Spoštovane kolegice in kolegi. Začenjam 24. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da imam eno pooblastilo, in sicer poslanec gospod Branislav Rajić nadomešča gospoda Gregorja Periča. Opravičila imam dva in sicer nujne seje se opravičuje poslanec gospod Zmago Jelinčič Plemeniti in poslanec gospod Ivan Hršak.

Obveščam vas, da so na sejo vabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje Odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje Odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGOV SKLEPOV SVETA O PODPISU IN SKLENITVI V IMENU EVROPSKE UNIJE TER ZAČASNI UPORABI SPORAZUMA O PARTNERSTVU MED EVROPSKO UNIJO IN EVROPSKO SKUPNOSTJO ZA ATOMSKO ENERGIJO NA ENI STRANI IN ZDRUŽENIM KRALJESTVOM VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE NA DRUGI STRANI. Gradivo smo od Vlade prejeli danes popoldne na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Priloge, ki so označene s stopnjo tajnosti limite so vam bile zaradi varovanja podatkov posredovane v varovani predal. Gradivo k točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

Dovolite mi, da na kratko povzamem dogajanje v letošnjem letu. Združeno kraljestvo je po 47-ih članstva 31. januarja 2020 izstopilo iz Evropske unije. V skladu s sporazumom o izstopu je zdaj v razmerju do Evropske unije uradno tretja država in zato ne sodeluje več pri odločitvah v Evropski uniji. Vendar smo se z Združenim kraljestvom dogovorili o prehodnem obdobju, ki se konča čez tri dni, torej 31. decembra 2020. V tem obdobju je za ljudi in podjetja, tako v Evropski uniji kot v Združenem kraljestvu vse potekalo kot do sedaj. Tudi pravo Evropske unije se v Združenem kraljestvu uporablja še naprej. Evropska in Združeno kraljestvo sta te prehodne mesece izkoristila za pogajanja v odnosih v prihodnosti. Brez dogovorjenih odnosov s posebnim sporazumom o partnerstvu 1. januarja 2021 sledi tako imenovani trdi Brexit. Zato je v interesu obeh strani, da se dosežen sporazum začne uporabljati 1. januarja 2021. Pogajanja z Združenim kraljestvom je v imenu Evropske unije vodila Evropska komisija načelu z glavnim pogajalcem Michaelom Bernierjem in sicer na podlagi usmeritev in sklepov Evropskega sveta, ki so temeljili na politični izjavi o okviru prihodnjih odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, sprejeto skupaj s strani Evropske unije in Združenega kraljestva. Od začetka pogajanj 2. marca letos se je zvrstilo devet krogov pogajanj, ki so se zaključila na božični večer, 24. decembra 2020. Naprošam državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve gospoda Dovžana, da nam predstavi predlog stališča Republike Slovenije do predlogov sklepov sveta oziroma do doseženega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom.

Najlepša hvala predsedujoči za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci. Člani in članice Odbora za zadeve EU. Najprej bi se vam rad zahvalil za dobro sodelovanje in za ta sklic, ki poteka sredi bi rekel nekega prazničnega obdobja, ampak kot je bilo že uvodoma povedano je to nujno potrebno, da v skladu s časovnico država Republika Slovenija v Bruselj lahko javi svoje stališče. Mi predlagamo, da je seveda pozitivno do sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in pa Euratom na eni strani ter Združenim kraljestvom na drugi strani, ki je bil po dolgem in zahtevnem pogajalskem obdobju dosežen 24. decembra na božični večer. Kot je znano, gre za, torej pogajalski proces, ki je potekal na osnovi oziroma zaradi odločitve Združenega kraljestva, da zapusti Evropsko unijo. Vemo, da bo s 1. januarjem 2021, da se izteče tudi, torej prehodno obdobje in da takrat ne bo več podlage za uporabo prava Evropske unije in da se posledično takrat izgubijo vse pravice in ugodnosti, ki jih je imelo Združeno kraljestvo kot država in pa tudi EU, na drugi strani. To seveda prinaša precejšnje spremembe, ki vplivajo na posameznike, na podjetja in tudi na države članice Evropske unije in na Evropsko unijo kot tako. To pomeni, da se z dnem izstopa oziroma prenehanja prehodnega obdobja prekinejo, torej prekine članstvo Združenega kraljestva v pravnem redu Evropske unije, prenehajo klasične svoboščine, prost pretok oseb, blaga, storitev. Torej vstopimo v novo obdobje, ko bodo potrebne carinske formalnosti. In seveda zato, da bi bilo novo obdobje čim bolj kakovostno, čim bolj urejeno so potekala ta pogajanja s ciljem, da bo dosežen dogovor čimbolj celovit. Na koncu je bom rekel izkupiček nek uravnotežen kompromis, tako kot vedno v vsakih pogajanjih. Zelo pozitivno je, da pravzaprav smo ves čas verjeli in na obeh straneh videli tudi dnevno dokaze, da obstaja izjemna želja za ta dogovor. Sicer se ne bi pogajanja s takšno intenziteto vlekla praktično do božičnega večera. In mislim, da pač ta končni rezultat, da ga je treba oceniti pozitivno in izreči vse priznanje pogajalcem. Mi seveda našim, torej Evropski komisiji, načelu z glavnim pogajalcem Barnierjem. Seveda pa ta in to je treba že uvodoma tudi povedati, da ta sporazum je potreben tudi zato, da se postavi bom rekel nek trden temelj za normalno, dobro sodelovanje tudi v prihodnje z Združenim kraljestvom. Združeno kraljestvo je pomemben partner Evropske unije in mislim, da si ne samo Evropska unija, ampak tudi vse države članice želimo dobrega partnerskega odnosa tudi v prihodnje in seveda naše stališče je, da je tak sporazum, ki je zdaj pred nami osnova za to, da lahko te partnerske odnose gradimo že na enem stabilnem temelju, ki daje nek okvirni, torej daje okvir tudi za ostale dogovore, ki jih bomo sklepali in bodo bilateralne narave.

