Spoštovane kolegice in kolegi, vse članice in člane odbora, vabljene in vse ostale prav lepo pozdravljam in pričenjam 30. sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora: Zmago Jelinčič Plemeniti. Tako sem dobila vsaj obvestilo, čeprav ga potem včasih vidim, včasih tudi ne. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili ne sodelujejo in nisem dobila nobenih pooblastil zaenkrat. Oziroma se opravičujem, zdaj ga bom dobila. Iz poslanske skupine Socialnih demokratov imam pooblastilo, in tako kot na prejšnji seji, poslanca Sama Bevka tudi tokrat nadomešča mag. Marko Koprivc.

Torej, s sklicem seje ste prejeli dnevni red odbora, ki se glasi: Ustavitev financiranja Slovenske tiskovne agencije iz državnega proračuna je nedopusten pritisk na svobodo medijev, novinarsko neodvisnost in uredniško avtonomijo. Ravno prej sem pri prejšnji seji slišala očitek kolega poslanca, da je preveč ali pa mogoče zelo veliko sej Odbora za kulturo. In moram reči, da so neodvisni mediji nekaj, kar je izjemnega pomena za vsako demokracijo, tako da imeli bomo toliko sej, kolikor bo potrebnih, da rešimo sektor kulture in neodvisnih medijev.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje, zato prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA.

Na spletni strani Državnega zbora je s sklicem objavljeno gradivo, ki je zahteva poslanskih skupin Liste Marjana Šarca, Socialnih demokratov, Levice in Stranke Alenke Bratušek za sklic nujne seje odbora z dne 2. 12. ter sporočilo za javnost Društva novinarjev Slovenije glede financiranja STA.

Na sejo so bili vabljeni dr. Vasko Simoniti, minister za kulturo, ki je pooblastil sekretarko Ignacijo Fridl Jarc, Bojan Veselinovič, direktor STA, Barbara Štrukelj, odgovorna urednica STA, Mladen Terčelj, predsednik Nadzornega sveta STA, Uroš Urbanija, direktor UKOM-a, dodatno pa so bili vabljeni tudi Združenje novinarjev in publicistov, potem prof. dr. Marko Milosavljević, Društvo novinarjev Slovenije, Sara Erjavec Tekavec, predsednica Sveta delavcev STA, Janja Zalar, predsednica Zastopstva novinarjev STA, Alenka Potočnik, predsednica Sindikata novinarjev STA.

Zdaj pa za začetek dajem besedo predlagateljem zahteve za sklic. Predstavnici poslanske skupine Liste Marjana Šarca, gospe Lidiji Divjak Mirnik. Prosim.

Hvala lepa, predsednica, za besedo. Lep pozdrav, spoštovana državna sekretarka, direktor, kolegice, kolegi. Zdaj, kaj je pravzaprav vzrok danes tej seji v petek zvečer ob pol sedmih? Ja, to, da je STA ostala brez sredstev, potrebnih za delo. In pa mediji, ki so odjemalci njenih novic, ter seveda celotna slovenska javnost bi lahko ostala brez informacij, če se ne bi direktor STA-ja Veselinovič odločil drugače. V prid javnosti, seveda.

Zdaj, STA je zgodba, stara skoraj 30 let. Ponosni smo bili, ko smo se osamosvojili, in s ponosom so takratni odločevalci ustanovili Slovensko tiskovno agencijo. To ni zgodba levih in desnih, in to ne sme biti zgodba levih in desnih. In če je ta agencija delovala 30 let, bo tudi naprej delovala 30 let, zato ker je to prav in zato ker je to nekaj najbolj normalnega. Ne glede na to, kdo bo na vladi. Vsaj tako mora biti.

Zdaj, kaj so pravzaprav dejstva o STA-ju. V skladu z zakonom opravlja javno službo stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Republiki Sloveniji in po svetu. Njen edini ustanovitelj in družbenik je Republika Slovenija, v njenem imenu pa pravice izvaja Vlada Republike Slovenije, katere dolžnost je, tako pravi zakon, zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi poslovnega načrta STA. Omenjeno izvajanje javne službe se financira iz sredstev državnega proračuna, ki jih zagotavlja UKOM. Tako piše v zakonu. In tako mora biti.

