18. redna seja

Komisija za nadzor javnih financ

11. 2. 2021

Transkript seje

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani vabljeni. Začenjam 18. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da sta zadržana in se seje ne moreta udeležiti naslednja člana komisije, in sicer dr. Franc Trček in pa mag. Andrej Rajh. Na seji pa kot nadomestna člana s pooblastili sodelujeta gospod Jože Lenart, ki nadomešča poslanca gospoda Braneta Golubovića iz poslanske skupine Lista Marjana Šarca, in pa mag. Dejan Židan, ki nadomešča poslanko mag. Bojano Muršič iz poslanske skupine SD.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije, in sicer prva točka je revizijsko poročilo Računskega sodišča, računovodski izkazi in pravilnost poslovanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v letu 2018. In pa druga točka, revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije, računovodski izkazi in pravilnost poslovanja zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2018.

Vaših predlogov za spremembo dnevnega reda v predvidenem roku nisem prejel, zato je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA – REVIZIJSKO POROČILO, RAČUNOVODSKI IZKAZI IN PRAVILNOST POSLOVANJA ZAVODA ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE V LETU 2018.

Revizijsko poročilo z dne 23. 10. 2020 je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. Na sejo so k tej točki vabljeni gospod Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča, gospod Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Računsko sodišče in pa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Predlagam, da razpravo opravimo tako, da bodo najprej predstavniki Računskega sodišča predstavili revizijo, nato pa bodo besedo dobili še predstavniki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tako besedo dajem predstavnikom Računskega sodišča, da povedo ugotovitve iz revizije.

Gospa Musar, imate besedo, prosim pa, da se na začetku predstavite s polnim imenom in pa funkcijo. Hvala lepa.

Nataša Musar Mišeljić

Hvala lepa za besedo. Sem Nataša Musar Mišeljić, vrhovna državna revizorka na Računskem sodišču.

Torej, Računsko sodišče je po zakonu obvezano vsako leto preveriti računovodske izkaze in poslovanje pokojninske blagajne. In za leto 2018 je o računovodskih izkazih izreklo pozitivno mnenje, o pravilnosti poslovanja pa mnenje s pridržkom. Glavni razlog za pridržek k mnenju so ugotovljene nepravilnosti pri opravljanju temeljne dejavnosti zavoda. To so pač ugotovitve, da zavod v nasprotju z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Zakonom o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v matičnih evidencah ni zagotavljal popolnih oziroma pravilnih podatkov, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na odmero in izplačilo pokojnin, in so dejansko tudi v 34 primerih vplivali na višino odmerjene in izplačane pokojnine. To je glavni očitek, zaradi katerega se pač izreka pridržek. Poleg tega je pa Računsko sodišče izpostavilo še nekatere ugotovitve v revizijskem poročilu, in sicer v letu 2018 je zavod še izplačal 193 tisoč evrov zvezam in organizacijam upokojencev ter delovnih invalidov za izvajanje rekreativnih športnih in kulturnih dejavnosti, za kar v predpisih ni imel podlage. Dve manjši nepravilnosti smo ugotovili pri izplačilu transferov nepridobitnim organizacijam in ustanovam. Nekaj več kot običajno nepravilnosti smo ugotavljali na področju nabave blaga in storitev. Sicer v povezavi s predpisi o javnem naročanju, kjer bi morda posebej izpostavila pač določanje ocenjene vrednosti, od katere je seveda odvisno, ali se sploh izvede postopek po zakonu in pa kateri postopek po zakonu se izvede, torej na tem področju v letu 2018 nekaj več nepravilnosti kot po navadi. Nekaj nepravilnosti smo izpostavili tudi na področju stroškov dela, zaposlitev javnega uslužbenca, ki ni izpolnjeval zahtevanih pogojev za zasedbo delovnega mesta, sklenitev pogodbe civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja, izplačilo delovne uspešnosti za povečan obseg dela in dodatka za nadure za isto delo, povračilo preveč stroškov prevoza na delo in z dela ter neutemeljeno plačilo računov za preventivno cepljenje. Mogoče še opozorilo na eno razkritje, in sicer, da je zavod v tem letu kot dolžnikov dolžnik ni vložil ugovora na sklep o izvršbi, zaradi česar je bil račun zavoda bremenjen za 15 tisoč evrov, kar pomeni, da je pač zavod namesto dolžnika pravzaprav to plačal, na podlagi naše zahteve zavod sicer je vložil tožbo, vendar tako zavod kot mi pravzaprav čakamo, kako bo odločilo sodišče, ali je v tem primeru sploh možno, da zavod ta denar povrne. Sploh organizaciji na področju izvršb bo Računsko sodišče na podlagi te ugotovitve tudi v prihodnje namenilo posebno pozornost, ker gre za cel sistem in seveda veliko potencialnih dolžnikov, za katere lahko zavod hitro postane pač dolžnikov dolžnik in pač mora na te stvari paziti.

