72. redna seja

Odbor za zunanjo politiko

20. 1. 2021

Transkript seje

Spoštovane kolegice in kolegi, pričenjam 72. redno sejo Odbora za zunanjo politiko. Dovolite mi, da vas ob začetku seje vljudno prosim, da glede na zdravstveno napotilo tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo in nosite zaščitne maske. Članice in člane odbora prosim tudi, da preverijo ali imajo identifikacijsko kartico oziroma sedijo na svojem starem sedežu.

Opravičil se ni nihče. To vas moram obvestiti. Na seji s pooblastilom sodelujejo naslednje poslanke in poslanci: Blaža Pavlina nadomešča Andrej Černigoj, Francija Kepo nadomešča Janez Moškrič, mag. Branislava Rajića nadomešča mag. Dušan Verbič in pa Marjana Šarca nadomešča Andreja Zabret.

Pozdravljam vse prisotne. Pozdravljam spoštovanega ministra gospoda dr. Anžeta Logarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve dr. Stanislava Raščana, državno sekretarko na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Matejo Ribič in pa dr. Smiljano Kres, predstavnico predsednika Urada Republike Slovenije.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO. Prvi se mi je prijavil k postavitvi vprašanja mag. Andrej Rajh. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, predsedujoči, kolega Pojbič. Spoštovani minister dr. Logar, spoštovani državni sekretarji!

Moje vprašanje je seveda zelo aktualno in se nanaša na dogodek, ki bo danes zaznamoval svetovno politiko. To je zaprisego ameriškega predsednika. Torej, Joe Baiden bo danes zaprisegel kot 46. predsednik Združenih držav Amerike. Glede na to, da je kot uradni rezultat volitev znan že od 7. januarja dalje, torej da je gospod kandidat Baiden zmagal, me zanima, če je slovenska Vlada ali slovensko zunanje ministrstvo v tem času na kakršenkoli način čestitalo zmagovalcu ameriških volitev. Torej ali je to storilo uradno ali pa na kak neuraden način? To zanima dejansko celotno slovensko javnost, še posebno ob dejstvu, da je slovenski predsednik Vlade v preteklosti, ko glasovi še niso bili prešteti, čestital poražencu volitev. Zanima me ali je slovensko zunanje ministrstvo v imenu slovenske Vlade uradno, minilo je že štirinajst dni, čestitalo zmagovalcu ameriških volitev na uraden način? Če pa ni na uraden način, me zanima ali je kdo to storil na neuraden način? V bistvu na kakršenkoli način. Če ni pa nihče tega storil, pa predlagam, da namesto slovenske Vlade to stori Državni zbor.

Hvala lepa.

Hvala za postavljeno vprašanje. Besedo dajem ministru za zunanje zadeve dr. Anžetu Logarju. Se opravičujem. Še eno vprašanje želi postaviti gospa Lidija Divjak Mirnik. Gospa Divjak Mirnik, izvolite. Potem bo gospod minister odgovarjal na obe vprašanji.

Dobro jutro. Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav, spoštovani gospod minister, spoštovani predstavniki Vlade, državna sekretarka, kolegice in kolegi in ostali prisotni.

Moje vprašanje se bo danes nanašalo na Bosno in Hercegovino. Bosna in Hercegovina je že na začetku leta 2016 vložila prošnjo za članstvo v Evropski uniji. Svet EU za splošne zadeve je junija 2019 ponovno potrdil zavezanost EU k širitvenemu procesu, ki bo doprinesel k strateški naložbi v mir, blaginjo, demokracijo, varnost in pa stabilnost v Evropi.

EU tudi z namenom približevanja državam zahodnega Balkana in s tem seveda tudi Bosne in Hercegovine zagotavlja finančno in tehnično pomoč tako za širitveni kot tudi za stabilizacijsko pridružitveni proces s takoimenovanim instrumentom predpristopne pomoči.