Zakaj je ta sporazum tako pomemben in potreben? Zato, če tega sporazuma ne bi bilo, bi s 1. januarjem nastopila pravna praznina, ne bi bilo urejenega praktično nič ne za državljane, ne za podjetja in v takšni, lahko si predstavljate prazni praznini bi seveda bil precejšen kaos na številnih pravnih področjih, tako da zdaj, ko ta sporazum imamo bo seveda še vedno lahko prihajalo do posameznih odprtih vprašanj, ki jih bomo reševali, ampak večina, bom rekel, dilem, ki zadevajo državljane in pa podjetja je s tem sporazumom odpravljenih. Naj še povem, da v teh dneh še vedno tečejo intenzivni interni postopki, ki so potrebni za sam podpis in pa ratifikacijo sporazuma s ciljem, da se ta sporazum začne uporabljati 1. januarja prihodnje leto. Časovnica je zelo napeta, zato tudi bom rekel danes tako na hitro bom rekel je potrebno, da se je tudi ta odbor sestal. Naj povem, da so ministrstva, resorji, praktično ves praznični čas delala, zato da so se tudi vsi pristojni resorji seznanili z vsemi podrobnostmi sporazuma in da smo lahko pripravili s skupnimi močmi tudi to stališče, ki je danes pred vami. Vsekakor pa je naš, torej naš predlog, da seveda podpremo ta sporazum, ker zgolj to omogoča, da bo izstop Združenega kraljestva res potekal na urejen način.

Naj povem še, da bodo potrebni še dodatni napori zato, da bomo na koncu dobili tudi slovensko različico sporazuma, zaenkrat te še ni. Pogajanja so pač potekala v angleškem jeziku in v časovni stiski je nekako sprejeto rešitev, da je za čas začasne uporabe avtentični jezik angleščina, med tem, ko bodo vse jezikovne različice prestale tudi presojo vseh, torej jezikovno presojo, bodo vse jezikovne različice tudi uradni jezik sporazuma. Predvidoma pa bo to nekje do konca aprila naslednjega leta. Seveda pa naj že zdaj povem, začasna uporaba je mišljena zgolj kot seveda začasna in mi računamo, da se bo to obdobje lahko izteklo že konec februarja. Takrat oziroma pred tem bodo lahko stekli vsi potrebni postopki tudi v Evropskem parlamentu, tako da bodo postopki, ki so potrebni za uveljavitev sporazuma, skladno s pravom EU ustrezno zaključeni in potem bo lahko zaključen tudi proces ratifikacije, ki bo omogočil, da sporazum stopi tudi v veljavo. Naj povem še to, da torej predlog gradiva, ki ga imate pred seboj zajema stališče, pa naš predlog stališča do pravzaprav treh aktov, ki so sestavni del celotnega dogovora. Gre za sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, gre za sporazum glede varnosti postopkov pri izmenjavi in varovanju tajnih podatkov. In pa sporazum med Združenim kraljestvom in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na področju varne in miroljubne uporabe jedrske energije, ki ga Evropska komisija sklepa z Združenim kraljestvom. Glavni je seveda sporazum o trgovini in partnerstvu in ta obsega več kot 1200 strani pravnega besedila, ki je sestavljeno iz sedmih delov. Prvi del zajema skupne in institucionalne določbe. Drugi del predstavljajo trgovinske in druge gospodarske oziroma na gospodarstvo nanašajoče se določbe. V tem okviru so zajete panoge kot so letalstvo, energetika, cestni promet in pa tudi socialna varnost. Tretji del zajema sodelovanje na področju kazenskega pregona in kazenskega pravosodja. Sem sodi tudi sodelovanje med policijami, izmenjava podatkov, skupni boj proti terorizmu in tako naprej. Četrti del zajema tako imenovana tematska vprašanja - morda več o tem v nadaljevanju. Peti del zajema sodelovanje v programih EU, šesti del zajema reševanje sporov, sedmi del pa so končne določbe, v katerih so tudi določila v zvezi z vprašanji, ki sem jih že uvodoma nekoliko pojasnil, ki se tičejo začasne uporabe jezikovnih različic in tako naprej. Sestavni del dogovora so tudi trije protokoli in pa 49 prilog. Skratka gre za obsežen tekst in zajetno gradivo s katerim smo se kot rečeno intenzivno spopadali preko vseh praznikov.

