53. nujna seja

Odbor za finance

13. 1. 2021

Transkript seje

Spoštovane gospe in gospodje, poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!

Začenjam 53. nujno sejo Odbora za finance. Nisem zaenkrat prejel nobenega obvestila o tem, da bi bil kdo zadržan in se seje ne bi mogel udeležiti. Prejel pa sem tri nadomestila oziroma pooblastila in sicer poslanec Dušan Šiško nadomešča poslanca Janija Ivanušo iz Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, poslanka Maša Kociper nadomešča poslanca Marka Bandellija iz Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek in poslanec Janez Moškrič nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je sprejet dnevni red, kot vam je bil poslan.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAHTEVA ZA OCENO USTAVNOSTI 52. ČLENA ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19.

Ustavno sodišče je Državnemu zboru dne 17. decembra lanskega leta posredovalo zahtevo za oceno ustavnosti in določilo petdnevni rok za izjavitev glede začasne zadržanosti in desetdnevni rok za izjavo Državnega zbora glede zahteve za oceno ustavnosti. Odboru sta bili v zvezi z zahtevo posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo o zadevi podal svoje mnenje.

K obravnavi te točke so vabljeni Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za finance, kjer so se opravičili in pa Zakonodajno-pravna služba. Kot dodatno gradivo k tej točki ste prejeli oziroma smo prejeli gradivo Ustavnega sodišča z dne 17. decembra 2020, mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 28. 12. 2020 ter mnenje Zakonodajo-pravne službe z dne 21. decembra 2020. Za začetek sprašujem /izklopljen mikrofon/ predstavnico /vklopljen mikrofon/ predstavnico Zakonodajno-pravne službe, ali želite besedo?

Besedo dajem torej gospe Nataši Voršič, vodji Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Izvolite, prosim.

Nataša Voršič

Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem!

Ker gre za poseben ustavni spor, bom predstavila pisno mnenje, ki ga je pripravila Zakonodajno-pravna služba. Volivec, redni prof. dr. Danijel Rebolj je na podlagi petega odstavka 21.a člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi vložil zahtevo za oceno ustavnosti 52. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid, zakon s kratico ZIUOPDVE in predlog za začasno zadržanje izvrševanja 52. člena tega zakona. Zahteva za oceno ustavnosti je vložena, ker je ZIUOPDVE v nasprotju s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena ustave, v nasprotju z drugim odstavkom tretjega člena ustave in v nasprotju s 40. členom ustave. Državni zbor je sprejel ZIUOPDVE in sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o tem zakonu in s tem izključil referendum v zakonodajnem postopku.

Kaj je vsebina spora; s 52. členom ZIUOPDVE so se spremenile predhodne določbe 38. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu. Določba, ki se je spremenila je določala, da Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, torej NAKVIS pri obstoječih visokošolskih zavodih preveri izpolnjevaje pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda iz prvega in drugega odstavka 14. člena Zakona o visokem šolstvu, pri prvem naslednjem podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda. Z 52. členom ZIUOPDVE pa se je izpolnjevanje novih, strožjih pogojev za akreditacijo visokošolskega zavoda preveri pri drugem naslednjem podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda.

Državni zbor je te spremembe sprejel brez utemeljitve in brez razlogov, ki bi bili v povezavi s posledicami drugega vala epidemije covid. Vlagatelj zahteve predlaga, da Ustavno sodišče odloči o skladnosti tega člena, 52. člena ZIUOPDVE z ustavo in meni, da zakonska sprememba ne predstavlja nujnega ukrepa za zagotovitev odprave posledic naravnih nesreč iz prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave, za katerega bi bilo dopustno sprejeti sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma.

Praksa, po kateri bi lahko izvršna oblast s koalicijsko večino v interventno zakonodajo iz prve alineje 90. člena ustave umeščala tudi zakonske določbe, ki z nujnimi ukrepi niso povezni, in ob tem sprejemala sklepe o nedopustnosti zakonodajnega referenduma, po prepričanju predlagatelja ni skladna z demokratično ureditvijo in predstavlja kršitev prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave.

