za določbi v povezavi z določitvijo prekrškov v zvezi s katerima smo med drugim opozarjali na poseg v 28. člen Ustave, ki določba načelo zakonitosti v kazenskem pravu in ne posega v pravico do svobode izražanja, 39. člen Ustave in pravico do zbiranja in združevanja 42. člen Ustave.

Potem amandma k 106. členu ne upošteva pripomb ZPS o neustreznosti predlagane ureditve, čeprav smo se sklicevali tudi na načelu delitve oblasti iz 3. člena Ustave in citirali odločbo Ustavnega sodišča, ki govori o neustavnosti prevzemanja funkcij druge veje oblasti in tudi v zvezi s 138. in 139. členom, kjer gre za odstop od Zakona o vodah, je bilo opozorjeno na to ustavno spornost in z amandmaji ni upoštevana. Še v zvezi s 113. členom, ki še vedno tudi po vloženem amandmaju k temu členu določba začasne ukrepe na področju sklica in izvedbe zbora članov društva, smo v mnenju opozorili, da pomeni poseg v pravico do združevanja, saj ureja vprašanja, ki se nanašajo na delovanje društva. Takšen poseg je ustavno skladen, če zasleduje ustavno dopusten cilj in če je skladen s splošnim načelom sorazmernosti.

Sedaj pa še kratek komentar vloženih amandmajev. Ugotoviti je treba, da so amandmaji v manjši meri odziv na naše pripombe, v večji meri pa pripombe iz mnenja niso upoštevane. Čas za preučitev amandmajev smo imeli potem, ko so bili vloženi, kar je bilo v soboto zvečer in kar nekaj vloženih amandmajev je potrebnih popravkov. Kakšnih popravkov bi zaradi lažje sledljivosti in večje preglednosti predstavila potem pri obravnavi posameznih členov predloga zakona. Toliko uvodoma.

Hvala.

Hvala, gospa Ješić.

Prejel sem še eno pooblastilo in sicer poslanka Janja Sluga nadomešča poslanca Dušana Verbiča iz Poslanske skupine Stranka modernega centra. Nadaljujemo z uvodnimi predstavitvami. Na vrsti je predstavnica državnega sveta, to je predsednica komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, gospa Marija Lah. Izvolite prosim.

Predsedujoči hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani minister in ostali prisotni.

Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, kot pristojna komisija Državnega sveta in komisija za socialno varstvo, zdravstvo in invalide, kot zainteresirana komisija, sta na skupni seji 17. novembra obravnavali predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 in predlog zakona tudi podprli. Predlog zakona je obravnavala tudi Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot zainteresirana komisija in predlog zakona prav tako podprla. Vse komisije ugotavljajo, da predloženi ukrepi v veliki meri rešujejo gospodarske in druge posledice epidemije in vsi izražamo podporo vladi in poslancem Državnega zbora pri pripravi in sprejemanju navedene zakonodaje.

Ker je mnenje komisije obširno in ste ga predhodno tudi pisno prejeli, bom nekoliko bolj v potankost predstavila amandmaje, ki so bili na teh delovnih telesih sprejeti, medtem ko bom razpravo povzela samo v ključnih točkah in sicer samo v tistih, ki se nanašajo na predmetni zakon. Amandmaji pa sledeči. K 22. členu predlagamo, da se črta besedilo dalje do preklica. S tem se zagotovi, da bodo ukrepi iz 56. člena, to se pravi to je člena iz PKP5 o dodatku za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, ki neposredno delajo s covid pacienti, od 19. oktobra dalje veljali tudi v primeru, da bo v času do 31. decembra 2021 prišlo do novega intenzivnega vala okužb s covid-19 in ponovne razglasitve epidemije. Na tak način nagrajevanje oseb, ki so v času epidemije še posebej obremenjene in izpostavljene nevarnosti okužb, ne bo vezano na ponovne zakonske spremembe s potrebo po retroaktivnem uveljavljanju določb v primeru ponovne razglasitve epidemije, ampak bo nagrajevanje avtomatično zagotovljeno že od dne razglasitve epidemije.