Naj povem še morda, preden grem na vsebino to, da predvideno partnerstvo temelji tudi na skupnih vrednotah in zato je predvidena možnost, da v primeru kakšnih odstopanj na področju standardov, ki jih gojimo eni in drugi na področju demokracije, vladavine prava in človekovih pravic ali pa boja proti podnebnim spremembam ter širjenja orožja za množično uničevanje je možno tudi v celoti ali pa delno odpovedati izvajanje sporazuma ali pa katerega od dopolnilnih sporazumov. Skratka gre tudi za sporazum, ki res temelji na skupnih vrednotah.

Naj povem še morda to, česar sporazum ne vsebuje. To je potrebno vedeti zaradi tega, ker je pač kot sem že na začetku rekel dogovor je kompromis in Evropska unija tudi ni dosegla vsega, kar b želela in pač nekatera področja ni bilo možno dogovoriti, tako denimo sporazuma ne vključuje dogovorov o sodelovanju na področju zunanje politike, zunanje varnosti in pa obrambe. Stališče Združenega kraljestva je bilo, da to ne sodi v ta pogajanja in posledično to ni del sporazuma o trgovini in sodelovanju. Sporazum spoštuje, to je bilo ves čas tudi zelo pomembno za EU in tudi v tem okviru tudi za Slovenijo, tudi ves čas del naših stališč, spoštuje avtonomijo in pristojnosti odločanja v Evropski uniji in tudi njen pravni red. To gre za to, da je bilo potrebno zagotoviti celovitost enotnega trga in carinske unije ter nedeljivost štirih svoboščin, prostega pretoka ljudi, blaga in storitev. In tu ne gre zgolj za določbo za zagotavljanje teh svoboščin, ampak gre tudi za načine za preprečevanje izkrivljanja torej nepoštenih praks in pa konkurenčnih prednosti. Zato torej sporazum vsebuje tudi mehanizme nadzora in spremljanje. Sporazum kot rečeno zagotavlja mehanizme izvrševanja in sporazum predvideva možnost, da pogodbenica v primeru motenj pri samem izvrševanju lahko zelo hitro sprejmeta avtonomne in pač operativne ukrepe za zaščito svojih interesov, zlasti v primeru, da bi prišlo do kakšnih odstopanj na področju enakih konkurenčnih pogojev, tudi denimo na področjih kot so ribištvo in pa v primeru drugih sektorskih gospodarskih ali pa okoljskih težav. Kar zadeva ozemeljsko področje uporabe je sporazum bo veljaven na ozemljih, na katerih se uporabljata pogodbi, sporazum delno zajema tudi Kanalske otoke, otok Man, glede blagovne menjave in pa dostopa do voda. Ne uporablja pa se denimo za Gibraltar in pa čezmorska ozemlja, ki imajo z Združenim kraljestvom posebne odnose.