Kaj torej pomeni poteza UKOM-a oziroma Vlade, da ustavi financiranje? Pomeni, 1. še eden v nizu sistematičnih napadov Vlade na slovenske medije, in pa 2. gre za nov pritisk na medijsko svobodo, novinarsko neodvisnost in uredniško avtonomijo. Za to gre v resnici. Na vse to pa kažejo tudi siceršnja retorika in pa dejanja, povezana z mediji, ki jih izvaja ta vlada. Ti pa so, 1. politično motivirani poskusi ustrahovanja urednikov, novinarjev in preostalih zaposlenih v medijih. 2. Težnje po discipliniranju, ker niso poslušni. Težnje po pokoritvi. 3. Razumeti jih gre kot grožnje v stilu, my way or no way. Ker to pač lahko, ker mi smo Vlada, ker mi delimo denar. 4. Gre za obračun, ker mediji poročajo tudi o dejstvih, ki jih Vlada želi prikriti, ker nastavljajo ogledalo, ker ne objavljajo zgolj Vladi naklonjenih stališč, pač pa tudi kritike, dvome, tudi opozorila. Ker ne ustvarjajo in spodbujajo enoumja. 5. Gre za povsem odkrite posege v pravico javnosti do obveščenosti, in sicer do objektivne obveščenosti. 6. Predsednik Vlade očitno od medijev zahteva vdanost, podrejanje in lakajstvo. 7. Predsednik Vlade očitno od medijev pričakuje, da bodo objavljena zgolj vladnemu početju naklonjena mnenja, zamolčana pa naj bi po njegovem ostala vsa kritična misel. 8. Vse to lahko vodi v samocenzuro, pridnost in preobrazbo medijev v trobila. En takšen primer že poznamo. In 9. To je pravzaprav odrekanje pravice do objave pluralnih, tudi kritičnih mnenj. Vendar je dejstvo, da hvala bogu še živimo v demokraciji. In jaz bi si želela, da tudi tukaj ostanemo.

Torej, če ponovim. Tarča Vlade ni samo STA, tarča so vsi mediji. Vladni načrt očitno je z njimi obračunati kadrovsko in finančno, si jih podrediti, kadrovsko, finančno in vsebinsko, in prevzeti nadzor nad informacijami in njihovo interpretacijo. Mogoče ustvariti cesarjevo novo podobo? Na to v Listi Marjana Šarca opozarjamo že ves čas.

Zdaj, argumenti, da podkrepimo to, kar so nameni, kar so očitni nameni Vlade, so pa naslednji. 1. Predlogi zakonskih sprememb, ki jih je poleti Vlada poslala v javno razpravo in bi trajali zgolj pet dni v času poletja, če se ne bi koalicijska partnerica Desus takrat oglasila. Iz predloga novele Zakona o RTV, za katerega zdaj točno ne vemo, kje je ostal, ampak nekje pač je, je bil razviden zlasti namen finančne slabitve oziroma uničenje RTV Slovenija. Z novelo bi Vlada finančno uničila RTV, ker bi denar, zbran z RTV prispevkom, delila. 3 % STA-ju in 5 % drugim medijem, kar bi seveda prizadelo kakovost dela RTV-ja in seveda povzročilo tudi kadrovsko oslabitev. No, hkrati pa je še v času najhujše zdravstvene krize našla čas, da preko Programskega sveta obglavi tudi generalnega direktorja ali pa javni zavod. To je prozorno, zavržno, škodljivo in avtoritativno dejanje. Na srečo jim to ni uspelo. Še.

Potem 2. V predlogu novele Zakona o STA, ki je bil posredovan v javno razpravo, se je Vlada med drugim lotila Nadzornega sveta. Ministrstvo za kulturo je predlagalo nov način imenovanja nadzornikov. Tako bi štiri od petih imenovala neposredno kar Vlada. Ker zdaj jih namreč na predlog Vlade imenuje Državni zbor. Enega bi pa še sicer imenovali zaposleni izmed sebe. Poleg tega bi Nadzorni svet dobil novo pristojnost. To je, po novem bi lahko predčasno razrešil tudi direktorja, če bi to z izrekom nezaupnice predlagala večina članov Nadzornega sveta. In ker bi seveda Vlada večino imenovala, veste, kaj bi bil rezultat. Glede financiranja, pa bi STA dobila za izvajanje javne službe 3 % sredstev, zbranih s prispevkom. Kar bi seveda nadomestilo zdajšnje financiranje iz proračuna.

