Spoštovani in spoštovane. Zdaj praksa parlamentarna ni, da zamujamo sejo. Zdaj je že 14 in 7 minut. Opozorila bi vas rada, da imamo direkten TV prenos, zato bom kar začela.

Vse članice in člane odbora in vse vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam in pričenjam 28. sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora. Dobila sem opravičilo od Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Nimam nobenih nadomestnih članov in članic in nisem dobila pooblastil.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora, ki se glasi, kot 1. točka, Za ohranitev zakonskih pogojev delovanja strokovnih komisij pri Ministrstvu za kulturo. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem, ki ste ga dobili.

Zato prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZA OHRANITEV ZAKONSKIH POGOJEV DELOVANJA STROKOVNIH KOMISIJ PRI MINISTRSTVU ZA KULTURO.

Na spletni strani je bilo objavljeno gradivo, tj. zahteva poslanske skupine Levica za sklic nujne seje odbora z dne 27. 11. 2020 in zapisnik 8. dopisne seje Nacionalnega sveta za kulturo na temo strokovnih komisij.

Na sejo so bili vabljeni: v imenu predlagatelja poslanka Nataša Sukič; v imenu Ministrstva za kulturo dr. Vasko Simoniti, vendar sem dobila s strani ministra pooblastilo in pooblastil je državno sekretarko Ignacijo Fridl Jarc, ki jo lepo pozdravljam na tej seji; potem vodja sektorja za umetnost, Direktorat za ustvarjalnost, Vesna Jurca Tadelj - moja sošolka, pozdravljena in dobrodošla; potem vodjo sektorja za statistiko in analize Direktorata za ustvarjalnost, gospo Metko Šoštarič. Vse tri predstavnice ministrstva lepo pozdravljam. Vabljena je bila tudi gospa Uršula Cetinski, ki se je opravičila; potem predstavnica društva Asociacija Inga Remeta, ki je z nami; potem Alja Lobnik, Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenija; in Goran Forbicij, CNVOS.

Zdaj pa dajem besedo predlagateljem zahteve za sklic seje, predstavnici poslanske skupine Levica Nataši Sukič.

Prosim.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem skupaj.

Zdaj meni je zelo žal, no, ampak medtem, ko Ministrstvo za kulturo še zmeraj dviguje prah s poskusom deložacije nevladnih organizacij iz prostorov na Metelkovi 6, je tu že nov precedens, na žalost, in to je nov pravilnik o strokovnih komisijah, s katerim bi lahko minister stroko dobesedno izrinil iz odločanja o delitvi javnih sredstev. In seveda so te načrtovane spremembe ne samo zelo zaskrbljujoče, ampak doživljajo ostro zavračanje. Bomo to pozneje v diskusiji lahko izmenjali poglede. Kakorkoli, poglejte, nahajamo se sredi res hude epidemije COVID-19, ko se zapira javno življenje in je resno ohromljeno družbeno delovanje, Ministrstvo za kulturo pa spreminja svoje zakonske akte in predpisan način sprejemanja odločitev. Sredi epidemije tako nov poskus, še en poskus eksistenčnega ogrožanja kulturnikov, nevladnikov in tako naprej. Skratka zdaj je tu nov pravilnik o strokovnih komisijah, ki na novo določa število, sestavo, trajanje mandata, naloge in način imenovanja.

Noveliran pravilnik prinaša sporne spremembe. In sicer zmanjšanje števila članov komisij, vanje se poleg strokovnjakov po novem lahko imenuje tudi uslužbence ministrstva. Minister bi imel pri imenovanju članov in predsednika komisije prosto izbiro, prav tako bi lahko člane po lastni volji zamenjal ali razrešil, trenutno delujoče strokovne komisije pa razpustil.

In seveda, kot sem že uvodoma povedala, te načrtovane spremembe so izjemno sporne in so kot take seveda nemudoma doživele ostre odzive. Naj samo citiram del izjave Asociacije, navajam: »nad predlogom sprememb smo presenečeni, saj je bil ponovno posredovan zgolj kot dejstvo, brez vsakršne predhodne razprave s civilno družbo«. To so pač poudarili v društvu Asociacija, kjer, vemo, zastopajo nevladne organizacije in samostojne ustvarjalce na področju kulture. Ustaljeno prakso skupnega usklajevanja tovrstnih dokumentov z deležniki in stroko je ministrstvo po njihovi oceni povozilo s predlogom, ki krči nekatera od pridobljenih demokratičnih izhodišč. Navajam: »spremembam pravilnika v celoti nasprotujemo, zato pozivamo k umiku tega predloga iz javne obravnave«. Trenutno veljavni pravilnik je bil sprejet pred manj kot dvema letoma, kot dodajajo v Asociaciji, pa ni ministrstvo nikjer pojasnilo, zakaj bi bile njegove spremembe potrebne. Opravljena ni bila nobena evalvacija, komisije pa so sredi mandatov. Citiram: »vse se dogaja v naglici in tudi v popolnoma neprimernem času. Ob vseh težavah, s katerimi se zaradi pandemije spopada kulturni sektor, vidi ministrstvo očitno glavni izziv v spreminjanju pravilnikov«. Vseeno velja opozoriti, da bi bile v primeru torej sedaj sprejema tega pravilnika, in očitno ste ga sprejeli, sedanje strokovne komisije razpuščene, minister pa bi imel možnost imenovati nove.