Naj povem še to, da ureditev, ki izhaja iz predloga sporazuma predvideva sklenitev sporazuma v izključni pristojnosti EU. To poudarjam zato, ker se je morda kdo od vas vprašal, kako je z ratifikacijami v nacionalnim parlamentih. Naj povem, da tukaj je nekako stališče, pravno stališče Evropske unije, ki so ga sprejele tudi države članice, da gre za poseben odnos in za posebno okoliščino, ki temelji na dejstvu, da je bilo Združeno kraljestvo 47 let članica Evropske unije in da je v teh izjemnih okoliščinah seveda se pogajamo oziroma so pogajana tekla o pristojnostih Evropske unije in da gre za pač izjemno okoliščino, v kateri je smiseln zaključek, da gre za sporazum, ki se nanaša na pristojnosti Evropske unije in ga lahko ratificira zgolj na strani EU, zgolj Evropski parlament, seveda so pa za bom rekel, tista področja, ki niso morda zgolj oziroma, ki niso v celoti urejena predvidene tudi možnosti, da države članice sprejemajo kasneje po uveljavitvi sporazuma tudi bilateralne dogovore, seveda tudi tukaj v sodelovanju z Evropsko komisijo, ki bo pazila, da bodo tudi ti ločeni bilateralni dogovori v skladu z duhom tega sporazuma. Bodo pa lahko urejali posamezna vprašanja, ki jih ta sporazum ne ureja ali jih pa ne ureja tako natančno. Zlasti to velja denimo pri posameznih vprašanjih na področju letalskega prometa, morda bodo pa posamezne države identificirala tudi druga področja, ki nekako niso prišla v ta sporazum, zlasti denimo na področjih različnih programov EU, kot je recimo Erasmus, lahko pričakujemo, da bo interes tudi posameznih članic za sklepanje bilateralnih dogovorov v prihodnosti velik. Skratka, jaz bi nekako zaključil s stališčem Vlade, da seveda in prošnjo, da tudi vi podprete ta dogovor, ki je bil sklenjen z Združenim kraljestvom po intenzivnih pogajanjih. Seveda ta sporazum omogoča res preferenčno obravnavo Združenega kraljestva, ki sicer s 1. januarjem ne bo več članica EU, vendar pa ni zgolj navaden trgovinski partner. Naši odnosi ne temeljijo na pravilih WTO, ampak so pravila, ki so del tega sporazuma, predvidevajo tesnejše, globlje sodelovanje, predvidevajo tudi skupno reševanje, torej reševanje morebitnih sporov in pa tudi ustrezne gremije za upravljanje tega sporazuma, kjer bodo lahko sodelovale tudi države članice. Skratka gre za nek res sui generis režim, ki odraža pač dejstvo, da Združeno kraljestvo ni navadna tretja članica, ampak država, ki je bila oziroma 49 let članica Evropske unije in s katero želimo tudi v prihodnje imeti kar se da intenzivne in dobre odnose. Zato kot rečeno prošnja, da predlog tega stališča potrdite, da izrazite strinjanje s podpisom tega sporazuma in tudi za začasno uporabo, kajti kot vemo, zaradi časovne stiske sama ratifikacija do 1. januarja ne more biti opravljena. Ni pa to, torej začasna uporaba nekaj neobičajnega, je to torej nekaj, kar smo v Evropski praksi že videli in je tudi pokrito z judikaturo Evropskega sodišča, tako da v tem smislu nekih pravnih bojazni po naši oceni ni. Tako, da jaz bi s tem morda zaključil neko tako hitro predstavitev. Kot rečeno gre za obsežno materijo, o kateri bi lahko na dolgo in na široko govorili, ogromno je podrobnosti, ampak ne glede na to, jaz bi morda to zaključil. Sem pa seveda na razpolago, če bodo še kakšna vprašanja in bom z veseljem podal pojasnila, kolikor bom le imel vse odgovore že pri sebi. Hvala lepa.

Zahvaljujem se državnemu sekretarju za predstavitev stališča in pa sporazuma. Besedo predajam še dr. Stančiču, vodji predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji, da nam na kratko predstavi pogled komisije na sam potek pogajanj, predvsem pa njeno oceno doseženega sporazuma z Združenim kraljestvom.

Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani predstavniki in predstavnice Vlade. Zahvaljujem se vam za vabilo na razpravo o stališču Slovenije do dogovorjenega sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Kot veste, sta Evropska komisija in Združeno kraljestvo 24. decembra, sta se sporazumela o pogojih prihodnjega sodelovanje med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Kot veste se je v imenu Evropske unije pogajala Evropska komisija in rad bi takoj na začetku še enkrat zagotovil, da je Evropska komisija v pogajanjih zelo dosledno sledila političnim smernicam, ki so jih sprejele države članice aprila 2017 in s katerim so Evropski komisiji kot pogajalcu Evropske unije podale mandat za pogovore z Združenim kraljestvom; o vseh korakih pogajanj je tekoče in redno obveščala države članice. Dogovor, ki je dosežen je zelo pomemben, zelo obsežen. Verjamem, da niste imeli časa ga preštudirati, vendar pa se mi zdi zelo pomembno, da s tem dogovorom zmanjšamo nejasnosti in glede prihodnjega odnosa med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom na minimum. Evropska komisija si želi, da bi predlog dogovora potrdile države članice čim prej, tako da bi dogovor lahko začasno lahko začeli uporabljati že s 1. januarjem 2021. Končno soglasje s strani Evropskega parlamenta pričakujemo pozneje in bi prišel v polno veljalo sporazum s 1. marcem 2021. Objavljeni so že vsi dokumenti in spremljevalne razlage, ravno sedaj pa prevajalske službe Evropske komisije intenzivno prevajajo sporazum v vseh 24 uradnih jezikov Evropske unije. Najprej bi rad še enkrat želel izraziti zadovoljstvo, da smo v Evropski uniji v vseh fazah pogajanj ohranjali enotnost. Pogajanja so bila dolga in napeta do zadnjega trenutka, vendar pa uspešna. Najtežja so bila na področju konkurenčnih pogojev, na področju upravljanja in ribištva. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sporazum označila za pošten in uravnotežen, ki bo varoval evropske interese in zagotavljal pošteno konkurenco. Evropska komisija za razliko od naših partnerjev z druge strani preliva, ne govori o tem, da bi nekdo zmagal v pogajanjih, ker se mi zdi, da smo zmagovalci s tem dogovorom oboji. Sporazum o trgovini in sodelovanju je sestavljen iz treh glavnih stebrov. Sporazum o prosti trgovini, ki ne zajema samo trgovanja z blagom in deloma tudi storitvami, ampak širok razpon drugih področij, ki so v interesu Evropske unije. To so med drugim naložbe, konkurenca, državne pomoči, davčna preglednost, letalski in cestni promet ter korelacija sistemov socialne varnosti. Drugi steber je novo partnerstvo za varnost državljanov, z novim okvirjem za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter pravosodno sodelovanje v kazenskih in civilnih zadevah in tretji steber je horizontalni sporazum o upravljanju s pravili pravilne uporabe in razlage sporazuma ter zavezujočimi mehanizmi izvrševanja in reševanja sporov. Evropska unija in Združeno kraljestvo bosta nadaljevala sodelovanje na vseh področjih z vzajemnimi interesi, kot na področju na področjih preprečevanja klimatskih sprememb, energetike, varnosti in prometa. Ne glede na ločitev lahko skupaj še vedno dosežemo več kot vsak posebej. Sporazum pa ne zajema na primer zunanje politike, zunanje varnosti in obrambnega sodelovanja, kjer se Združeno kraljestvo o tem ni želelo pogajati. V pogajanjih mora vsaka stran napraviti kompromise. Sporazum ima 1246 strani in gre v izjemne podrobnosti, kot je na primer določitev ulova posameznih vrst rib v vodah Združenega kraljestva. Dejstvo je, da sporazum pokriva področja, ki so v našem interesu, v interesu Evropske unije. Varuje celovitost enotnega trga in nedeljivost štirih temeljnih svoboščin, daleč presega tradicionalne sporazume o prosti trgovini in daje trdno podlago za ohranitev prijateljstva in sodelovanja med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Dejstvo je, da sporazum ne ohranja stanja kot je veljalo preden je Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije. Nemoteno trgovanje med partnerjema ne bo več mogoče, ker Združeno kraljestvo ne bo več član notranjega trga. Nastale bodo ovire za trgovanje z blagom in storitvami, čezmejno mobilnost in izmenjavo, in sicer v obe smeri. Državljani Združenega kraljestva bodo na primer za bivanje v Evropski uniji daljše od 80 dni potrebovali vizume, ne bodo upravičeni do sodelovanja v programih Erasmus+, državljani in tovornjaki iz Združenega kraljestva na mejnih prehodnih ne bodo več mogli uporabljati hitri pasov. To je nekaj pomembnih ovir. Kdo je v tem sporazumu zmagovalec, ni ustrezno razlagati. Evropska komisija obžaluje izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, hkrati pa spoštuje njegovo odločitev. Dogovor je poskus zmanjšanja posledic izstopa za oba partnerja. Kljub temu pa vidimo, da nekatere študije kažejo, da bodo posledice za Združeno kraljestvo bistveno večje kot za nas v Evropski uniji. Zgolj za primer, študija svetovalne družbe Ernst&Young ugotavlja, da je finančna industrija iz Združenega kraljestva v Evropsko unijo že dosedaj prenesla skupaj tisoč 600 milijard evrov premoženja in da se priliv kapitala v Evropsko unijo v teh dnevih še nadaljuje. Kakšni so nadaljnji koraki? Sporazum o trgovini in sodelovanju je potrebno pričeti uporabljati čim prej, saj imamo z Združenim kraljestvom številne povezave. Brez sporazuma za obdobje po 31. decembru 2020 bi bile te povezave še močneje prizadete. Sporazum je bil dogovorjen v zadnjem trenutku, zato je časovno okno za njegovo sprejetje v Evropskem svetu in za soglasje Evropskega parlamenta izjemno kratko. Evropska komisija v takšnih izjemnih okoliščinah posledično predlaga začasno uporabo sporazuma za omejeno obdobje do 28. februarja 2021. V Evropski komisiji smo prepričani, da sporazum sodi med tako imenovane dogovore iz pristojnosti Evropske unije in da zajema le področja iz pristojnosti Evropske unije. To pomeni, da stopi v veljavo takoj po tem, ko ga potrdi ta Evropski svet in Evropski parlament. Evropski svet ga mora potrditi soglasno. Evropski parlament pa se mora z njim strinjati. Evropska komisija močno ceni, da je Slovenija v prvem odzivu pozdravila sporazum. Komisija ocenjuje, da so Evropska unija, države članice in evropsko gospodarstvo dobro pripravljeni za prihodnje sodelovanje z Združenim kraljestvom. Kot dodatno pomoč je Evropska komisija 25. decembra predlagala tako imenovano rezervo za prilagajanje Brexitu, za pomoč pri odpravljanju škodljivih, ekonomskih in socialnih posledic. Ta inštrument vsebuje vse skupaj 5 milijard evrov in bo na pomoč na razpolago vsem, ki bodo te pomoči potrebni. Do pomoči bodo upravičene vse države članice, vendar bodo največji del prejele tiste, ki bodo najbolj prizadete. Z 31. decembrom se torej končuje prehodno obdobje, v katerem je Združeno kraljestvo imelo tako rekoč enake pravice in obveznosti kot države članice. Evropska komisija zelo ceni, da se je Slovenija dobro pripravila in da je dobro sodelovala z vsemi deležniki za pripravo na konec prehodnega obdobja in nove odnose z Združenim kraljestvom, saj je Ministrstvo za zunanje zadeve pripravilo vrste delavnic v tesni povezavi z gospodarstvom. Ne glede na to pa se Evropska komisija zaveda, da se bo v prihodnjih tednih povečalo število vprašanj o praktični uporabi sporazuma. Glavni naslov za odgovore bo kontaktni center Evropa direkt, ki je že okrepil svoje zmogljivosti za državljane, podjetja in druge zainteresirane strani za reševanje vprašanj povezanih z izstopom Združenega kraljestva. Kontaktni center je dosegljiv brezplačno preko telefona ali elektronske pošte tudi seveda v slovenščini. V ogromno pomoč zainteresiranim bodo tudi spletne strani, ki jih je pripravila slovenska javna uprava. Zaključil bi z besedami predsednice Evropske komisije: Brexit je končno za nami in lahko se ozremo v prihodnost Evropa gre naprej. Zahvaljujem se za vašo pozornost.