Zdaj, kaj so še argumenti, da upravičeno mislimo, da gre za to, za kar gre, so pa naslednji. Kaj so tista dejanja predsednika vlade in največje vladne stranke? In tudi kažejo ali pa razgaljajo vlado. 1. Začelo se je z aprilsko depešo, ki to menda ni. Oziroma pismo Svetu Evrope. Zdaj, avtor tega pisanja naj bi bil UKOM, tako smo lahko prebrali, vendar smo skoraj prepričani, da je tudi predsednik vlade požegnal tisto depešo, ki to ni. Tako nam je razlagal gospod minister Logar, dr. Logar na seji, ki smo jo seveda v opoziciji tudi zahtevali. Potem se je nadaljevalo maja z novim omalovaževanjem in pogledom predsednika vlade na medije. Z znamenitim zapisom Vojna z mediji, basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo. V njem je med drugim zapisal, da poklicno skupino, ki se je najprej oklicala za sedmo selo, nato za četrto vejo oblasti, na koncu pa kar za moralnega razsodnika nad politično korektnostjo, danes vse težje prepoznavamo kot nekaj dobrega, saj v resnici niso več ne eno ne drugo in ne tretje. Tako približno je zapisal predsednik vlade. Da ne govorimo o ves čas zajedljivih in zaničljivih in na splošno spornih tvitih, ki jih je moč razumeti ali zlasti razumeti kot opozorilo medijem, kot nekakšen poskus ustrahovanja z enim samim ciljem, doseči molk in utišati kritike. Ne bom jih brala, ker bi me bilo preveč sram, teh tvitov namreč.

Zdaj, obračun predsednika vlade z mediji in novinarji pravzaprav niti ni nov, 2004 in 2008 se je to že vse videlo v Sloveniji. Princip je isti, samo nianse so drugačne. Gre za maličenje dejstev, seveda sebi v prid, diskreditacijo tistih z drugačnim, kritičnim mnenjem, to je pravilo. Posmehljiv pristop, oznake, kot so režimski, kontinuiteta, tranzicija, kaviar, tako imenovani. Vse to so oznake, ki jih predsednik vlade uporablja, kadar govori o medijih in kadar govori o novinarjih, ki objektivno in kritično poročajo. Ki niso trobila.

Zdaj, v opoziciji smo se zato odločili, da skličemo to sejo seveda takoj, ko smo dobili informacije, kaj se je na seji vlade zgodilo. Potem smo seveda tudi prebrali, kaj so povedali oziroma slišali, kaj so povedali ministri, tisti, ki so glasovali za to, za kar so glasovali. Zato predlagamo 6 sklepov, vseh ne bom brala, ker jih boste dobili na klop. Zahtevamo pa naslednje. Da Vlada nemudoma izpolni vse zakonske obveznosti, ki jih ima do STA. Da Vlada poskrbi za primerno financiranje STA-ja in da nemudoma ustavi pritiske na STA in da se vzdrži javnega blatenja agencije za dnevno-politične potrebe. To zahtevamo in tudi predlagamo v sklepih.

Zdaj pa čisto zares za konec, ker sem obljubila, da ne bom dolga, in ker je petek. STA ni nikakršna nacionalna sramota, kot je pred časom tvitnil predsednik vlade, ki sicer zelo dosti časa preživi na Twitterju dnevno. STA svoje delo opravlja korektno, objektivno in pošteno. In tako naj tudi ostane.

Hvala lepa.

Najlepša hvala predlagateljici.

Zdaj dajem besedo gospe Ignaciji Fridl Jarc, državni sekretarki Ministrstva za kulturo.

Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Moramo zanikati navedbe v zahtevi za sklic nujne seje Odbora za kulturo, da gre za pritiske na svobodo medijev, novinarsko neodvisnost in uredniško avtonomijo. Ministrstvo za kulturo si prizadeva urediti delovanje STA na način, da bo zagotovljena čim večja neodvisnost, profesionalnost in stabilnost te pomembne nacionalne institucije. Cilj predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenski tiskovni agenciji, ki je poleti že bil medresorsko usklajevan, je urediti delovanje in organizacijo STA skladno z evropskimi pravili o transparentnosti financiranja dejavnosti javne službe oziroma s pravili o državnih pomočeh.

V zahtevi za sklic navajate, da je predlog novele zakona o STA škodljiv, resnica pa je, da bi predlagane spremembe izboljšale delovanje STA kot tudi organizacijo in pristojnosti organov ter zagotovile večjo neodvisnost, profesionalnost in stabilnost te pomembne nacionalne institucije, saj je najpomembneje stabilno financiranje STA, ki se mora izvajati iz državnega proračuna, drugih javno-pravnih dajatev in neodvisnih virov, kar smo z novelo želeli zagotoviti. Dokler pa je financiranje predmet pogodbe, je dolžnost podpisnikov izpolnjevati dogovorjene medsebojne pravice in obveznosti, tudi od ostalih potrebnih dokumentov, podaje pojasnil in podobno.

Poudarjam, da predlagatelji seje zavajajoče in povsem zmotno navajate, da je namen izvajati finančni pritisk na STA in javno RTV. Ministrstvo za kulturo je v noveli zakona predlagalo bolj ustrezno financiranje javnega servisa STA, ki bi v celoti zagotavljalo institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost. Bi pa želela predati besedo drugemu predstavniku vlade, gospodu Urbaniji, če smem.

Oprostite, jaz dajem besedo, spoštovana državna sekretarka Ministrstva za kulturo in bom jaz dala besedo, takrat ko bom presodila.

V imenu predlagatelja Lidija Divjak Mirnik, prosim.

Hvala lepa.

Rada bi se samo odzvala na navajanje spoštovane gospe državne sekretarke, ki je rekla, da gre za zavajajoče in zmotno navajanje, ki smo ga zapisali v predlogu. Da so oni želeli s tistim predlogom novele o STA zagotoviti ustrezno financiranje.

Ta predsednik vlade in kar nekaj ministrov je namreč pozvalo in javno povedalo, da ne plačujejo RTV naročnine. In vi nam zdaj skušate povedati, da je RTV naročnina ustreznejši način financiranja STA, kjer ste, kot še bom enkrat povedala, predvideli, da bi se, da bi STA za izvajanje javne službe dobila 3 % sredstev, zbranih z RTV naročnino. Da je to bolj ustrezno od tega, kar dobi zdaj, direktno financiranje iz proračuna. Tu ste se verjetno malce zmotili, ko ste to povedali, zato se mi je zdelo pomembno, da državno sekretarko na to opozorim.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zdaj pa po Poslovniku dajem besedo ostalim vabljenim na sejo in prosim, da se zaradi magnetograma vsak posebej predstavi in pove, iz katere institucije prihaja. Zato dajem prvemu besedo Urošu Urbaniji, direktorju UKOM-a, prosim.

Hvala lepa, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, iskrena hvala za povabilo in možnost, da vam predstavim trenutno situacijo.

Kot vam je verjetno znano, so mediji v torek napačno poročali, da je Vlada sprejela sklep o prenehanju financiranja Slovenske tiskovne agencije. Takega sklepa seveda ni sprejela, je pa sprejela informacijo, ki smo jo posredovali iz UKOM-a, o nezmožnosti UKOM-a, da še naprej financira Slovensko tiskovno agencijo po pogodbi številka 81-2019 za leto 2020. In še huje, o nezmožnosti, da bi sklenili novo pogodbo za leto 2021.