Vlagatelj zahtevo za oceno ustavnosti utemeljuje tudi z argumenti iz ustavodajnega gradiva pri spremembi 90. člena ustave in gradiva pri sprejemanju Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki je določil način in postopek odločanja o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma. Po oceni predlagatelja se morajo določbe prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave uporabljati ozko, izključno za zakone, katerih edina vsebina so ukrepi za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave nesreč, posledic naravnih nesreč. Vsi ukrepi pa morajo biti dobro utemeljeni. Vključitev drugih zakonskih določb, ki niso nujni ukrepi za ugotovitev teh dobrin pomeni zlorabo omejitve pravice do referenduma in je zato lahko predmet zahteve za oceno ustavnosti zakona zaradi kršitve drugega odstavka 90. člena ustave.

Predlagatelj meni tudi, da večina ukrepov, ki jih določa ZIUOPDVE je interventnih in nujnih. Vendar pa sprememba postopka akreditacije visokošolskih zavodov iz 52. člena ZIUPDVE niso niti utemeljen ukrep, še manj pa nujen ukrep, s katerim se odpravljajo posledica naravnih nesreč drugega vala epidemije covid. Vlagatelj posebej izpostavlja, da sprememba postopka akreditacije visokošolskih zavodov v obrazložitvi predloga zakona in obrazložitvi predloga sklepa o nedopustnosti ni obrazložena z ustreznimi argumenti. Sklep o nedopustnosti referenduma ne vsebuje razlogov zakaj je 52. člen ZIUOPDVE nujen ukrep za odpravo posledic naravnih nesreč. Predlagatelj predlaga tudi začasno zadržanje izvrševanja zakona, ker meni, da je ukrep iz 52. člena ZIUOPDVE z vidika kakovosti slovenskega visokega šolstva in enake obravnave vseh visokošolskih zavodov ni primeren za krizno zakonodajo in ni ustrezna rešitev. Zato da ne bi prišlo do težko popravljivih posledic, za kakovost visokošolskega izobraževanja in postavljanja visokošolskih zavodov v neenak položaj, predlaga začasno zadržanje te določbe.

Glede začasnega zadržanja; na podlagi prvega odstavka 39. člena Zakona o ustavnem sodišču, Ustavno sodišče dokončne odločitve v celoti ali pa delno zadrži izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive, škodljive posledice. Po ustaljeni ustavnosodni presoji je podlaga za odločitev Ustavnega sodišča tehtanje; na eni strani med škodljivimi posledicami, ki bi nastale zaradi neizvrševanja izpodbijanega predpisa in na drugi strani med škodljivimi posledicami, ki bi povzročilo izvrševanje tega predpisa.

V skladu s petim odstavkom 21.a člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi gre za poseben ustavni spor, kjer lahko zahtevo za oceno ustavnosti zakona zaradi kršitve ustave vloži vsak volivec in sicer v 15-ih dneh od uveljavitve zakona. Ustavno sodišče o zahtevi odloči v 30-ih dneh. Glede na to, da v predlogu za začasno zadržanje izvrševanja ni izkazano, da bo v tem roku prišlo do težko popravljivih posledic, začasno zadržanje izvrševanja v tem primeru ni utemeljeno. Poleg tega začasno … težko popravljive posledice lahko nastanejo ob naslednjih kumulativno izpolnjenih pogojih. Če bi bilo izvrševanje 52. člena začasno zadržano, če bi Ustavno sodišče ukrep v končni odločitvi štelo za nujen ukrep iz prve alineje 90. člena ustave in ob pogoju, da bi visokošolski zavod v tem obdobju izgubil status, če ne bi izpolnjeval pogojev za akreditacijo.

Glede meritorne, torej vsebinske presoje pa je v mnenju pojasnjeno naslednje; v postopku sprejemanja izpodbijanja določbe 52. člena ZIUOPDVE so bila izražena različna mnenja ustavne skladnosti zakona. Zakonodajno-pravna služba je že v svojem mnenju v zakonodajnem postopku opozorila, da je treba v postopku, na katerega se ta sklep nanaša, skrbno pretehtati ali vse vsebine predloga zakona predstavljajo nujne ukrepe iz prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave. Uvrščanje drugih vsebin bi lahko povzročilo za ustavo neskladno in prekomerno uporabo ustavne prepovedi referenduma in poseg v pravico do referenduma, zato bi se v postopku ustavne presoje to lahko izkazalo za ustavno nedopustno.