Hvala dr. Stančiču za to predstavitev. Odpiram razpravo poslank in poslancev. Kakšna želja za razpravo? Andrej Černigoj.

Hvala gospod predsedujoči, hvala za besedo. Vse goste lepo pozdravljam, spoštovani gospod državni sekretar, vsi prisotni, predstavnik Evropske komisije, kolegice in kolegi.

Še enkrat vas bi rad pozdravil, da ste se v teh dneh, v teh prazničnih dneh vzeli čas in da smo se danes tudi srečali. Jaz moram reči, da v bistvu nekako v letu, ki nam ne prizanaša, lahko rečemo smo prišli tudi do kančka neke luči na koncu tunela. Jaz moram reči, da sem bil osebno kar malce skeptičen glede dogovora, da je kar, še pred nekaj dnevi je kazalo, da do tega dogovora ne bo prišlo in da bomo v bistvu Evropska unija kot Velika Britanija oziroma Združeno kraljestvo primorani stopiti v tako imenovati trdi Brexit. Videli smo, da temu ni tako, da nekako so obe strani nekako proaktivno pristopile v zadnjih dneh in prišle do tega dokumenta, ki moram reči, da vse skupaj obsega nekaj več kot 2500 strani. Jaz si želim, da bo tudi to čim prej prevedeno v naš materni slovenski jezik, kar sem tudi že dobila zagotovila.Jaz moram reči, če gremo čisto na začetku malo pogledati v bistvu datumi, ki so bili že omenjeni, v bistvu pred 31. decembrom mora ta sporazum najprej sprejeti tudi britanski parlament in seveda nekako Evropska unija in bo šele ta dokument začel veljati, ker nekako, če ne bi imeli tega dokumenta, bi s 1. januarjem stopili v tako imenovani ta trdi Brexit. Jaz verjamem, da to ne bo tako in da bo ta dokument na obeh straneh predvsem tudi na strani britanskega parlamenta bil sprejet. Jaz si želim, da bi mogoče tudi aktivnejšo vlogo pri tem imel tudi Evropski parlament, ampak kot smo že videli bo o tem dokumentu Evropski parlament glasoval o sporazumu odločal naknadno kot sem seznanjen.