Zakaj je sploh lahko prišlo do takšnega zapleta? Zakon o Slovenski tiskovni agenciji je namreč zelo jasen, saj je dolžnost ustanovitelja zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost Slovenske tiskovne agencije ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega poslovnega načrta STA-ja. Zakon sam po sebi se je vrsto let kršil, žal pa ni bilo nobenega posluha, da bi se to uredilo. Tudi se ne spominjam, da bi bili kakršni koli javni protesti na to temo. Torej, da je STA, oziroma da ni STA primerno financirana, kot pravi zakonska dikcija. Ne glede na nezakonito preteklo prakso pa je moja dolžnost kot direktor UKOM-a, da delam v skladu z zakoni in sklenjeno pogodbo.

Naj se najprej zaustavim pri sami pogodbi. V pogodbi, ki je bila sklenjena lansko leto o opravljanju javne službe v letu 2020, ki jo je podpisal direktor Slovenske tiskovne agencije Bojan Veselinovič kot izvajalec in nekdanja direktorica UKOM-a mag. Kristina Plavšak Krajnc kot predstavnica ustanovitelja, v tej pogodbi je UKOM v osnovi opredeljen kot predstavnik ustanovitelja. In v 6. členu pogodbe je med drugim zelo jasno določeno. Izvajalec, torej direktor Slovenske tiskovne agencije oziroma Slovenska tiskovna agencija, izvajalec mora predstavniku ustanovitelja, torej UKOM-u, na njegovo izrecno zahtevo nemudoma posredovati vso dokumentacijo o izvajanju javne službe, finančno, pravno in vsebinsko. Tudi sicer mora z njim sodelovati in se odzivati na njegove zahteve po dokumentaciji in pojasnilih. Torej, tukaj še razširi. Po celotni dokumentaciji in pojasnilih. V nadaljevanju istega člena pa je še določeno: Pogodbeni strani soglašata, da lahko predstavnik ustanovitelja v primeru, da izvajalec tudi po pisnem pozivu ne sodeluje oziroma molči, ustavi plačevanje po teh pogodbi ali celo od pogodbe odstopi s pisno izjavo, brez odpovednega roka, v tem primeru pa lahko tudi zahteva vrnitev že izplačanih sredstev po tej pogodbi s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev dalje.

Kot vidite, je stvar zelo jasna, saj 6. člen ne določa samo dokumentacije iz opravljanja javne službe, ampak vso dokumentacijo. In naj bo jasno, te pogodbe nisem podpisal jaz. Še enkrat, te pogodbe nisem podpisal jaz.

V nadaljevanju tudi jasno vidite, da je UKOM posegel v tem momentu po najbolj milem ukrepu, torej zamrznitev tekočega plačevanja. V skladu s pogodbo, ki jo je podpisal direktor Veselinovič, bi lahko zahtevali vračilo že vseh izplačanih sredstev iz naslova te pogodbe. To, kar je direktor Veselinovič podpisal, je seveda vprašanje tudi kazenske odgovornosti, kajti 6. člen je res napisan v škodo agencije vsaj v dveh delih. Da lahko zahtevamo denar nazaj, kar bi dobesedno pomenilo stečaj podjetja, in to je nesprejemljivo, direktor Veselinovič je to kljub vsemu podpisal. Če take stvari direktor podpiše pri polni zavesti, je potem naslednje vprašanje opravilne sposobnosti direktorja. S tem pa se bo moral soočiti tudi Nadzorni svet Slovenske tiskovne agencije in prevzeti odgovornost.

Vprašanje torej je, kako izpolniti zakonsko obveznost. Zakonska dikcija je jasna, da je potrebno Slovenski tiskovni agenciji zagotoviti primerno financiranje. Prav zato smo že od oktobra zahtevali od direktorja STA Bojana Veselinoviča, naj nam posreduje celotno poslovno dokumentacijo, na podlagi katere bi lahko ugotovili, koliko denarja bi pomenilo primerno financiranje. Direktor Veselinovič je sprva stvari prepustil Nadzornemu svetu, ki pa je jasno sprejel sklep, naj se za vse dokumente lastnik obrne na direktorja Veselinoviča. Kljub našim večkratnim prošnjam in opozorilom že od oktobra dalje, da to dokumentacijo nujno potrebujemo tudi v skladu s pogodbo številka 81-2019, kjer je UKOM naveden, večkrat, kot predstavnik ustanovitelja, je direktor ni želel izročiti. Direktorja smo večkrat tudi opozorili, da lahko njegovo prikrivanje podatkov pripelje v hude finančne težave Slovensko tiskovno agencijo in da bo zato nosil vso odgovornost.