Pri samem 57. členu zakona pa je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da je določitev roka za izpolnjevanje strožjih pogojev za ustanovitev visokošolskih zavodov oziroma za podaljšanje akreditacije, ki jih je določila novela Zakona o visokem šolstvu, predstavlja določeno polje proste presoje zakonodajalca, vendar morajo za podaljšanje tega roka obstajati razlogi. Zgolj s splošnim, pavšalnim sklicevanjem na izredne razmere, ki so nastopile s pojavom širjenja nalezljive bolezni covid-19, predvsem glede na trajanja teh razmer v primerjavi z rokom, v katerem je treba pridobiti podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda, po presoji ZPS takšne sistemske spremembe ni mogoče v zadostni meri utemeljiti, zato je vprašljivo ali takšna predlagana sprememba sploh spada v predlog zakona, ki ureja interventne ukrepe za omilitev drugega vala epidemije covid-19.

Vlada je v predlogu sklepov o nedopustnosti razpisa referenduma pojasnila, da sprejetje sklepa o ugotovitvi nedopustnosti zakonodajnega referenduma dodatno blaži in odpravlja posledice naravne nesreče, nalezljive bolezni covid, saj določa ukrepe za omilitev in odpravo teh posledic na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gozdarstva, prehrane ter infrastrukture.

Državni zbor je ZIOUPDVE obravnaval, poslanci pa so navajali argumente v prid in proti izpodbijanemu 52. členu zakona. Poslanci koalicije so predstavili stališče, da je izpodbijani člen predstavlja nujni ukrep za odpravo posledic naravnih nesreč iz prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave, ki je izključen iz referendumskega odločanja. Predstavniki opozicijskih poslanskih skupin pa so nasprotovali izpodbijanemu 52. členu ZIOUPDVE, ker ni v skladu z ustavo. Po njihovem mnenju niso izpolnjeni ustavni pogoji za nedopustnost razpisa zakonodajnega referenduma o ZIOUPDVE, saj v tem delu ne gre za Zakon o nujnih ukrepih za odpravo posledic naravnih nesreč iz prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave.

Da zaključim; Državni zbor je zakon sprejel. Poleg tega je sprejel sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19, saj so prevladali argumenti, da je ZIOUPDVE Zakon o nujnih ukrepih za odpravo posledic naravnih nesreč. Zato Državni zbor meni, da je zahteva za oceno ustavnosti ZIOUPDVE neutemeljena. Prav tako meni, da je predlog za začasno zadržanje, izvrševanje ZIOUPDVE neutemeljen.

Hvala.

Hvala lepa.

Prejel sem še eno pooblastilo in sicer poslanec Bojan Podkrajšek nadomešča poslanca Franca Rosca iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Nadaljujemo s predstavitvijo stališča Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Besedo ima državni sekretar Damir Orehovec. Izvolite, prosim.

Damir Orehovec

Predsedujoči, hvala lepa za besedo.

Predvsem bi rad in torej pozdravil vse poslance, ki so tukaj, morebitne goste.

Zdaj jaz bi rad povedal, da je to mnenje Vlade, ki bi ga na nek način predstavil. In sicer Vlada Republike Slovenije je v svojem mnenju o zahtevi za oceno ustavnosti z dne 28. 12. natančno obrazložila zakaj meni, da omenjena pobuda torej ustavnosti, torej ni utemeljena. Zato na tem mestu ne bi torej vse ponavljal te utemeljitve, ki izhajajo iz tega mnenja, ker je tudi bilo javno objavljeno na spletni strani.

Bi pa bistveno poudaril, da predlagatelj v svoji pobudi ne navaja nobenih vsebinskih razlogov, ki bi opredeljevali neskladnost izpodbijanja določbe z ustavo. Za vsebinsko obravnavo zahteve morajo biti torej izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o ustavnem sodišču. Predlagatelj mora jasno navesti v čem je protiustavnost izpodbijanega predpisa, kar pomeni, da mora navesti s katero določbo ustave torej je izpodbijani predpis v neskladju in razloge za ta očitek. Očitane protiustavne predpise ni mogoče uveljavljati zgolj s trditvijo, da je predpis protiustaven. Zahteve tudi ni mogoče utemeljiti z navedbami o protiustavnem oziroma nezakonitem ravnanju posameznih subjektov. Od vseh navedb zahteva, torej ne vsebuje nobene pravno upoštevane trditve v skladu z zgoraj pojasnjenimi izhodišči ustavnega spora, ki se ga poslužuje predlagatelj.

Glede na navedbo smo podali mnenje, torej Ustavnemu sodišču, da torej, da zahtevo, da se torej zadeva zavrže in da se ne presoja oziroma izpodbijanje pogojev za … torej in da se tudi začasno zadržanje torej izvrševanja 52. člena ZIUOPDVE, torej ne uveljavi.