Naj povem, da v bistvu jaz še vedno sem mnenja, da je v bistvu Združeno kraljestvo šlo iz Evropske unije, da je to napaka, ampak kot so že moji predhodniki omenili, vsak se odloča o svoji lastni poti in to je bila pač njihova odločitev in je popolnoma legitimna, katero pač moramo tudi spoštovati. Jaz si želim, da Združeno kraljestvo tudi v prihodnosti bo ostalo zaupanja vreden partner Evropske unije, predvsem pa tudi Slovenija. Jaz moram reči, ker sem si malček pogledal vse te številke. Glejte Združeno kraljestvo je bilo v Evropski uniji del, več časa kot Slovenija, celih 49 let in zdaj v bistvu se ta pot počasi končuje. Moramo reči, da za Slovenijo je v bistvu britanska, Združeno kraljestvo kar pomemben gospodarski partner, mislim, nekako osmi, če ga malo stehtamo, osmi po vrsti, tako da jaz upam, da ti odnosi s temi novimi bruti fakti se ne bodo podrli in da bomo te trgovinske odnose negovali, upam pa tudi povečali. V bistvu imamo sporazum, ki smo ga dobili tudi na mizo, ker je kar obsežen. Jaz moram reči, da bi se rad še enkrat zahvalil tudi državnemu sekretarju, vsem prisotnim v tej dvorani, predvsem pa celotni slovenski diplomaciji, ki v teh ključnih časih v bistvu marsikaj dalo na stran, si je izključno vzelo čas za ta dokument, pripravilo tudi stališče Vlade in v bistvu v teh prazničnih dnevih nam omogočilo, da sploh na tem odboru lahko o čem razpravljamo. Bo pa kar nekaj ključnih področij, ki so zame zelo ključna. Jaz imam več ključnih področjih, to je trgovina, potovanja, potem ribištvo je tudi bilo že omenjeno, Evropsko sodišče v Luksemburgu, varnost, pa tudi študija. Zdaj, če se vrnem ob študij, jaz moram reči, da me veseli, po eni strani sem žalosten, da britanski študentje ne bodo več mogli sodelovati v shemi Erasmus+, je bila, kakor sem seznanjen, če sem bil, sem nekje prebral, da študenti iz Severne Irske bodo lahko sporazum z Irsko državo še naprej neko prehodno obdobje sodelovali v tem Erasmus projektu, kar me to izredno veseli in to mogoče tudi nekako povezuje Irsko, mlade na otoku.

Kar se tiče varnosti, jaz moram tukaj reči, da tukaj tudi Slovenija in slovenski diplomati so ogromno in bi tukaj res pohvalil s področja vidika koordinacije sistema socialne varnosti, mislim, da je tukaj tudi Slovenija naredila en tak preboj naprej in da se je tukaj ogromno napora vložilo. Kar se pa tiče v bistvu na gospodarstvo, kar sem že prej omenil trgovino, me veseli, da nekako je, upam, da se bo to potem tudi v praksi pokazalo, da sporazum prinaša prevedljivo in stabilno poslovno okolje za gospodarske subjekte obeh pogodbenic in koristi za potrošnike. To me veseli. Predvsem pa jaz vidim tukaj, tako je tudi zabeleženo tukaj, da je v bistvu ta dober nastavek za dober gospodarski razvoj v prihodnosti. Tukaj bi res rad še enkrat poudaril. V bistvu se opravičujem, Združeno kraljestvo, Veliko Britanija in Severna Irska je po podatkih o trgovinski menjavi na 20 najbolj pomembnejša trgovinska partnerica Slovenije. Tako, da jaz mislim, da tudi tukaj ni zanemarjati. Ogromno slovenskih podjetij izvaža v Veliko Britanijo, tukaj so predvsem zdravila. Kar me je pa zelo presenetilo. Jaz sam prihajam iz Vipavske doline in Ajdovščine in v bistvu sladoled, izmenjava na področju sladoleda je zelo močna in imamo največje sladoledno podjetje v Ajdovščini.