In če nadaljujem, torej predlog je Ministrstvo za kulturo dejansko 23. novembra 2020 poslalo v objavo v Uradni list Republike Slovenije. Sedaj veljavni pravilnik o strokovnih komisijah je bil, kot rečeno, sprejet pred dvema letoma. Po tem pravilniku pri Ministrstvu za kulturo deluje 18 strokovnih komisij, ki so posvetovalna strokovna telesa za posamezna področja kulture. In sicer za uprizoritvene umetnosti, glasbene umetnosti, vizualne umetnosti, arhitekturo in oblikovanje, intermedijske umetnosti, slovenski jezik, sofinanciranje občinskih investicij, področje knjige, knjižnična dejavnost, premična kulturna dediščina, nepremična kulturna dediščina, promocija in mednarodno sodelovanje, arhivska dejavnost, ljubiteljske kulturne dejavnosti, kulturne dejavnosti posebnih skupin v Republiki Sloveniji, mediji, avdiovizualna kultura, podeljevanje štipendij in pa za obravnavo vlog za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi in priznavanje pravic na podlagi zakona, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo. Osnovne naloge strokovnih komisij so, da dajejo mnenja k podlagam za javne razpise in javne pozive, strokovno presojajo in ocenjujejo vloge prispele na javni razpis ali pozive za financiranje javnih kulturnih programov in projektov, obravnavajo vloge za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi, vloge za pridobitev pravice do plačila socialnih prispevkov iz državnega proračuna, vloge za dodelitev republiških priznavalnin, vloge za dodelitev štipendij ter vloge za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu.

Obstoječi pravilnik določa, da so komisije pri oblikovanju svojega mnenja samostojne. To se pravilnik pravilnik pred tem novim, ki ste ga sedaj že vložili v Uradni list. Z novim predlogom pa bo torej njihova avtonomija pod resnim vprašajem, saj pooblastila ministra omogočajo politizacijo sestave in načina delovanja komisij. Dosedanje strokovne komisije so bile sestavljene iz petih do sedmih članov oziroma članic, medtem ko predlog predvideva zgolj tri do pet članov oziroma članic. Zmanjšanje števila članov zmanjšuje seveda raznolikost pogledov in presoje ter zmanjšuje reprezentativnost. Če je pravilnik do zdaj določal, da so člani oziroma članice strokovnih komisij izključno neodvisni strokovnjaki oziroma strokovnjakinje, na žalost novi predlog uvaja možnost, da so med člane strokovne komisije imenovani tudi uslužbenci Ministrstva za kulturo, in sicer kar dva. Kaj to v praksi pomeni? To v praksi pomeni, da bi v tričlanski komisiji lahko odločala dva uslužbenca Ministrstva za kulturo - kar po definiciji ni več strokovna komisija, še manj neodvisna komisija, saj vemo, da so uslužbenci ministrstva dejansko podrejeni ministru.

Nadalje, doslej so bile strokovne komisije imenovane z javnim pozivom, po novem pa bi jih minister imenoval kar sam. Po novem bi člane komisij na podlagi povabila po njihovem predhodnem soglasju torej imenoval minister. Povabilo ministra po lastnih domislicah pa res ne more biti demokratični postopek, pač pa kvečjemu samovolja. A minister članov nebi le sam izbral, temveč bi jim po novim določil tudi predsednika oziroma predsednico, medtem ko so doslej članice oziroma člani sami med seboj izvolili predsednike ali predsednice.

Predlog spremembe v 19. členu določa, da se stalne komisije imenujejo najpozneje v 60-ih dneh po začetku veljavnosti novega pravilnika, z dnem imenovanja novih komisij pa sedanjim komisijam preneha mandat. To pomeni, da bi lahko minister vse trenutne komisije razpustil, in to kar brez postopka, čeprav so bile te izbrane v demokratičnem postopku, bile zakonite imenovane in so zakonito delovale, regularno imenovane strokovne komisije pa so v tem trenutku sredi mandata.

Po obstoječem pravilniku, se pravi pravilniku, ki je veljaven do zdajle, član komisije ne more biti razrešen v fazi, ko poteka obravnava vlog prispelih na posamezni javni razpis oziroma javni poziv iz pristojnosti komisije. To določa 8. člen. V novem predlog torej manjka varovalka, da člana oziroma članice komisije ni mogoče razrešiti v času, ko poteka obravnava ali vrednotenje vlog, ki so prispele na javni razpis ali poziv, minister pa bi tako dobil možnost, da člane oziroma članice zamenja v času postopka, s čimer bi pridobil očiten vpliv na končno odločitev komisij.

Velja tudi opozorilo, da, ker še vedno nista bili vzpostavljeni dialoški skupini za samozaposlene v kulturi in za nevladne organizacije, ki ju za dialog in komunikacijo z deležniki od leta 2009 imenuje vsakokratni minister oziroma ministrica za kulturo, doslej so ju imenovali vsi ministri zadnjih 10-ih let, tudi ti dve telesi predloga pravilnika nista obravnavali. Z nastopom nove vlade v marcu 2020 sta dialoški skupini prenehali delovati. Strokovna združenja v kulturi opozarjajo, da so dialoške skupine za samozaposlene in za nevladne organizacije nujen mehanizem za sodelovanje med deležniki in ministrstvom, nujen je civilni dialog, in so ministra Simonitija tudi že pozvali k ponovnemu imenovanju obeh skupin. V preteklih letih se je nabralo veliko strukturnih težav, zaradi katerih je treba nadaljevati z dialogom, kot denimo karierna dinamika, bolniške za samozaposlene v kulturi, debirokratizacija, uveljavljanje deleža za umetnost in tako naprej. Sploh pa je to pomembno danes, ko so nas razmere z epidemijo covid pahnile v novo negotovost.