Zavodu smo podali priporočilo za boljše poslovanje, glede nepravilnosti, ki niso bile odpravljene do konca revizijskega postopka, torej do izdaje revizijskega poročila, smo mu naložili predložitev odzivnega poročila, in sicer v zvezi z obračunavanjem povračil stroškov prevoza na delo in z dela, v zvezi z javnimi naročili in v zvezi s plačili cepljenj za zaposlene. Medtem je rok za predložitev odzivnega poročila tudi že potekel in zavod je v roku seveda to predložil, tako da je zdaj v fazi priprave tudi porevizijsko poročilo.

Toliko na kratko, če bodo še kakšna vprašanja, pa seveda z veseljem. Hvala.

Hvala lepa, gospa Musar.

Predno nadaljujemo, mi dovolite, da preberem še eno pooblastilo. In sicer poslanec Miha Kordiš nadomešča poslanca Luko Mesca iz poslanske skupine Levica.

Besedo pa zdaj dajem predstavniku Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, z nami je gospod Marijan Papež, generalni direktor, izvolite, imate besedo.

Marijan Papež

Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Ja. Kot je bilo rečeno s strani predstavnice Računskega sodišča, pozitivno mnenje za računovodske izkaze in mnenje s pridržkom za poslovanje. To je dejansko že nekako stalnica. Posebej, kar je bilo izpostavljeno za podatke matične evidence. Stvari se izboljšujejo. Moramo se pa zavedati, da v bistvu zavod izvaja dejavnost, kjer pri upokojevanju uporablja podatke iz leta, se pravi, od leta ’70 naprej za dobo tudi prej, tako da so bile situacije posebej po osamosvojitvi, ko je veliko pravnih subjektov, se pravi, ugasnilo in tudi nismo pridobivali podatkov.

Na tem področju, pa to vedno poudarjam, tudi s pomočjo Računskega sodišča, smo v zadnjih dobrih desetih letih vzpostavili stanje, da je popolnost matične evidence, ravno sedaj bomo imeli letno poročilo, že na zavidljivem nivoju, 98,9 %. In to gre več 10 milijonov podatkov. Tako da, če bi sedaj rekel, da v naslednjih letih se ne bo nič ugotovilo na tem področju, ne morem tega reči, ker vemo, da to so baze, stare, spreminjali so se predpisi, podatke so dajali, niso dajali, ampak jasno imamo tudi kontrolne mehanizme, tako kontrola pridobljenih podatkov, tako v samem postopku priznavanja pravic in tudi sodelavce, tako direktorje kot vodje, in sodelavce, ki izvajajo te postopke, stalno opozarjamo na te pomanjkljivosti, ki jih je dejansko potrebno odpraviti. Ampak če pogledamo v število, ni zdaj tako velika številka. Mi smo, na leto opravimo preko štiristo tisoč storitev, tako da besede zanemarljiva ne bom uporabil, ker vsaka napačna ni v redu, ampak stanje se je z leti bistveno izboljšalo, in tudi zavod se še trudi, da bi šel proti 100 %, s popolnostjo podatkov.