Še več. Prejeli smo njegov dopis in dopis predsednika Nadzornega sveta, naj mu povemo, koliko denarja mu bomo dali oziroma koliko ga je v proračunu. To pa je v popolnem nasprotju z zakonsko zahtevo, da se zagotovi primerno financiranje. Nesprejemljivo je, da direktor Slovenske tiskovne agencije in predsednik Nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije zahtevata takšno nezakonito ravnanje. Naj ob tem opozorim, da iz poročil, ki jih je direktor pošiljal, izhaja, da pretekle vlade niso sledile zakonski dikciji, torej primernega financiranja, saj direktor vseskozi trdi, da dobiva cerka pet tisoč evrov premalo na mesec za uresničevanje javne službe. Vprašanje je, če je to res, kar pošilja direktor Slovenske tiskovne agencije, ker nam noče omogočiti vpogleda v celotno poslovanje podjetja. Vsekakor pa tako po domače pač ne gre ravnati z javnimi financami.

Da tukaj opozorim še na eno podrobnost. Lani decembra je bila podpisana ta osnovna pogodba. Že februarja pa so ugotovili, letos februarja, torej niti dva meseca zatem, da so se zmotili in dodali aneks za 50 tisoč evrov. Tukaj vas znova vprašam, kaj naj si mislimo o direktorju, ki decembra sklene neko pogodbo za celo leto, nato pa že dva meseca pozneje ugotovi, da mu primanjkuje denarja in da se je zakalkuliral. Zelo podobno se je zgodilo tudi leto pred tem. Koga se je goljufalo, kaj se je s tem želelo doseči? Ja, zdi se, da nekateri državni proračun razumejo kot vrečo brez dna. Gradbeništvo in aneksi pa so sveta vzgled, kako se vodi podjetje.

Drug problem, ki se pojavlja in izpostavlja predvsem v zadnjih dneh, je ločevanje med tržno in javno službo, kar samo po sebi računovodsko ni sporno, sporno pa je, če del podatkov direktor samovoljno prekriva. Za ugotovitev zakonske dikcije, primerno financiranje, je namreč nujno poznati celotno poslovanje. 6. člen Zakona o Slovenski tiskovni agenciji je namreč povsem jasen. Tokrat govorimo torej o zakonu. STA je dolžna presežek prihodkov nad odhodki iz opravljanja vseh dejavnosti nameniti za opravljanje javne službe, če ta zakon ne določa drugače. Iz tega je razvidno, da moramo pri ugotavljanju primernosti financiranja nujno poznati tudi podatke o prihodkih STA iz drugih naslovov. Naj mogoče plastično razložim. Če predpostavljamo, da Slovenska tiskovna agencija za opravljanje javne službe potrebuje na leto 2 milijona evrov. V primeru, da na trgu ne ustvari nobenega denarja, je jasno, da zakonska dikcija primerno financiranje pomeni, da mora država plačati dva milijona. V primeru, da ima STA iz naslova tržne dejavnosti en milijon evrov dobička, pa v skladu s 6. členom zakona o STA to pomeni, da mora država za primerno financiranje javne službe plačati samo en milijon. Razen če kdo meni, da lahko s tem enim milijonom evrov, direktor družbe dela, kar pač njemu ustreza.

Tukaj naj seveda izpostavim tudi primer takšne samovolje in neracionalnega obnašanja direktorja na primeru oglaševanja. Oglaševanje STA je izjemno sporna zadeva in gre pravzaprav za posredno financiranje komercialnih družb. Dejansko to pomeni, da se javni denar preko oglaševanja preteka v zasebna podjetja. Drugo bi seveda bilo, če bi bili kakršni koli učinki od tega oglaševanja, samo roko na srce, koliko novih naročnikov STA pridobi, če objavlja v izbranem mediju celostranske oglase? Poleg tega bi Slovenska tiskovna agencija seveda morala vse medije obravnavati enakopravno in ne vem, zakaj so v nekaterih medijih, ki so njihovi poslovni partnerji, celostranski oglasi, v drugih pa ne.