Ministrstvo pri pripravi zakonodaje ni upoštevalo niti ostalih točk civilnega dialoga, ki so zapisane v Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo. In sicer 15. člen ZUJIK se glasi, navajam: »civilna družba je udeležena v postopkih oblikovanja in sprejemanja kulturne politike prek stroke in zainteresirane javnosti na način, kot ga odloča ta zakon«. Prav tako o spremembi ni bil seznanjen niti Nacionalni svet za kulturi, ki je po ZUJIK eden od ključnih organov za vzpostavljanje civilnega dialoga. Čeprav pravilnik zadeva delo strokovnih komisij, se niti s komisijami oziroma njihovimi člani in članicami ministrstvo sploh ni posvetovalo.

Tudi ni jasno, kako bo po novem zagotovljen pogoj, da sestava komisije, navajam, »zasleduje ustrezno vsebinsko strokovnost glede na področje oziroma vidike kulture, zastopanost obeh spolov ter, upoštevajoč dejanske možnosti, tudi primerno zastopanost celotnega ozemlja Republike Slovenije«, to je navedek iz 5. člena novega predloga namreč.

Sporno je, da v obrazložitvi ministrstva tudi ni pojasnil o tem, zakaj se pravilnik sploh spreminja, kakor tudi ni znano ali je bila narejena evalvacija dela trenutnih strokovnih komisij, s kakšno metodologijo in podobno.

Ob vseh težavah, s katerimi se zaradi pandemije spopada kulturni sektor in s katerimi se spopadajo kulturni ustvarjalci, lahko neutemeljene spremembe, sploh takšne brez civilnega dialoga vseh deležnikov, še dodatno resno ogrozijo področje kulture. Ministrstvo že od marca letos na žalost bije vojno s samozaposlenimi in z nevladnimi organizacijami v kulturi. Zamuja z izdajanjem odločb o vpisu v razvid samozaposlenih oziroma podaljšanju statusa ter pravic do plačila prispevkov, izplačila filmskim ustvarjalcem so blokirana, JAK je pod stalnim pritiskom, javni razpisi so v zastoju, lotilo se je deložacije enega najbolj kritičnih in vitalnih delov nevladniške kulture na Metelkovi 6, izvajajo se kadrovske čistke v muzejih in kulturnih zavodih, kulturnike in nevladne organizacije se šikanira na vsakem koraku. Seznamu na žalost ni videti ne konca ne kraja.

S spremembami pravilnika bi minister za kulturo v svoji osebi dobesedno uzurpiral vso moč odločevalca in si prilastil popoln vpliv na 18 vsebinsko različnih strokovnih komisij. Komisije tako nebi bile več neodvisne pri odločanju o javnih sredstvih, o vpisu v razvid samozaposlenih v kulturi, dostopu do pravice plačila prispevkov za socialno varnost, dostopu do štipendij in tako naprej in tako naprej. Sestava takšnih zgolj pro forma komisij bi si določal torej sam minister po svojem lastnem okusu, menjaval pa po mili volji. Minister kot politična figura bi imel vpliv na sestavo in delo komisij in vso moč odločanja o tem, kaj je primerna kultura, kdo so primerni kulturni izvajalci, kdo bo prejel podporo za delovanje in kdo ne. In to nas lahko resnično, resnično skrbi.

V Levici svarimo pred škodljivo demontažo kulturne sfere, ki ruši doslej utečene demokratične standarde, ukinja avtonomijo stroke, s spremembami pa se povečuje koruptivno tveganje. Načrtovane spremembe zavračamo, prvič, zato, ker je bil predlog sprememb posredovan brez vsakršne predhodne razprave s civilno družbo, saj ugotavljamo, da je ukinjena ustaljena praksa usklajevanja tovrstnih dokumentov z deležniki in stroko, in, drugič, zato, ker predlog krči in omejuje veljavno zakonsko predpisane postopke in veljavne standarde. Podpora matične države kulturnemu sektorju je v slehernem demokratičnem sistemu conditio sine qua non, javna korist in javno dobro, sovražna nastrojenost vladajoče politike oziroma vladajoče stranke pa je ne le že pregovorno slaba praksa, ampak na žalost zastrašujoča realnost.

Zaradi vsega navedenega v poslanski skupini Levica predlagamo Odboru za kulturo sprejem naslednjih sklepov.

Prvič. »Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije k takojšnjemu umiku in preklicu predloga pravilnika o strokovnih komisijah«.

In drugič. »Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo, da čim prej skliče delovni skupini za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi in z nevladnimi organizacijami v kulturi ter tako zadosti pogoju civilnega dialoga v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa v kulturi«.

Spoštovane in spoštovani, mislim, da smo kot odbor, ki je pristojen za kulturo v Državnem zboru ne glede na našo pripadnost katerikoli politični opciji, mi tisti, ki moramo poskrbeti, da se takšni udarci kulturi in kulturnikom nebi več dogajali. Zaščititi moramo našo kulturo in naše kulturnike zdaj. Še posebej zdaj, ko so res težki krizni časi. Kajti vse to, kar sem navedla, na žalost so zelo resni precedensi in popolni nesmisli in tudi res nekaj, kar lahko samo škodi našim ustvarjalkam in ustvarjalcem in naši kulturi.

In zato seveda prosim seveda predstavnico ministrstva - na žalost danes ministra Simonitija ni tukaj -, da nam seveda odgovori na vprašanja, ki sem jih postavila pri predstavitvi, da nam obrazloži zakaj tak pravilnik, kako to, da je potekal mimo neke razprave z deležniki in tako naprej.

Hvala lepa.

Hvala Nataši Sukič.