Tako da tukaj je področje, kjer sem kot generalni direktor, ko sem prišel za generalnega direktorja, videl, da je to področje najpomembnejše in najbolj šibko v segmentu. Mi smo povečal v teh več kot zadnjih 10 letih področje matične evidence in kadrovsko okrepili, zavod je dal pobudo za spremembo zakonodaje, da smo začeli že 2009 z elektronskim sprejemom podatkov. Od 2018 za 2017, se pravi, po večletnih pobudah zavoda, da dobivamo podatke na podlagi rek(?) od Fursa, da je za delavce v delovnem razmerju ni potrebno več dajati. Zavod je tudi že 2009 na lastno pobudo, čeprav je bil bolj obremenjen, postal prekrškovni organ, ravno zaradi tega, ker prej nismo imeli nobene možnosti, tudi če smo opozarjali delodajalce, dajalce podatkov, jih nismo, dejansko nas niso resno jemali. Ni namen prekšrkovnega organa, ki ga tekoče izvajamo, da bi pobirali globe, ampak da pridobimo podatke. In tudi tukaj je bil en instrument.

In, še enkrat bom poudaril, tudi Računsko sodišče je stalno bedelo nad to dejavnostjo, ker sem že, ko sem bil direktor območne enote, veliko stvari speljal.

Tako da zdaj ob tem, zato poudarjam, glede na nivo, kakršnega smo tudi dosegli v zadnjih letih in kaj se je na teh dejavnostih tudi naredilo na področju podatkov matične evidence, smo lahko zadovoljni, ampak to ne pomeni, da je zadovoljstvo, da te ustavi, ampak da greš potem tudi s tem, kar si naredil, še naprej, da te stvari še izboljšaš. Se pravi, so bili tektonski premiki v zadnjem desetletju narejeni.

Dobili smo tudi odzivno poročilo. Se pravi, navedbe, ki jih je Računsko sodišče navedlo, držijo. Mogoče, v zvezi s prevozom, ne, tukaj pa pogreša zavod, pa najbrž tudi druge, se pravi, v javnem sektorju, da imamo zelo različno to stvar urejeno. Če lahko napačno, pa me bojo popravili, če se je ugotovilo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje 2014, bi lahko takrat tudi najbrž bile kakšne pobude tudi za javni sektor, pa lahko, da ste jih dali, se opravičujem, da bi se enotno uredilo za cel javni sektor, ne da ima ena institucija tako, ena drugače, se pravi, zavod za zdravstveno je že takrat dobil, mi smo v skladu s kolektivnimi pogodbami še naprej to delali, čeprav smo dali tudi pobude, naj se uredi na nivoju celotne države. Tudi smo pričakovali, posebej zdaj, ko je bilo v času epidemije, ko se je nekaj časa kilometrina obračunavala, da bi prešli na ta sistem in da ne bi potem bilo problema, ali je vlak najcenejši, ali je enotna vozovnica najcenejša. Tako da sedaj je zavod v okviru teh ugotovitev tudi sprejel navodilo in s prvim februarjem gremo na najcenejši prevoz.

Moram pa reči, da za nove sodelavce, ki smo jih sprejemali, smo pa ta najcenejši prevoz že dejansko upoštevali. Ampak vedno s tistim slabim občutkom, da na nivoju javnega sektorja ni enotno urejeno. Posebno poglavje, kjer pa, jaz mislim, toliko govorimo o promociji zdravja na delovnem mestu, in da se vsak vloženi evro ne vem kolikokrat obrne, se pravi, obrestuje, se nam je, bom rekel, pardon izrazu, ampak mili izraz, smešno zdelo, ko so nam prvič predstavili, da bo to v revizijskem poročilu, kot da zavod v nasprotju z možnostmi izvaja to cepljenje. To cepljenje v zavodu izvajamo že 14 let. Jaz na prvem sestanku, ko je bilo, sem rekel, da bi pričakoval, da bo Računsko sodišče v zvezi s promocijo zdravja na delovnem mestu reklo, ja, zakaj se pa delodajalec ne potrudi, da bi se večje število ljudi cepilo. Toliko govorimo o preventivi, zdaj, 780 evrov za 73 ljudi, ki so se cepili, pa na žalost vsako leto se jih je manj, zdaj če samo dva nista bila zaradi tega v bolniški, smo dobili ta dejansko denar nazaj. Poglejte, 780 evrov. Če bi mi za promocijo zdravja na delovnem mestu na poceni izobraževanje poslali osem ljudi, po sto evrov, nam noben ne bi očital, pa bi bil ta denar. In to sedaj v času, in potem smo bili v precepu, ker bolniške na zavodu so se v zadnjih dveh letih kar povečevale.