Robert Polnar

Hvala gospod državni sekretar.

Gospe poslanke, gospodje poslanci, odboru predlagam, da odloča oziroma najprej razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora. Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 21. 12. 2020 ter ji predlaga, da ob smiselni uporabi 266. člena Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Odpiram razpravo o predlogu mnenja. Najprej dajem besedo poslanki Maši Kociper.

Izvolite, prosim.

Hvala lepa.

Danes je mogoče videti, spoštovani člani in članice odbora, da se pogovarjamo o dokaj nepomembni zahtevi za oceno ustavnosti enega državljana. Dokaj nepomembni rečem zgolj zato, ker je takih ocen ali presoj kar precej in o njih v Državnem zboru pogosto odločamo in pač to je ena od takih odločitev, vsaj tako je morda videti na prvi pogled. Pa seveda ni tako. Gre za izjemno pomembno zadevo, za eno od prvih odločitev te vrste in o njej se je treba posebej pogovoriti. Pa bom povedala zakaj; pred časom ob začetku epidemije je prišel v našo poslansko skupino, Poslansko skupino SAB minister iz stranke SMC, minister za javno upravo, gospod Koritnik in nas prosil za podporo tej spremembi zakonodaje na podlagi katere bi se lahko za hitrejšo uveljavitev teh določb, vezanih na epidemijo in preprečevanje naravne nesreče, zakoni uveljavili tako, da bi se prilagodil oziroma skrajšal postopek glede uporabe referenduma.

Mi vemo, da je referendum eden od zelo pomembnih elementov neposredne demokracije, element, ki daje državljanom možnost, pravzaprav edino možnost – ne državljanom, ampak tistim, ki so po zakonu pooblaščeni – da se lahko, da lahko predlagajo referendum in jim daje možnost, da nasprotujejo volji zakonodajalca. To je edina možnost in splošno znano najbolj demokratični inštitut, ki ga imajo na razpolago volivci. In mi v tem Državnem zboru smo se tudi s pomočjo opozicije, ki je bila prepričana, da je zadeva resna, da je pred nami epidemija in tako naprej, da je treba zakone, ki so vezani na ukrepe z epidemijo čimprej uveljaviti, smo prisluhnili tej želji, da se ta postopek skrajša in poenostavi, pri čemer je pa ta isti minister iz SMC povedal, da seveda, ker pa gre za tako pomembni poseg, bo pa imel vsak državljan – ne samo tisti, ki so sicer po zakonu dopuščeni, da vložijo ustavno presojo – možnost, da sproži presojo o tem, ali je sklep o tem, da se referendum prepove ustavno skladen ali pa ne. Sam minister je rekel »to je tako pomembna odločitev, da mora imeti tudi posamezni državljan možnost tej odločitvi nasprotovati«.

In seveda začel se je prvi, potem je bil pa prvi PKP, pa drugi in tako naprej. In da ne ponavljam tega, kar vsi vemo, v vsakem PKP-ju je bil vsaj en, dva ali trije potaknjenci, kot jih popularno imenujemo. Se pravi odločbe, ki v ta zakon sploh ne bi sodile. Lahko bi si zdaj vzela opozicijski čas in v detajle od prvega PKP naprej naštevala kateri vrinjenci so to vse bili, pa ne bom. Ampak se bom opredelila na predmet današnje točke. Eden od takšnih popolnoma nesprejemljivih vrinjencev in potaknjencev je bila tudi določba o akreditaciji, se pravi o zamaknitvi roka akreditacije, za katerega se je kmalu izkazalo, da je to določba, ki je pravzaprav pisana na kožo več ali manj eni zasebni fakulteti.

Robert Polnar

Univerzi.

Ta določba je rekla, da je potrebno rok za akreditacijo programa podaljšati in da je razlog za takšno podaljšanje to, da imamo epidemijo in izredne razmere in zdravstveno situacijo takšno, kot je bila. Se pravi neka fakulteta, na koncu ugotoviš, da gre to za eno fakulteto, ki 5 let ni bila sposobna te akreditacije si urediti, je dobila v takem pomembnem zakonu, kot je PKP, namenjen samo urejevanju res nujnih zadev ukrepov, ki omogočajo ljudem preživetje, gospodarstvu, da ne propade, svojo določbo.