Zdaj pa dajem besedo gospe Ignaciji Fridl Jarc, državni sekretarki.

Prosim.

Hvala, predsedujoča, za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni.

Pravilnik o strokovnih komisijah se je na Ministrstvu za kulturo spreminjal v precej mandatih ministrov. Ob sprejemu recimo novega pravilnika na podlagi ZUJIK ga je spreminjala ministrica Andreja Rihter v letu 2002 in še za časa njenega mandata je doživel ta ponoven popravek. Potem je prišlo do spremembe v času mandata dr. Vaska Simonitija, ker se je vključilo nove stalne komisije za arhitekturo, oblikovanje, slovenski jezik in podobno. S tem pravilnikom v času njegovega prvega mandata se je določilo tudi število članov komisij, mandat in – poudarjam prav v njegovem pravilniku – enakomerna zastopanost spolov. Nadalje je prišlo do spremne pravilnika za časa mandata dr. Žiga Turka, in sicer ker so razdelili komisijo na vizualno, ker so opredelili novo komisijo za vizualne in intermedijske umetnosti, ločili pa še za medije in avdiovizualno kulturo. Nova sprememba pravilnika je bila za časa ministra Toneta Peršaka, ko se je na drugačen način določilo novi stalni komisiji za obravnavo vlog za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi in se je povečalo število članov komisij - predhodno so bile 3 do pet, zdaj tudi na možno 7 članov. Tudi v tem primeru, posebej poudarjam, se je s spremembo pravilnika imenovalo nove stalne komisije. Nadalje se je pravilnik o strokovnih komisijah spremenil v mandatu ministra Dejana Prešička. Mandat je nastopil 13. septembra 2018 in v treh mesecih je prišlo do spremembe pravilnika, ta je bil v Uradnem listu objavljen 30. 11. 2018. Dodano je bilo komisija za podeljevanje štipendij, prav tako pa so bile navedene določene spremembe, da je recimo prej sejo komisije vodil uslužbenec v predhodnih pravilnik, od tega pravilnika dalje je sejo komisije vodil predsednik komisije. V predhodnih pravilnikih je predsednika vedno imenoval minister, v tem pa je predsednika komisije, so člani izvolili izmed sebe. Prejšnji pravilniki so bili vsi sprejeti na osnovi, so se člani imenovali na osnovi povabila, v tem pravilniku je bilo novo, da se objavi javni poziv za imenovanje in pa za izbiro ali pa prijavo, bi rekla, tistih, ki želijo v strokovnih komisijah delati. Skratka iz tega dejstva sledi, da se pravilnikih o strokovnih komisijah načeloma so spreminjali z nastopom ministrov in da so očitno glede na to, da je minister tisti, ki je odgovoren seveda za delovanje ministrstva, tudi glede tega za pravilno delovanje in funkcioniranje strokovnih komisij in pa njihovo pravilno pravno delovanje, je, so, predvidevam, predhodni ministri pripravili podlage za določene spremembe pravilnikov, ki so olajšale delo uslužbencem ministrstva.

Predlog za spremembo tega pravilnika o strokovnih komisijah je prišla na pobudo uslužbencev ministrstva zlasti zaradi pereče situacije, v kateri smo se soočili z nastopom mandata tega ministra. Namreč situacija epidemije je pokazala, da je operativnost delovanja strokovnih komisij še toliko, v taki situaciji še toliko težje zagotoviti. Če obstajajo seveda digitalni mediji in razne Zoom konference, ki omogočajo odločanje na ta način, pa je vendarle potrebno tudi redno srečevanje komisij, nadalje pridobivanje njihovih podpisov. In glede na to, da so bili tako v preteklosti že nekajkrat izraženi tudi dvomi v hitrost postopkov na ministrstvu, se je pobuda, da se v pravilnik o strokovnih komisijah integrira tudi možnost, da je komisija sestavljena iz manjšega števila članov, kar omogoča njeno večjo operativnost, hitrost in delovanje, se je ta pobuda zdela smiselna.

Kar zadeva sam pravilnik o strokovnih komisijah, ki je bil predhoden, in pa tega, katerega smo pripravili v času novega mandata, moram poudariti, da je bilo tukaj navedenih nekaj neresnic.

Prva zadeva, samo strokovnost in samostojnost delovanja komisij. Če je v predhodnem pravilniku bilo zapisano, da so komisije, navajam, »pri oblikovanju svojega mnenja samostojne«, je novem pravilniku še toliko bolj izrazito v 2. členu izraženo: »komisije so pri svojem strokovnem delu«, torej delu v celoti, ne samo pri oblikovanju mnenja, torej pri strokovnem delu s poudarkom na strokovnem, »samostojne«. Torej tu ne gre za nikakršno, bi rekla zmanjševanje samostojnosti komisij, kvečjemu za njihovo še dodatno strokovno samostojno opolnomočene.