Vemo, da zadnjih parih, pa zdaj smo sploh v drugačni situaciji, evo, smo z maskami, covid je tukaj, smo, je bilo kar precej, januarja, februarja, odsotnih ravno zaradi gripe in tudi kar težke oblike obolenja. In to razkritje, sem bil v precepu, kaj narediti, če, ampak na srečo je potem država sprejela, se pravi z zakonom, da je zastonj cepljenje. In v tisti situaciji, ko veš, da je covid, da je dobro, da se ljudje cepijo, ali kot generalni direktor, ali je boljše, da bi se odločil, tudi če je Računsko sodišče ugotovilo, da ni podlage, čeprav mi menimo, da je, v promociji, se pravi, v tisti izjavi za promocijo zdravja, da se odločimo za cepljenje. Se pravi, je rešila potem to država, da so se in se je več ljudi kot včasih. Jaz mislim, da prevečkrat govorimo, kaj je treba delodajalcu narediti na promociji zdravja, po drugi strani se pa ubadamo s takimi potem očitki.

Pa še odzivno poročilo. Ja, sprejeli smo, se pravi, tudi v odzivnem poročilu dali aneks, da, se pravi, s tem izvajalcem, da se teh stvari ne izvaja več. Tako da jasno, priporočila Računskega sodišča resno vzamemo, se pravi, tudi pri javnem naročanju v določenih situacijah so drugačni pogledi, ampak končna je tista, ki velja od Računskega sodišča. Čeprav včasih se zavedamo, da tisto, ko smo speljali, ko potem, če kdo pogleda, je toliko in toliko tisoč ali pa deset tisoč tudi sredstev napačno, v bistvu ni po javnem naročanju. Mogoče če bi se čisto tisto po pogledu Računskega sodišča, da bi v končni fazi več plačali, kot je bilo. Bili so tudi v preteklosti primeri in tudi sedaj je primer, ko se nam bo zgodilo, da bomo mogoče eno stvar, ki nam je zdaj v času epidemije, enotni klicni center, ki je razvit, ko bomo na trgu to raziskovali, se pravi, mogoče dobili cenejšega ponudnika za določeno zadevo, ampak bo moral na novo ves razvoj narediti. Tako da posebej pri cepljenju, pa to bi, tako kot razmišljamo, bi tudi rekel, da je treba tudi kot vodja, se pravi kot generalni direktor, ki vodi, sem zadolžen za racionalno in gospodarno uporabo sredstev. Se spomnim nazaj pred kar veliko leti, je bil očitek, da nismo imeli javnega naročila speljanega za elektriko. Ampak zakaj ga nismo speljali? Ker preko tam smo imeli pogodbe za 10 do 20 % cenejše, in dokler so tiste veljale, smo rekli, ja čakajte, dolžnost je tudi gospodarno ravnanje.

Tako da tukaj moram reči, posebej to cepljenje, prevoze sem pa vesel, čakali smo za te prevoze, da nam res Računsko sodišče reče, saj veste, če je kolektivna pogodba, ki drugače določa, je potem na podlagi Računskega sodišča, smo to speljali, in da imamo vsaj zavodu to dejansko enako urejeno. Upajmo pa, da imata tudi oba zavoda enako narejeno. Se pravi, v zvezi s tisto tožbo, kot ste rekli, smo potem vložili, jasno tukaj posebej pri teh preplačilih in vsem, je zavod tudi v zadnjih letih veliko naredil, in tukaj je bila napaka, da se ni to naredilo in je potrebno še bolj opozarjati, še večja pozornost na te stvari, ker gre za sredstva, davkoplačevalska, se pravi iz prispevkov, in moramo dejansko za vsak evro paziti, da se racionalno in učinkovito, gospodarno uporabi.