Obnašanje direktorja je tako povsem samovoljno, ko se odloča, katere podatke nam bo dostavil in katere ne. Zakaj direktor meni, da je UKOM upravičen do podatka, koliko plača dopisnika v New Yorku ali Bruslju? Ali koliko plača nekatere izbrane novinarje? Ne pove pa podatka, koliko so plačani drugi novinarji na Slovenski tiskovni agenciji, kar smo spraševali in nam ni dostavil podatka. Ali s tem hoče reči, da samo cirka 7 novinarjev opravlja javno službo, ostalih 73 pa tržno dejavnost? Zakaj nam pošilja podatke o stroških tujih agencij, in sicer za vsako podjetje, za vsako agencijo posebej, ne pošlje pa nam podatkov o stroških oglaševanja? Da bo nedoslednost Bojana Veselinoviča še večja, naj opozorim, da nekatere podatke, ki so se mu zdeli zanimivi, tudi iz področja tržne dejavnosti, pošilja tudi na UKOM. Zakaj je to delal, če danes trdi nasprotno, ni povsem jasno. Še 6. novembra 2020 nam je poslal naslednje sporočilo: Poslovni prihodki kljub koronakrizi in nekaj manjšemu nadomestilu za javno službo, so za 1 % večji kot v enakem obdobju leta 2019. V nadaljevanju pa, citiram: V obdobju januar-september 2020 je bilo tržnih prihodkov več kot nadomestila za javno službo, saj je delež tržnih prihodkov predstavljal 51 % vseh prihodkov. Zakaj nam je to pošiljal, če mesec dni pozneje trdi, da nismo upravičeni do teh podatkov. In drugo vprašanje, ki se seveda poraja, pošilja nam podatke, nimamo pa nikakršnih vzvodov, kako naj to preverimo, kot predstavniki ustanovitelji, ali drži zapisano ali si preprosto izmišljuje.

In še ena stvar, izjemno izjemno pomembna v pogodbi, ki jo je podpisal direktor Veselinovič decembra 2019. Še enkrat, ne z mano, ampak z mojo predhodnico. Naj se vrnem znova k temu znamenitemu 6. členu pogodbe. Izvajalec mora predstavniku ustanovitelja na njegovo izrecno zahtevo nemudoma posredovati vso dokumentacijo o izvajanju javne službe. Finančno, pravno in vsebinsko. Ponavljam. Vsebinsko. Direktor Veselinovič je v tej pogodbi omogočil nekdanji direktorici, da se tudi vsebinsko vpleta v samo poslovanje. Čudno, da se tega ni problematiziralo ob samem podpisu in si ne predstavljam, kakšen vik in krik bi bil, da bi bil podpisnik take pogodbe ali jaz, ali če bi to jaz zahteval od Slovenske tiskovne agencije, da se vnese v pogodbo.

Za konec naj zaključim še z dvema absurdnima obtožbama direktorja STA, da se je UKOM vmešaval tudi v vsebino. Ne glede na 6. člen, ki to dovoljuje, se bi tudi meni kot nekdanjemu uredniku notranje politične redakcije STA zdelo nedopustno vmešavanje v vsebine STA. Drugo so pa seveda statistični podatki, ki so seveda pomembni, da lahko ugotavljamo primernost financiranja STA, torej znova zakonsko dikcijo, primernost financiranja. V zakonu so namreč jasne opredelitve, kaj mora STA v okviru svoje javne službe pokrivati. Prav novinarji STA so me opozorili, da so se začele dogajati nenavadne stvari, da se nikoli ni delalo intervjujev s področja zabavne glasbe, sedaj pa se je tudi to pojavilo. Posledično so me zanimali statistični podatki. Če je to pravilo, ni problematično, če je to poskus širjenja opravljanja javne službe in posledično zahteve lastniku po več sredstev, pa je močno vprašljivo. Torej še enkrat poudarjam. Ta dikcija primernosti financiranja je zelo pogojena tudi s količino proizvedenih vsebin. In lahko se nam zgodi, da danes za opravljanje javne službe direktor zahteva dva milijona, drugo leto tri milijone, čez nekaj let pa pet milijonov, ker se bo to raztegovalo v nedogled. Statistične podatke o številu novic sicer pošilja tudi sam direktor Veselinovič, tako da v čem je problem, če iz računalniškega sistema potegne ven še dolžino posameznih prispevkov in število teh prispevkov. To so vsi podatki, ki so tako ali tako javno objavljeni.