3. člen v predhodnem, tako kot tudi v novem, pravilniku predvideva, govori o 18-ih komisijah. In to je v celoti ostalo. Komisije so navedene tako kot so bile navedene tudi v predhodnem pravilniku, nobena se ne, torej nobeno področje se ne krči in področja ostajajo enako relevantna. Potem imamo, v taistem drugem delu tega 3. člena je v predhodnem pravilniku bilo navedeno: »komisijo sestavlja od 5 do 7 članov«. V našem predlogu je bilo dejansko podan predlog 3 do 5 članov. Ker pa, kot veste, in tu znova izrecno poudarjamo, da ne drži, da ni bilo javnega izpostavljenosti obravnave, kot veste, je bil predlog našega pravilnika poslan na e-demokracijo. Prejeli smo 12 odzivov raznih društev in tudi odzive fizičnih oseb, prejeli smo tudi zapisnik seje Nacionalnega sveta za kulturo, ki je poudarjal prav problematiko tega, da se bi število članov komisij krčilo. In zaradi tega smo v končno različico pravilnika upoštevali predloge tako Nacionalnega sveta za kulturo kot vse druge zainteresirane javnosti in zdaj v novem pravilniku piše: »komisijo sestavlja 3, 5 ali 7 članov«. Tako, da se število članov komisij glede na predhodni pravilnik ne zmanjšuje in gre torej za neresnično navedbo. Da pa so integrirana tudi možnost treh članov, sem predhodno že izpostavila, da je bila to nekako tudi pobuda za določene spremembe namreč zaradi tega, ker so nekatera področja, nimajo takega obsega dela, komisija se sestane nekajkrat na leto, in to omogoča morebiti tudi njeno večjo operativno delovanje, recimo v primeru komisije za slovenski jezik. Tako, da s tem členom se torej število in možnost nabora članov komisij širi in ne zmanjšuje.

Nadalje je bilo v predhodnem pravilniku navedeno, kaj mora izpolnjevati kandidat za člana komisije. V predhodnem je bilo zapisano takole: »kandidat mora izkazovati poznavanje stroke na področju dela komisije. Strokovnost izkazuje s svojim delovanjem v zadnjih 10-letih in strokovnim znanjem s področja dela strokovne komisije. Strokovnost se presoja na podlagi življenjepisa, ki vsebuje bibliografijo in reference«. V novem predlogu pravilnika pa je enako in še delo dodatno izpostavljeno: »za člana komisije je lahko imenovana oseba, ki izkazuje poznavanje stroke na področju dela komisije«, torej povsem enako kot v predhodnem pravilniku, »ter«, to je dodano, ker vemo, da morajo komisije oblikovati pisna mnenja, in je dodano »ter ima sposobnost pisnega izražanja vsebinskih utemeljitev, ocen in mnenj, ki jih poda pri delu v komisiji«.

Torej s tem, ko se terja od člana že njegovo pisno mnenje in oceno, je jasno razvidno, da torej so komisije povsem samostojne pri svojem delu, da to svojo samostojnost izrazijo tudi s končnim pisnim, pisno ugotovitvijo in utemeljitvijo, za katero lahko razumemo, da je seveda potem minister ne more na ta način spreminjati, da si spreminjal njihove besede, kar je bilo tu nekajkrat nakazano z diskreditirajočimi oznakami, da si minister pa zdaj z novim pravilnikom uzurpira vpliv, da bo kar sam odločal po svojem okusu in tako dalje. Še enkrat ponovno poudarjam – začetni člen govori, da so komisije pri svojem strokovnem delu samostojne.

In enako je seveda v celoti za kandidata predvideno, da izkazuje poznavanje stroke. In definirano je veliko bolj natančno, kako se to poznavanje stroke izkazuje – z ustrezno izobrazbo. Mislim, da ni na našem mestu niti ne more torej presojati Ministrstvo za kulturo to, ampak je ustrezna izobrazba tisto, ki jo nudijo avtonomne, neodvisne univerzitetne in druge inštitucije in da tako torej minister ne more predpisovati, katera izobrazba je ustrezna. Tako, da je tu absolutna in popolna varovalka strokovnosti. Razlika s predhodno določitvijo strokovnosti kandidata je samo v tem, da se je prej zahtevalo strokovnost delovanja v zadnjih 10-ih letih, zdaj pa se zahteva strokovnost delovanja v najmanj 5-ih letih. Razlog zakaj je bilo to integrirano v ta zakon, je seveda, kar pa mislim, da je naš skupni razlog, da se, da komisije sestavljajo generacijsko različni predstavniki stroke, da se na tak način lažje integrira tudi mlajše strokovnjake, ki bodo na tak način lahko pomembno prispevali k poznavanju stroke, zlasti tudi sodobne ustvarjalnosti, ki jo mladi izrazito spremljajo in je seveda tudi ta sprememba, ki je edina na nek način, poleg tega, da smo dodali zahtevek po pisnem izražanju in ustrezni strokovni izobrazbi, torej kvečjemu zvišuje prag zmožnosti strokovnega presojanja, vsebinske raznolikosti in tudi področne in generacijske raznolikosti.

Nadalje je seveda bilo opredeljeno, kaj je naloga stalnih komisij. Te naloge so ostale povsem enake, kaj je njihova naloga. In prav tako ne drži trditev, da lahko minister kakorkoli samovoljno razrešuje morebitnega člana komisije. Jasno je navedeno v 5. členu, pod kakimi pogoji se član komisije lahko razreši: če sam zahteva razrešitev, če se ne udeležuje sej in s tem ovira delo komisije, če pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi, ki se nanašajo na vsebino dela ali področje, če krši obveznosti iz 14. člena, ki govori predvsem o tem seveda, da se mora izločiti v primeru, če prevlada zasebni interes. Skratka razlogi za to so povsem jasni in razumljivi. Tako, da absolutno ne drži trditev o tem, da bi lahko kakorkoli samovoljno razreševal minister člane komisije. Je pa seveda tu ena varovalka, ki je v gradivu bila, ki je bila navedena v sklicu k tej seji, da ni stavka, da minister ne more zamenjati člana komisije v času, ko traja določen postopek. Z vsemi postopek priprave tega pravilnika je potekal na način, da so vsi skrbniki pogodb na ministrstvu izrazili svoje pripombe, opombe in na obstoječi pravilnik glede na svoje seveda praktične izkušnje dela s komisijami. Na osnovi teh pripomb se je z direktorji direktoratov na Ministrstvu za kulturo usklajevalo določene spremembe. In ena od argumentov skrbnikov je bila tudi ta, da obstaja zelo velik problem izpolniti zahteve, v kolikšnem času morajo biti izdane odločbe na nek razpis, če nek član komisije se sej ne udeležuje kljub pozivom in če ta postopek teče in seveda možnosti, da bi ga razrešil in v tem obdobju imenoval novega člana, ne obstaja. To je torej edini in absolutni razlog, zakaj naj bi, zakaj ni mogoče integrirati v predlog pravilnika tudi to, da se član komisije v času, ko traja nek določeni postopek, nebi smel razrešiti, saj so take situacije, ko je to nujno potrebno za izpolnjevanje vseh zakonskih podlag, že nastale.