Kar se pa tiče potovanj, jaz bi tukaj res eno izpostavil, jaz mislim, da bo v prihodnosti prihajalo tudi kar do naj, bom tako rekel, največjih mogoče vprašanj, ker saj veste, upam, da bo enkrat ta epidemija končala in da bomo lahko ponovno potovali. Tukaj bi res rad opozoril, da se na področju potovanj se bo marsikaj spremenilo kot je bilo že omenjeno viza več kot 90 dni. Še eno zadevo bi rad opozoril. Tisti britanski državljani, ki imajo mogoče ljubljenčke s seboj, evropski paseporti za njih ne bodo več, kakor sem jaz seznanjen bili, kako se reče veljavni – veljavni, hvala – tako, da v bistvu tukaj bo ogromno stvari, ki jih bomo morali državljani in državljanke še narediti. Jaz pozdravljam ta sporazum. Kot sem pa že na začetku povedal, v bistvu vidim to kot neko luč na koncu tunela, ampak po današnjem dnem se bo marsikaj spremenilo. Moje osebno je še vedno, tudi ta sporazum ni win-win situacija, ampak lose-lose na dolgi rok situacija. Je pa v teh danih okoliščinah to najboljša možna zadeva, ki nam je bila preostala, da smo se jo izpogajali. Tako, da še enkrat se bi na tem mestu rad tudi v imenu, v svojem imenu rad zahvalil celotni slovenski diplomaciji in tudi glavnemu pogajalcu gospodu Barnierju, ki je v dveh letih in pol vodil nek zelo konstanten in zelo konstruktiven dialog z Veliko Britanijo in zaradi tega smo tudi prišli do tega sporazuma, ki ga imamo danes pred seboj. Še enkrat najlepša hvala za pozornost in upam, da bodo vse te besede, ki so tukaj zapisane tudi v praksi izzvenele tako dobro kot so na papirju. Hvala.

Hvala poslancu gospodu Černigoju. K besedi se je javil še mag. Andrej Rajh.

Hvala lepa predsedujoči za besedo. Spoštovani gostje, spoštovani državni sekretar. Res je, pred seboj imamo sporazum bom rekel o sporazumni razdružitvi in to je boljše kot nič. To je v bistvu še enkrat dokaz, da nobena ločitev ni enostavna in da ne ponuja hitrih in bom rekel, hitrih rešitev brez kompromisov. Vemo, da pri ločitvi nihče ne zmaga. Kar se tiče vsega tega vidimo, kako se stvari komplicirajo. Ne vemo niti, še veliko vprašanj se bo tudi odprlo na novo, potem ko bomo v bistvu te sporazume začeli izvajati, nekatere težave bo pokazalo v bistvu, kot sem že prej povedal, sama implementacija. Kar se gradiva tiče, ko je pred menoj, jaz bi se tukaj rad samo osredotočil na sporazum o agenciji Euratom, za mene je to zelo pomemben del sporazuma. Še posebej v smislu, ker imamo tudi mi jedrsko elektrarno v Krškem in ker jedrske varnosti oziroma ker varne izrabe jedrske energije ne moremo zagotavljati ne da bi tudi nadalje ostali medsebojno povezani in ne da bi tudi nadalje zagotavljali ustrezno izmenjavanje podatkov in najboljših praks, zato to še posebej poudarjam. Kot kaže tudi pomembni evropski ambiciozni podnebni načrt brez jedrske energije očitno te brezogljične družbe ne bomo mogli doseči, zato zelo pozdravljam, da je ta sporazum bil v tej luči tudi dosežen in se tudi zahvaljujem vsem, ki so pri tem sodelovali. Hvala lepa.

Hvala mag. Andreju Rajhu. K besedi se je javil še Igor Peček.

Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, državni sekretar dr. Stančič.

Seveda smo na koncu lahko vsaj koliko toliko zadovoljni, da smo prišli do tega sporazuma. Jaz mislim, da si to mnenje lahko delimo vsi. Vse, kar bi bilo drugega, bi bilo verjeno slabše. Vsi, ki smo na nek način, vsaj jaz sem imel to priliko sodelovati pri tem zadnje dve leti. Vemo, kako so ti dogovori potekali, kje so bile ovire, tako da to hitenje na koncu verjamem, da je bilo v želji obeh partnerjev. Je pa tako, moje mnenje še vedno ostaja takšno kot je, da vsak uspešen dogovor se lahko nadaljuje in pa izvaja v praksi, takrat, kadar se pogajalska stran nečemu odreče. Jaz imam tukaj eno konkretno vprašanje, ne vem ali bo gospod državni sekretar ali pa mogoče dr. Stančič, ostaja odprto področje financ oziroma finančnih dogovorov, transakcij je bilo kar nekaj v zadnjem obdobju, kar se tiče prenosa iz UK v Evropsko unijo tako v obliki premoženja, kot tudi kapitala. Pa me zdaj zanima, mogoče imate kakšno oceno ali lahko poveste kaj več, na kakšen način bodo ti dogovori potekali v prihodnje. Menim, da je ta del pomemben tudi zaradi tega, če želimo dobro sodelovati na gospodarskem oziroma trgovinskem področju, da imamo urejen tudi ta del. Toliko. Hvala lepa za odgovor že vnaprej.