Direktor Veselinovič je lažnivo v javnosti razlagal, da smo spraševali, zakaj se je odgovorna urednica podpisala pod peticijo 22 odgovornih urednikov. To je evidentna laž, ker tega nismo nikoli spraševali. Sem pa seveda kot direktor UKOM-a takoj reagiral, ko sem videl, da se je zaradi pritiskov visokih uradnikov, domnevnih pritiskov, ker nismo dobili nobenih podatkov še, na tedenski ravni morala sama javno izpostaviti odgovorna urednica Slovenske tiskovne agencije. Torej, odgovorna urednica Slovenske tiskovne agencije, ki je bila deležna pritiskov visokih uradnikov na tedenski ravni, se je morala sama izpostaviti. To me je izjemno šokiralo in prizadelo. Ne bi želel, da se tragične zgodbe iz preteklosti znova ponavljajo v sedanjosti. Sam sem bil namreč priča izjemnih pritiskom, ki jih je nad nekdanjih odgovornim urednikom Borutom Meškom izvajal Bojan Veselinovič. Če omenim samo dnevna poročila, ki jih je zahteval od njega, kar je že vtikanje v uredniško avtonomijo.

O ostalih korespondencah in pogovorih raje ne bi. Tedaj se ni nihče spraševal o avtonomiji uredništva. Toda, kar je bilo v bistvu še huje. Meško je zbolel, tedanji odgovorni urednik, direktor Veselinovič pa ga je po krivici na smrt bolnega vrgel na cesto. Prav zaradi tega njegovega brutalnega odnosa do novinarjev sem reagiral ob peticiji, ki jo je podpisala odgovorna urednica. Ne more direktor brezobzirno gledati, da se nekdo izživlja nad odgovornim urednikom. Prav zato sem mu poslal naslednji dopis. Izjemno smo presenečeni, da nas o pritiskih oblasti, ki naj bi se celo tedensko vršili na odgovorno urednico, niste obvestili. Še bolj pa smo presenečeni, da odgovorne urednice niste že ob prvem tovrstnem pritisku ustrezno zaščitili. Od direktorja agencije bi namreč pričakovali, da ji ob kakršnih koli pritiskih pomaga tako v pravnem smislu kot tudi javno. Glede na dopis ugotavljamo, da je odgovorna urednica prepuščena sama sebi in se je morala povezati z nekaterimi drugimi odgovornimi uredniki, da je dobila ustrezno podporo. V kolikor so se ti pritiski na delo odgovorne urednice res zgodili in niste ustrezno ukrepali, ste po našem prepričanju grobo kršili svoje delovne obveznosti. V kolikor pa se ti pritiski niso izvajali in se je odgovorna urednica podpisala pod izjavo, ki evidentno ne drži, pa nas zanima, kaj boste naredili, da boste zaščitili ime in kredibilnost Slovenske tiskovne agencije. Ker bi želeli tudi mi ukrepati proti tistim, ki so tedensko izvajali pritiske na vašo odgovorno urednico ali posameznega novinarja, o čemer javnost pisno obvešča 22 odgovornih urednikov, vas prosim za naslednje podatke. Kdaj se je izvedlo pritisk na odgovorno urednico ali katerega koli novinarja Slovenske tiskovne agencije po datumih? Kdo vse je izvedel pritisk na odgovorno urednico ali katerega koli novinarja Slovenske tiskovne agencije? Poimenski seznam. Kaj vse se je zahtevalo od odgovorne urednice ali katerega koli novinarja Slovenske tiskovne agencije?

Gospod Urbanija, zašli ste s teme današnje seje. To, kar vi govorite, je za neke druge inštitucije in ne za Državni zbor, zato prosim, da zaključite to svoje izlaganje, drugače bomo tukaj do polnoči. Držite se teme.

Gospa. Gospa poslanka.