Izpostavljeno je bilo še, da je možno med člane komisije imenovati tudi uslužbence ministrstva. Na osnovi pripomb, ki smo jih prejeli in glede na dejstvo, ki ste ga tudi vi poudarili, se strinjamo, da če so člani komisije trije, seveda nikakor ne moreta potem, ne smemo pustiti možnost, da bi dva bila seveda s strani Ministrstva za kulturo, se je ta predlog nemudoma popravil tako, da je v končnem pravilniku napisano: »največ enega člana komisije«, poudarjam, »lahko minister imenuje izmed uslužbencev ministrstva, pristojnega za kulturo. »Vendar« - izrazita klavzula, da ne more priti do kakršnekoli kolizije interesov - »ta ni skrbnik pogodb, ki izhajajo iz področja delovanja strokovne komisije«. Zakaj je ta možnost, obstaja? Ta možnost je bila podana predvsem zato, ker je, so na Ministrstvu za kulturo prav tako strokovnjaki, zato bi res izrecno prosili, da se vseh uslužbencev na Ministrstvu za kulturo ne etiketira zgolj in samo z uradniki in se jim odvzemajo vse njihove strokovne kompetence, kajti med njimi so tudi izjemni strokovnjaki, ki so bili bodisi direktorji javnih zavodov s posameznih področij kulture, ki so kritiki, ki imajo objave v COBISS-u, skratka vse reference, ki so nujno potrebne in zahtevane za pridobitev teh strokovnih karakteristik, ki jih pravilnik zahteva. Prav tako je bil razlog torej spoštovanja strokovnosti vseh in te strokovnosti ne moremo odvzeti nekomu samo zato, ker je uslužbenec Ministrstva za kulturo. Razlogi, zakaj pa se je ta možnost dala, so v tem, da so predstavniki Ministrstva za kulturo, da je za njih značilna izredna operativnost, namreč imajo, so seznanjeni s področjem delovanja komisije, kako komisije funkcionirajo, s samim načinom dela komisij so seznanjeni, imajo izjemno dolgoletno pregledno poznavanje področja. Zagotovljena je transparentnost, ker niso obenem soudeleženi pri projektih prosilcev za sredstva, kar se pri zunanjih članih pogosto zgodi in se morajo ti potem v skladu s 14. členom izločati. Prav tako pa in zaradi tega je seveda jim ta možnost, mislim, da se tudi vsi strinjamo, mora biti dana, da tudi oni lahko strokovno znotraj svoje stroke delujejo in presojajo kot tudi vsi ostali, ki delujejo na področju kulture. Ni pa, skratka ponovno poudarjam, ni pa v končni verziji pravilnika možnosti, da bi prevladalo mnenje članov, ki so zaposleni na ministrstvu, ker je lahko največ en član, ga lahko imenuje minister, ki je uslužbenec Ministrstva za kulturo, je lahko samo največ en član komisije.

Ste končali zaenkrat, pa boste potem dobili besedo?

Ne, se opravičujem, samo vodo bi prosila.

Malo vode.

Prosim, ja. Se opravičujem.

Nadalje je bilo izpostavljeno, da ni bila opravljena nobena evalvacija dela in nobena analiza. Skratka tu moramo biti pravno natančni. Zunanje evalvacije in analize se delajo za zakonske predpise, medtem ko za evalvacijo dela in analizo samega pravilnika ta ni predpisana. In glede na pregled predhodnega gradiva taka evalvacija ni bila pripravljena niti pri pripravi predhodnega pravilnika, ki je bil v veljavi. Tako, da smo se tu poslužili oziroma izpeljali enake postopke. Torej analiza je bila interna, opravljena s strani vseh skrbnikov pogodb na Ministrstvu za kulturo.

In še morda nadalje, v novem pravilniku so prav tako upoštevani čisto vsi ostali členi, ki so bili tudi v predhodnem pravilniku, v veljavnem pravilniku, kar zadeva možnost koruptivnosti oziroma kolizije interesov, izločanja članov.

Nadalje je veliko bolj natančno definirano zdaj, kako se izvaja dopisna seja, ker vemo, da smo s takim dejstvom v zadnjem času precej soočeni in predhodni pravilnik ni predvideval tega natančno. Tudi to je bil eden od razlogov za spremembo pravilnika.