In seveda v opoziciji smo se že takrat metali na trepalnice, se tole reče lepo popularno, opozarjali na zgrešenost takšne politike, na nezaupanje, ki ga takšen način dela vnaša v ta parlament, na zlorabo inštitutov, ki smo jih tudi v opoziciji prilagodili zaradi izrednih razmer. Vse to smo opozarjali. Bil je dan tudi amandma, da bi se to rešilo, ki pa žal ni bil sprejet. In smo eni univerzi, Novi univerzi v Ljubljani, saj smo že takrat povedali za koga gre, tako da ni nobena skrivnost, šli na roko, kot se lepo po slovensko reče in podaljšali ta rok za akreditacijo. Ker zdaj, če bo pa imela daljši rok, bo pa upajmo končno naredila to, kar v petih letih ni naredila. Nova univerza kot jo poznamo, ustanovitelj znani desni politik, gospod Peter Jambrek, odgovorna oseba v tej univerza gospa Olga Jambrek, verjetno se slučajno piše enako. Rektor dr. Matej Avbelj, verjetno čisto dober pravnik, ampak kaj, ko se javi samo, ko ima kaj dobrega za desno opcijo za povedat. In en kup nekim desno, desni opciji naklonjenih predavateljev, ki pa na internetni strani sploh niso nikjer napisani. Poglejte si prosim internetne strani ostalih fakultet javnih, pa mi povejte na kateri internetni strani niso zapisani predavatelji recimo. Na tej niso. Sem pogledala dol in gor, počez, sem zmotljiva, dopuščam, da kje v kakšnem malem kotičku je pa to skrito, ampak tam ko je napisano na vrhu »o univerzi«, pa šla sem odpirat za posamezne fakultete, ni napisano kdo so tam predavatelji. Pa se mi zdi, sploh glede na zadnji škandal s policisti, da bi pa lahko vedeli kdo so tisti, ki dobivajo letno 175 … mesečno, pardon, mesečno 175 tisoč evrov proračunskega denarja in letno 2 milijona 100 evrov proračunskega denarja, pri čemer seveda, ker je to zasebna fakulteta, tisti, ki se prijavijo plačajo še prijavnino. Saj to je jasno verjetno, da nimajo zastonj zasebne fakultete. To je ta situacija, ki nas je že takrat izjemno zmotila. In potem se pojavi en odgovorni državljan, plača odvetnika, ker to je težko napisat tako zahtevo. Profesor, mislim, da je gospod redni profesor, dr. Danijel Rebolj, vso spoštovanje za njegov državljanski pogum, in vloži presojo tega sklepa, ki pravi, da referendum v tej … o tem zakonu ni mogoč. Zato ker on bi rad izpodbijal to pristransko rešitev, naklonjeno eni univerzi, morda tudi z referendumom, verjetno ne, ampak gre za pravne možnosti, pa ne more, ker je ta univerza in usluga njej zapakirala PKP, proti kateremu referendum ni možen.

In potem, kot je pač navada v našem parlamentu, kot to vedno znova poslanci opozarjamo in je res taka smešna anomalija, mora Zakonodajno-pravna služba, ki je ves čas sprejemanja tega zakona opozarjala na to, da je to narobe in da ne sodi ta določba v ta zakon. Med drugim je tudi predstavnica danes opozorila, da je presplošno to sklicevanje na izredne razmere in epidemijo za tako določbo in podaljšanje roka in ni mogoče v zadostni meri utemeljiti tezo, da je bilo treba v PKP-ju to stvar urejati. Ta ista zakonodajna služba mora pri vseh takih pobudah potem napisati, da glede na to, da je bil zakon sprejet in tako naprej, Državni zbor meni, da je zahteva za oceno ustavnosti neutemeljena in prav tako meni, da predlog za začasno zadržanje je neutemeljen. Ti reveži, ki so vse to opozarjali, morajo pa pol napisati mnenje, da pa v bistvu so se pa zmotili.

In glejte, gre za en primer, ampak takih primerov bo še kar nekaj in upam, da bo takih državljanov s takim državljanskim pogumom, ki bodo upali take stvari izpodbijati, tudi še kar nekaj. In upam, spoštovani SMC, da boste tukaj dovolili možnost, da Ustavno sodišče pove, ali je to prav ali ne. Se lahko pa – glej, pri Ustavnem sodišču nikoli ne veš, lahko pa bodo rekli, da nič ni narobe. Ampak že takrat smo se vsi zgražali nad tem in zdaj imamo možnost, da Ustavno sodišče pove, ali je bila narejena napaka ali ne. Tako da danes je treba tisti, ki želite, ki razmišljate v tej smeri, kot sem razlagala, pač glasovati proti sklepu, ki ga je predlagal predsednik in da vidimo kaj bo na to šlamastiko reklo Ustavno sodišče.