Tudi Republika Slovenija je že v letu 2019 največ razvojne pomoči namenila pravzaprav regiji zahodnega Balkana, tudi v času Marjana Šarca in v tistem času pravzaprav Bosna in Hercegovina izstopa po obsegu dvostranske razvojne pomoči s strani Republike Slovenije. O tem smo govorili tudi mislim, da ene dve seji nazaj, če se ne motim.

Naj še izpostavim, da sta Bosna in Hercegovina in Evropska unija močno povezani tudi preko trgovskih odnosov, saj izvozi Bosna in Hercegovina v Evropsko unijo za 73 % izdelkov, medtem ko Evropska unija uvozi v Bosno in Hercegovino za 61 %. Čas v Bosno in Hercegovino bi tako tudi doprineslo, da tako rečem, k lažjemu pretoku trgovine tudi Republiki Sloveniji.

Zahodni Balkan je seveda tisti, ki spada v okviru strategije zunanje politike Republike Slovenije med prednostna strateška geografska področja. Mi smo na nek način prepoznani kot iskreni prijatelji te regije. To so vsi dosedanji zunanji ministri tudi ponavljali in to verjetno ponavljate tudi vi, gospod minister.

Vlada Marjana Šarca je sicer v okviru osnutka prednostnih nalog predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU izpostavila, da bo v kontekstu zunanjega delovanja posebno pozornost namenila tudi zahodnemu Balkanu. Že zadnjič sem vas o tem že nekaj spraševala. Vas sicer ni bilo, spraševala sem vaše sodelavce. Mislim, da še pisnega odgovora nisem dobila. Pa ne glede na to, jaz bi želela danes kljub temu izpostaviti tri vprašanja v zvezi z Bosno in Hercegovino. In sicer prvič: Zanimalo bi me kakšna je trenutna situacija pri napredku Bosne in Hercegovine glede izpolnjenih štirinajst ključnih prednostnih nalog, ki jih je podala Evropska komisija. Namreč kljub temu, da si Bosna in Hercegovina prizadeva postati članica mora izpolniti teh štirinajst ključnih prednostnih nalog na področju demokracije, pravne države, temeljnih človekovih pravic in tudi reforme javne uprave. Nekako velja, da je v tem trenutku med najmanj obetavnimi članicami, ki bi lahko postale članice.

Moje drugo vprašanje: Ali je Bosna in Hercegovina kaj bližje pozitivnemu mnenju za začetek pristopnih pogajanj?

In pa moje tretje vprašanje: Zanima me prav tako kakšne aktivnosti trenutno potekajo s strani MZZ, da bi pripomogli približevanju Bosne in Hercegovine k EU?

In četrto vprašanje: Ali MZZ načrtuje v okviru predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU tudi aktivnosti na področju zunanjega delovanja v okviru Bosne in Hercegovine?

Hvala lepa.

Hvala lepa za postavljena vprašanja. Vendar bi vas, gospa Lidija Divjak, rad obvestil. Poznate poslovnik in veste, da je čas trajanja postavljanja vprašanja tri minute. Zato bi vas prosil, da se v bodoče, tudi vse ostale poslanke in poslance, tega časa držite.

Sedaj bo postavil vprašanje Andrej Černigoj. Izvolite, gospod Andrej in bo potem gospod minister odgovarjal v sklopu. Zaenkrat bo postavljeno še eno vprašanje gospod Andrej Černigoj in potem še eno gospod mag. Andrej Rajh in potem bo gospod minister odgovarjal. Izvolite.

Spoštovani gospod predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovani gospod zunanji minister, spoštovana državna sekretarka in državni sekretar, spoštovani diplomati zunanjega ministrstva!