In vse ostalo pa morda bi, kar zadeva morda še ostale vsebine tega pravilnika, pa v nadaljevanju. Rada bi samo še poudarila, da je ta pravilnik pripravljen natančno tako kot zahteva ZUJIK. Namreč ZUJIK jasno piše, vi ste se sklicevali pri, da ni bilo, da je potrebno širšo javnost vključiti v razpravo o pripravi, vendar v ZUJIK-u je točka 2.3, ki govori prav o strokovnih komisijah ministra. V 20. členu je jasno navedeno, da so strokovne komisije posvetovalna telesa ministra in torej da je, in govori sledeče: »minister ima za obravnavo najpomembnejših vprašanj, ki se nanašajo na zakonsko urejanje organizacije javne službe, razdeljevanje javnih sredstev in priznavanje pravic iz tega zakona, strokovne komisije«. Iz tega je jasno razvidno, da so te strokovne komisije, nekako svetujejo ministru pri končnih odločitvah in da je tista končna odločitev strokovne komisije, jo minister vendarle še presodi, saj je nenazadnje tudi odgovoren za pravilno razdeljevanje sredstev in seveda delovanje v duhu tako dobrega gospodarja kot skladno z vsemi pravnimi podlagami. Torej strokovne komisije so posvetovalna telesa ministra. In še nadalje v 21. členu govori jasno: »minister imenuje člane strokovnih komisij«, torej minister imenuje člane strokovnih komisij, »z njihovim soglasjem izmed uglednih strokovnjakov s področja dela posamezne komisije«. In še: »minister podrobneje določi število strokovnih komisij, njihovo financiranje, sestavo, trajanje mandata, naloge in način dela s pravilnikom«. Torej minister je tisti, ki s pravilnikom določi vse to, o čemer smo zdaj govorili. Torej ZUJIK mu nalaga ta postopek. In ta postopek in ta na tak način so pravilnike sprejemali vse doslej, zato nikakor ne moremo sprejeti argumentacije, da je bilo v postopku priprave tega pravilnika karkoli narobe.

Posebej poudarjamo, da je bil 14 dni dan v javno obravnavo, da smo upoštevali, upoštevali kar nekaj, kar sem že navedla, pripomb zainteresirane javnosti, da so bile narejene spremembe glede na prvi predlog, da pa določenih pripomb seveda nikakor ni mogoče integrirati in upoštevati. Ena takih pripomb je bila recimo, da se strokovna komisija za vizualne umetnosti, arhitekturo in oblikovanje razdeli na več področij. Ne more se razdeliti na več področij, ker je tudi razpis za vsa ta področja en in enoten. Torej je na tak način nujno zaradi enotnih razpisov potrebno, da komisija obravnava vsa tri področja hkrati. Se pa seveda strinjamo, da s tem, ko se je povečalo tudi število članov komisije iz prvotnega predloga 5 na 7, da se je na pa na tak način omogočilo, da bo lahko res v komisiji zastopana vsa tri področja posebej na zelo kvaliteten način.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za vaš predstavljanje.

Rada bi vam samo rekla, da sem 9. 11. dobila pismo Nacionalnega sveta za kulturo. In ne drži, kar ste rekli, da ste upoštevali predloge NSK in zainteresirane javnosti. Mogoče nam boste pozneje predstavili, katere zainteresirane javnosti, vendar k 1. točki NSK na svoji 8. dopisni seji, naj vam preberem, zapiše tako: »predlog sprememb pravilnika o delu strokovnih komisij v okviru Ministrstva za kulturo predvideva tudi možnost krčenja števila članov oziroma zunanjih strokovnih sodelavcev v okviru posameznih komisij. V Sloveniji je kulturna produkcija tako po kvantiteti kot vsebinah bogata in raznovrstna. Strokovne presoje na področju umetnosti in kulture so zahtevne, saj od strokovnjakov zahtevajo tako razsojanje na podlagi empiričnih podatkov kot tudi na podlagi znotraj umetnostnih kriterijev ter predhodnih referenc prijavitelja. Pomembno je, da je čim več članov posameznih komisij s predhodnimi projekti in programi prijavitelja neposredno seznanjenih, saj na odločitev vpliva tudi njegovo minulo delo. Če je članov komisije več, je možnost, da so delo prijavitelja v preteklosti tudi neposredno spoznali, večja, kar pomeni, da je večje število članov dobrodošlo. NSK je v preteklosti že opozarjal, da se medijskih prostor za strokovno kritiko umetnosti in kulture v zadnjem desetletju močno krči, zato je mnenje strokovnih komisij Ministrstva za kulturo v javnih zavodih poleg mnenja strokovnega sveta in redkih strokovnih kritik pomembna zunanja strokovna ocena, ki jo je javni zavod sploh deležen in je zato še bolj kot kdaj koli prej pomembno vodilo za nadaljnje usmeritve zavoda. Podobno je tudi na področju nevladnega sektorja in samozaposlenih, kjer so projekti in programi ravno tako redko deležni strokovne kritike v medijih, za posameznike in organizacije pa je strokovna kritika nujna, saj je referenca pri najrazličnejših prijavah in razpisih v Sloveniji in tujini. Zato ni pomembna le kakovost razsojanja strokovnih komisij, ampak tudi poglobljeno in tehtno ubesedenje strokovnih mnenj, ki ga večje število članov komisije lažje udejanji, saj si delo lahko razdelijo«. In na koncu, »NSK se z Ministrstvom za kulturo res strinja, da je področje razdeljevanja javnih sredstev zelo pomembno in ga je potrebno periodično evalvirati ter po potrebi dopolnjevati obstoječe modele in načine. Zato Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije predlagamo analizo različnih modelov strokovnih presoj namenjenih dodeljevanju javnih sredstev za kulturo na območju Evropske unije, na podlagi česar, kakor tudi na podlagi upoštevanja specifik slovenskega prostora, je mogoče oblikovati prenovljeni model strokovnega razsojanja in posledično dodeljevanja javnih sredstev na področju kulture v Sloveniji. Do tedaj pa predlagamo, da se doslej obstoječi proces dela strokovnih komisij in tozadevni pravilnik ne spremeni.