Hvala.

Robert Polnar

Hvala gospa poslanka.

Nadaljujemo z razpravo. Najprej bo na vrsti poslanec Igor Peček. Sem prav razumel prej, da ste se prijavili k razpravi? V redu. Za njim pa poslanka Monika Gregorčič.

Kolega Peček, prosim. Imate besedo.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani ostali prisotni!

Uvodoma bi rad povedal, da me ne čudi dejstvo, da imamo danes pred seboj zahtevo predlagatelja za oceno ustavnosti 52. člena, ki govori o podaljšanju akreditacij visokošolskih zavodov. Ne čudi me pa po drugi strani tudi dejstvo, da je naša Zakonodajno-pravna služba zavzela takšno stališče, kot ga je. Namreč do sedaj, oziroma kolikor sem sam imel možnost sodelovati pri obravnavah tovrstnih zahtev, za različne ocene ustavnosti je Zakonodajno-pravna služba šla vedno, da ne rečem preveč preprosto nekako v bran stališču Državnega zbora. Velikokrat je tudi za zavrnilno mnenje, kakršnega smo slišali tudi danes, zadostovala že formalnost. Torej, da je Državni zbor z zadostno večino pač sprejel sklep, s katerim se je referendum prepovedal. Menim, da je tudi danes temu tako. V mnenju Zakonodajno-pravne službe lahko na dolgo beremo o tem, kaj vse navaja predlagatelj glede ocene ustavnosti. Vpisuje se časovna situacija sprejema predmetnega zakona, ki smo ga v Državnem zboru sprejemali v mesecu novembru. In nenazadnje se še korektno navaja zakonsko podlago za obravnavo zahteve ustavnosti in pa tudi za začasno zadržanje zakona. No, ampak na koncu pa lahko v zadnjem odstavku preberemo dokaj formalno navedbo, da so v Državnem zboru glede izpodbijanega zakona prevladali argumenti, da se sklep sprejme. Sklep, s katerim se je referendum pač enostavno prepovedal.

Zakonodajno-pravna služba na koncu še zaključi s stavkom »zato Državni zbor meni, da je zahteva za oceno ustavnosti neutemeljena«. Pred seboj imamo torej zgolj in samo formalno mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki na nek način niti ne tehta vsebinskih razlogov in niti ne sledi svojemu mnenju, ki ga je glede omenjenega člena, zaradi katerega predlagatelj zahteva oceno ustavnosti zakona, podala v času sprejemanja tega zakona. In če spomnim samo na kratko takratno mnenje Zakonodajno-pravne službe glede tega člena, je zapisala naslednje »Zgolj s pavšalnim sklicevanjem na izredne razmere, ki so nastale s pojavom širjenja nalezljive bolezni covid-19, predvsem upoštevaje obdobje trajanja teh razmer, v primerjavi z rokom, v katerem je treba pridobiti podaljšanje akreditacije visokošolskega zakona, po presoji Zakonodajno-pravne službe takšne sistemske spremembe ni mogoče v zadostni meri utemeljiti. Zato je vprašljivo ali takšna sprememba sploh spada v predlog zakona, ki ureja interventne ukrepe za omilitev drugega vala epidemije covid-19«.

Na koncu bi rad povedal samo še eno stvar. Glede na stališče Zakonodajno-pravne službe, ki sem ga prebral, me na nek način čudi, da danes vsebina člena, ki ga izpostavlja predlagatelj zahteve za oceno ustavnosti ni več sporen, tako z vidika njegove interventnosti, kakor tudi z vidika omejevanja referendumske pobude. Ampak naj na koncu povzamem vsebinski problem, da ne bo moj komentar k mnenju Zakonodajno-pravne službe napačno razumljen. Ni problem v mnenju Zakonodajno-pravne službe, ker Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora delo opravlja dobro in vestno in zato smo jim lahko samo hvaležni. Velikokrat se poslanci sklicujemo na ta mnenja in z njimi ne samo da soglašamo, jih tudi povzemamo. Problem, ki ga vidim je kot že tolikokrat v predlagatelju, zato ker po mojem mnenju te vsebine v interventne zakone vsekakor ne sodijo.

Hvala lepa, gospod predsednik.