Jaz, gospod minister, vas ne bom spraševal že tisočkrat postavljenega vprašanja, predvsem pa zelo izpetega vprašanja. Mene bolj zanima bolj stvarne in bolj resne stvari, ki se tičejo same države Slovenije in tudi, če lahko imenujemo, zunanje politike. Če samo odprem javne medije, lahko vidimo in ti naslovi me res skrbijo, Evropska komisija je dobila tožbo proti Sloveniji, ki mora plačati tričetrt milijona kazni. Jaz mislim, da so to bolj resne zadeve. Zato bi vas, gospod minister, rad vprašal koliko takih zadev ima Slovenija še odprtih in koliko takih zadev lahko Slovenijo še kakšna taka kazen doleti. Mislim, da so to zadeve, ki se bi o teh zadevah mogli v Državnem zboru pogovarjati, skupaj strniti, imeti jasno vizijo, ker le tako bomo lahko odšli ven iz te sobe kot zmagovalci.

Hvala, gospod minister, za odgovor.

Hvala lepa. Sedaj še prosim gospod mag. Andreja Rajha za drugo vprašanje.

Hvala lepa. Moje drugo vprašanje je povezano z mazaško akcijo na avstrijskem Koroškem. Nanjo se je prva odzvala naša koroška Slovenka dr. Angelika Mlinar, potem se je odzvalo tudi, hvala bogu, naše Ministrstvo za zamejce in seveda zadevo obsodilo. Zadevo je obsodil tudi predsednik Vlade gospod Janša. Mene pa zanima ali je slovensko zunanje ministrstvo v tem času poizvedovalo o vzrokih in preganjavici v tem času. Torej ali je povzelo določene korake pri avstrijskih kolegih in se pozanimalo kako teče preiskava o tem kdo je tablo pomazal in na tak način izvrševal pritisk na naše zamejce.

Hvala lepa.

Hvala lepa za postavljeno vprašanje. Besedo dajem gospodu ministru dr. Anžetu Logarju. Izvolite, gospod minister.

dr. Anže Logar

Hvala, predsedujoči.

Poslanec Rajh je spraševal, če je zunanje ministrstvo čestitalo zmagovalcu ameriških volitev. Moram reči, da je to vprašanje zadnje tri mesece očitno vsak dan oziroma vsakič na dnevnem redu zunanjepolitičnega odbora. Lahko vam odgovorim to, kar sem že odgovoril v prejšnjih treh izvajanjih. Zunanje ministrstvo ne čestita izvoljenim predsednikom, ampak čestita zunanjim ministrom. Vedno ravna enako in bo vedno ravnalo enako. Ko bo ameriški državni sekretar oziroma zunanji minister potrjen, bo zunanje ministrstvo poslalo uradno čestitko. Predlagam, da si včerajšnjo razpravo zaslišanja gospoda Blinkna? ogledate. Mislim, da bo zelo pripomoglo tudi k primerjavi kvalitete razprave v ameriškem senatu in v Državnem zboru. Jaz sem včeraj pozorno spremljal to razpravo. Trajala je štiri ure in pol, ampak ji je vredno prisluhniti. Glede na nastop novega ameriškega državnega ministra boste lahko ugotovili, da je ameriška administracija izredno dobro pripravljena na izzive, ki jih imajo Združene države Amerike v prihodnje in celotni svet. In včerajšnje zaslišanje je tudi na nek način potrdilo to, kar sem v tem odboru že večkrat potrdil, da ključne usmeritve ameriške zunanje politike ostajajo nespremenljive. Bodisi z odnosi z Kitajsko, bodisi odnosi z Rusijo, bodisi odnosi z drugimi perečimi problemi, ki so v svetovni javnosti. Lahko rečem, da je ravno sklenitev strateškega dialoga z Združenimi državami Amerike, ki smo ga sklenili konec prejšnjega leta zelo dobro izhodišče za nadaljnje sodelovanje z ameriško administracijo.

Vašega vprašanja glede neuradnega, uradnega ali na kakršenkoli način čestitanja ameriškemu predsedniku pa, oprostite, ne razumem. Vaš predlog, da bo čestital Državni zbor, pa predlagam, da naslavljate na kolege poslance, ne na pa ministra za zunanje zadeve.