Sklep št. 1: NSK se z Ministrstvom za kulturo strinja, da je sistem dodeljevanja javnih sredstev za kulturo potreben evalvacije, saj je pomembna točka delovanja kulturnega modela. Zato Ministrstvu za kulturo predlaga, da pripravi evalvacijo različnih modelov, ki so v rabi v EU, na podlagi analize in ob upoštevanju specifik slovenskega prostora pa pripravi celovito spremembo tega področja na ravni države. Do tedaj ostaja pravilnik o delu strokovnih komisij nespremenjen«.

Manj kot en mesec nazaj smo to dobili. Tako, da pač moram reči, da z NSK-jem, Nacionalnim svetom za kulturo, ta sprememba ni bila usklajena.

Zdaj pa v imenu predlagatelja Nataša Sukič.

Prosim.

Hvala, predsedujoča. Saj dobro, da te prebrali to mnenje NSK, ker marsikaj od tega sem hotela tudi sama reči.

Glejte, spoštovana predstavnica ministrstva. Pravite, da pri tej novosti, kako bi se zdaj sicer po novem, kar je dobra sprememba, da bi bil po novem samo en član oziroma članica s strani zaposlenih, ne več dva, ker to je potem neke vrste varovalka v primeru komisije, ki bi bila tričlanska. Ampak vendarle ne gre za to, spoštovana, da bi kdo oporekal strokovnosti zaposlenih na ministrstvu, gre pa za to, da so uslužbenci ministrstva pač per se podrejeni ministru. Recite, kar hočete, s tem pač ima uslužbenec, ki je tam zaposlen, katerega eksistenca je odvisna od tega ali posluša ministra ali pa mogoče kdaj ne posluša ministra, mi je zelo žal, pač ni več tako avtonomen v svojem delovanju, ampak je pod nekim, lahko pod nekim pritiskom. Jaz ne trdim, da bo tako, ampak dopušča se možnost, da je taka oseba vendarle pot nekim političnim pritiskom. In tudi če je ena sama, če je minister tisti, ki lahko in ima po novem, po vaši novi ideji pravico celo določiti predsednika oziroma predsednico komisije, to ne vem, če ste vmes pojasnila, morda mi je ušlo, zakaj tako, zakaj komisija nebi sama med sabo izbrala predsednika oziroma predsednice, potem imamo tukaj že hud problem.

Te stvari, če bi bile res tako zelo nedolžne, potem ne vidim razloga, zakaj si niste vzeli za to več časa, več poglobitve in tudi več dialoga z raznimi deležniki. Dialog, civilni dialog je pomemben element, ki zagotavlja, da so stvari dejansko čim bolj demokratične in čim bolj transparentne. Mi je zelo žal, to, da ni bil opravljen civilni dialog, pomeni nazadovanje v procesu spremembe nekega pravilnika ali pravilnikov in tako naprej. To ni napredek, to ni nekaj, kar je dobro. Tako, da neke standarde smo v vseh teh letih že dosegli in sedaj smo prišli do točke, ko očitno ti standardi ne veljajo več. Vi ste rekli, da ste dali na e-demokracijo 14 dni. Saj ste dali, ja, ampak to ni dialog kot bi moral biti opravljen, ni proces kot bi moral biti opravljen, če naj bi bili vsi mirni in zadovoljni. Nihče ne oporeka temu, da pravilnikov ni potrebno spreminjati, nadgrajevati, posodabljati, ni problem v tem. Problem je v načinu in problem je v določenih določbah znotraj pravilnika, ki so sporne. Ampak najbolje, da o tem spregovorijo tisti, ki so bolj podučeni od mene, recimo predstavnica iz Asociacije, ki zagotovo dosti bolje veš od mene, v čem vse so pasti in problemi takega pravilnika.

Tako, da še enkrat poudarjam, spoštovana, z vsem spoštovanjem, in to je povsem jasno, da cenimo delo strokovnih ljudi na ministrstvu, a to ne pomeni, da naj bi ti ljudje ob vsem svojem rednem delu na ministrstvu bili še člani oziroma članice komisij. Navsezadnje so vendarle uslužbenci ministrstva, ki so podrejeni ministru. In mi je zelo žal, biti podrejen ministru, pomeni biti tudi izpostavljen določenim morebitnim političnim pritiskom. Pa če si še tako dober strokovnjak ali strokovnjakinja, verjetno nisi imun ali imuna na te pritiske. In to je problem. Pač so se odločili, da so zaposleni na ministrstvu in so s tem pač se odrekli, verjetno no, vsaj nekoč so ta pravila veljala, da pač ne bodo člani in članice komisij. Kaj je to takega? To ne pomeni, da niso strokovnjaki ali pa da svojega dela ne opravljajo vrhunsko. Ga opravljajo, ampak ne pomeni pa, da morajo biti v dvojni, trojni in ne vem kateri vlogi. Zakaj bi bili? Imamo ogromno strokovnjakov in strokovnjakinj, ki so avtonomne osebe, neodvisne osebe, in prav je, da so te komisije takšne – čim bolj strokovne, čim bolj avtonomne. In to je potem tisto, kar bo dalo presežke in kvaliteto, ne pa politizacija nekih komisij, kar bi bilo pa res škoda. Velika škoda v škodo vseh nas navsezadnje, navsezadnje tudi vas, spoštovana.

Tako, da najbolje, da sedaj tisti, ki so povabljeni, povedo svoje.

Hvala.