Naslednji amandma je k 58. členu, za katerega predlagamo, da se spremeni tako, to je namreč člen, ki opredeljuje vodenje postopkov ob izrednem dogodku. Predlagamo, da se za 4. točko doda nova 5. točka, ki se glasi. Ta člen se uporablja tudi za vloge za začasno prebivanje in prijavo prebivališča, vloge za podaljšanje dovoljenj za začasno prebivanje, vloge za izdajo in podaljšanje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo, vloge za izdajo pisne odobritve tujcu, vloge za izdajo ali podaljšanje modre karte EU, označitev pravice do dela, dostop na trg dela, kot ima tujec dovoljenje za začasno prebivanje izdano zaradi združitve tujca z družino zaradi študija, izobraževanja, specializacije, dovoljenje za prebivanje tujca, ki ima status rezidenta za daljši čas v drugi državi članici EU. Namreč ena izmed prilog pri podaljšanju dovoljenj povezanih s prebivanjem in delom tujca v Republiki Sloveniji, je tudi potrdilo o nekaznovanosti v matični državi. Situacija v času globalne pandemije virusa COVID-19, omejitve potovanj, varnostna tveganja, zaprtje javnih institucij, obveznost karantene ob obisku matičnih držav in drugi ukrepi skoraj povsem onemogočajo zaposlenim tujcem v Sloveniji, da tovrstna potrdila pridobijo za potrebe podaljšanja začasnega bivanja. Zato se predlaga podaljšanje omenjenih dovoljenj, ki potečejo v času epidemije, in sicer za obdobje 6-ih mesecev.

Potem je amandma k 106. členu. Tu se predlaga, da se črta besedilo 106. člena predloga Zakona o inteventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije. Posledično se črta tudi seveda podnaslov točka 25 – Zakon o delovnih razmerjiv ter tudi točka 25 drugega odstavka 1. člena. Predlagano besedilo 106. člena predloga zakona spreminja 68. člen Zakona o delovnih razmerjih, in sicer v delu, ki se nanaša na način obveščanja Inšpektorata Republike Slovenije za delo glede dela na domu. Predlagana sprememba predstavlja dodatno nesorazmerno administrativno obremenitev za delodajalce, ki se v času epidemije že tako ali tako srečujejo s številnimi organizacijskimi izzivi. Ekonomsko-socialni svet je v nadaljevanju 333. seje, ki je potekala v petek 13. 11., sprejel sklep, da se ustanovi strokovni odbor Ekonomsko-socialnega sveta za ureditev dela na daljavo, ki naj bi na novo uredil ta institu. Zato vsebina predloga 106. člena ne sodi v predmet obravnavanega zakona. In naj vprašanje dela na domu uredi delovna skupina Ekonomsko-socilanega sveta, ki naj predlaga spremembe na tem področju.

Naslednji amandma se nanaša na 107. člen, to je člen, ki govori o pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. Predlaga se, da v tretjem odstavku 107. člena se številka 40 nadomesti s številko 30, v petem odstavku 107. člena pa se številka 40 nadomesti s številko 30, znesek 1000 evrov pa z zneskom 1500 evrov. Obrazložitev je sledeča. Vlada Republike Slovenije je z odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji in odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki velja v tem drugem valu, prepovedala opravljanje številnih dejavnosti in prodajanje določenega blaga in storitev potrošnikom, zaradi česar določene prodajalne in servisni obrati zaradi sprejetih ukrepov niso mogli oziroma še vedno ne morejo obratovati. Glede na ogromno gospodarsko škodo, ki nastaja podjetjem zaradi popolne ali delne prepovedi opravljanja njihove dejavnosti, predlagamo, da se kot meja za upravičenost do pomoči določi 30-odstotni upad prihodkov in ne 40, kot je zdaj v predlogu zakona, ter dodatni pogoj, ki je sedaj v zakonu opredeljen s 1000-imi evri na zaposlenega, dvigne na 1500 evrov na zaposlenega, saj bodo le na ta način ta podjetja dejansko lahko prejela vsaj manjši del pomoči. Po razpoložljivih informacijah podjetij iz storitvenih in tudi iz trgovinske dejavnosti je predlagan prag za upravičenost do pomoči v višini 40 % previsok in ga praktično podjetja iz teh naštetih dejavnosti ne bodo dosegla predvsem tudi iz razloga, ker je pomoč predvidena le za drugi val epidemije, prav te iste prizadete dejavnosti pa so bile zaprte in prizadete že v prvem valu epidemije.

Nadaljnji amandma predlaga, z nadaljnjim amandmajem predlagamo nov 107.a člen, ki se glasi »Ne glede na …