Kar se tiče vprašanja gospe Lidije Divjak Mirnik v zvezi z Bosno in Hercegovino. Poslanka je omenila razvojno pomoč. Drži. Za države zahodnega Balkana Slovenija namenja veliko razvojne pomoči. Ne drži pa, da ključna ali pa največji del te razvojne pomoči namenja Bosni in Hercegovini. Mislim, da je ta razvojna pomoč kar približno enakomerno razporejena med države zahodnega Balkana. Imamo posebne sporazume sklenjene tudi z Severno Makedonijo in Črno Goro. Kadarkoli nastane kakšna kriza, ki je povezana z naravnimi nesrečami ali drugimi podobnimi izrednimi dogodki Slovenija preko zunanjega ministrstva priskoči na pomoč, kakor tudi izvaja določene projekte, s katerimi pomagamo institucijam držav zahodnega Balkana, da so pripravljene na izzive priprave članstva v Evropski uniji.

Pogajanja za članstvo in sam postopek v Evropski uniji je zelo podrobno izdelan in država še preden postane kandidatka mora izpolnjevati določene pogoje kot ste tudi sami izpostavili. Bosna in Hercegovina trenutno ne izpolnjuje teh pogojev. Ima tudi velike institucionalne probleme, ki se jih skuša razreševati tudi s posredovanjem mednarodne skupnosti na podlagi dejtonskega sporazuma. V tem pogledu lahko rečem, da Ministrstvo za zunanje zadeve naredi vse kar je v naši moči, da pomaga tej državi pri tem postopku. Med drugim je tudi uslužbenec Ministrstva za zunanje zadeve v kabinetu gospoda Incka. Na nek način je to njegova dnevna obveza, da pomaga Bosni in Hercegovini.

Pravilno ste izpostavili tudi vprašanje prioritet slovenskega predsedovanja. V okviru teh ožjih prioritet je tudi organizirati vrh Evropske unije – Zahodni Balkan, kjer bomo odprli vse te dileme in tudi pravilno ste ugotovili, da kar se tiče držav zahodnega Balkana v bistvu Bosna in Hercegovina najbolj zaostaja pri reformnem postopku, ki omogoča nadaljevanje postopka pogajanja za članstvo v Evropski uniji. Trenutno sta najdlje Republika Severna Makedonija in Albanija. Kar se tiče teh držav, ki še uradno niso začele pogajanja, ker čakata na medvladno konferenco. Drugače pa se dve državi, to sta Črna Gora in Srbija, že pogajata. Mislim, da ravno ta teden smo odprli enega od poglavij za Srbijo. Naša želja je v tem primeru, da se reformna agenda držav zahodnega Balkana nadaljuje in se zaradi zaustavljanja posameznih delov tega postopka, kot smo recimo priča nezmožnosti sklica medvladne konference že v času nemškega predsedstva zaradi nasprotovanju Bolgarije v primeru Severne Makedonije, torej da se ne izgubi ta razvojni potencial v teh državah. Tudi v tem primeru je moje sporočilo vedno zunanjim ministrom teh držav, da naj vztrajajo na tej poti, naj nadaljujejo z reformno agendo in če morda malce kasneje začnejo pogajanja in če med tem izvajajo reforme, to pomeni, da bodo lahko tudi hitreje zaključile postopek približevanja Evropski uniji in pogajanja po posameznih poglavjih in bodo na koncu približno istočasno članice Evropske unije.

Kar se tiče Bosne in Hercegovine sem že odgovoril, da je žogica na njihovi strani, torej morajo oni izvesti te reforme, da bo lahko Evropska komisija dala pozitivno mnenje za nadaljevanje o postopku približevanja. Aktivnosti ministra za zunanje zadeve na zahodnem Balkanu pa so že dlje čase vse prisotne. Tudi tuji partnerji nas sprašujejo za mnenja in pomoč pri tem postopku. Nazadnje smo, recimo, ravno na pobudo Slovenije najprej v sklopu neformalne skupine centralnih pet, potem pa še na Svetu za zunanje zadeve, razpravljali o dialogu Beograd – Priština, ki je tudi sedaj rahlo zastal zaradi težav na Kosovu, ker Ustavno sodišče zaradi enega neveljavnega glasu razveljavilo zamenjavo vlade in so pač podvrženi novim postopkom in do takrat pač ta dialog ne more napredovati. Bo pa Slovenija vseskozi naprej aktivno sodelovala pri tem, da se države zahodnega Balkana čimprej pridružijo Evropski uniji, ker je to neka siva lisa, ki je tudi z vidika varnosti in potem umanjkanja standardov, ki veljajo na ravni Evropske unije nekakšna zgodba, ki nima zaključka kot bi glede na zaključeno celoto tega kontinenta morala jo doživeti. Tako da v tem primeru lahko računate, da bo Ministrstvo za zunanje zadeve nadaljevalo s svojimi deli in s svojo podporo pridružitvenemu postopku.

Poslanec Černigoj je izpostavil tožbo proti Sloveniji v višini 750.000 evrov zaradi neprenosa direktive v slovenski pravni red. Tu se pridružujem zaskrbljenosti tovrstnim vprašanjem. Spomnim se, ko sem bil še poslanec, da smo obravnavali milijonske odškodnine zaradi zastoja pri prenosu posameznih direktiv celo meni nerazumljivem področju kot je recimo pranje denarja. Mi smo prejšnji teden opravili na seji Vlade podrobno razpravo s pregledom vseh zamud pri prenosu direktive, ki so nastale v prejšnjih obdobjih in z jasnim navodilom, da ministrstva pripravijo akcijski plan pravočasnega prenosa teh direktiv v naš pravni red. Če se ne motim, mislim, da je nekih 13 tovrstnih zadev odprtih in lahko vam zagotovim, da bo Vlada Republike Slovenije naredila vse, da pravočasno prenese evropsko zakonodajo v domači pravni red. Nenazadnje je to tudi v našem interesu. Ne zaradi finančnega, ampak zaradi normativnega okvira, ki ga tovrstne direktive prinašajo v naš ustavni in regulatorni sistem.

Kar se tiče drugega vprašanja gospoda Rajha, mislim, da je nenavadno, da sicer v prvem krogu imamo drugo vprašanje, ampak kljub temu. Mazaške akcije na Koroškem v Pliberku in Dobrli vasi. Ministrstvo za zunanje zadeve obžaluje in obsoja tovrstno ravnanje. Dvojezični napisi so bili pred desetletjem takoimenovana prvovrstna politična tema. Ravno z aktivnostjo diplomacije se je uspelo tu doseči nek napredek. V tem letu 2021 bo poteklo ravno desetletje od kar je bil dosežen nek napredek in nek dogovor s podpisom memoranduma o dvojezičnih napisih. Seveda pa je na tem področju verjetno treba narediti še marsikaj. Nismo dosegli vsega, kar bi si želeli in vsega kar bi na koncu koncev tudi morali doseči. Tako da te naloge so še pred nami. Upam, da tovrstna mazaška akcija ni posledica občinskih volitev na Koroškem 28. 2. 2021, ker to bi pomenilo, da se spet vračamo v nek čas, ki se mi zdi, da ni najbolj primeren.

Pravilno ste rekli, da je ministrica za Slovence v zamejstvu in v svetu dr. Jaklič obsodila to dejanje. Tudi na Ministrstvu za zunanje zadeve smo obsodili to ravnanje. Naša veleposlanica na Dunaju je v zvezi z dogodkom pisala zvezni ministrici za ženske in integracijo, ki je pristojna tudi za narodne manjšine Suzana Rab? in tudi deželnemu glavarju Koroške dr. Petru Kajzerju. V tem dopisu je izrazila pričakovanje po obsodbi tovrstnih dejanj in tudi po raziskavi oziroma preiskavi v zvezi s tem kdo je naročil oziroma izvedel to akcijo. To pismo pa je bilo posredovano tudi ministru za zunanje zadeve gospodu Schalenbergu?.

Toliko iz moje strani. Hvala.