V zvezi s 193 tisoč evri, ki jih za, tam piše v nasprotju z zakonom, piše. Tam, v bistvu bi bilo bolj pravilno, da ni bilo v skladu z zakonom. Ker zakon ne nasprotuje direktno, mi smo imeli v statutu to določeno, da se določena sredstva enkrat letno razdelijo za, bomo rekli, invalidske organizacije, pa upokojenske organizacije na nivoju države, in v enem takem razpisu je svet zavoda imel določene pomisleke, ali ta sredstva sploh pripadajo. In smo iz zavoda zaprosili za mnenje Računskega sodišča, ki je potem dejansko ugotovilo, da bi morala biti zakonska podlaga. Žal potem pri ZPIZ-2G, ko je bil tudi pripaden člen, ni šlo to v to, v zakon, da bi se to uredilo, da bi bila to podlaga za izplačilo, se pravi, že takrat, ko smo dobili to mnenje, pa še ni bilo, bomo rekli, uradno, ampak smo že upoštevali, da nismo teh sredstev namenili.

Morda, ko je bilo tudi omenjeno, da smo narobe razporedili delavca, enega delavca. Veste, to je pa tista zadeva. Nekdo, ki pred 2008 pri prevedbah v nov plačni sistem ni imel ustrezne izobrazbe, je imel kot oprostitev, da je lahko na tistem delu. Ta primer je pa tak. Ta delavec je bil vodja na 7/2, imel je 7/1, se pravi, je bilo normalno. Če bi on bil še zdaj vodja, pa do upokojitve vodja, bi še vedno lahko, ne bi bilo nič narobe. Ker smo ga pa, se pravi, novega vodjo dobili, njega pa kot strokovnjaka v IT-ju, kjer imamo največkrat probleme, smo ga pa razporedili na nižje vrednoteno delovno mesto, kot je bilo tisto vodje, ampak tukaj jasno ga ne bi smeli, ker, seveda na tistem bi lahko ostal, na nižje pa nismo smeli. Mogoče, pa ne zdaj, ampak to je pa celi državi, je, mislim, problem v javnem sektorju, posebej za strokovnjake s področja IT-ja, ko vemo, da jih drugje bistveno lažje plačajo, tako / nerazumljivo/ kot mi izvajamo izredno pomembno dejavnost, pa še drugi v javnem sektorju, in dejansko težko dobiš dober kader. Takrat v času krize smo dobili, zdaj že odhajajo. Imeli smo pa na razpolago ljudi, ki bi prišli, ampak so imeli srednjo, višjo izobrazbo, in če bi imeli, bomo rekli, za to področje, da bi rekli, ja, ta bo za dva, tri odnesel, da ga strokovnjaka zaposliš in ga ustrezno plačaš, ampak tega mehanizma dejansko v javnem sektorju ni, kar imajo v privatnem, in bi, ne vem, lahko dobili ne vem kakšnega strokovnjaka, da bi bili še bolj učinkoviti.

Pardon, da ne bom predolg. Mogoče samo to. Lahko imamo nekoga, ki je magister iz računalništva, pa je od njega bistveno manj, kot je pa od tistega, ki bi imel srednjo ali pa višjo izobrazbo in bi ne vem kaj tudi naredil. Tako da na tem kadrovskem področju, posebej na področju IT-ja, mislim da, posebej v času epidemije smo videli, kaj pomeni digitalizacija, in koliko smo še bolj odvisni in je potrebno narediti, ker bolj si razvit, bolj, več kadra, usposobljenega rabiš. Če primerjamo medicina, se pravi, vsak dan se spreminja, IT je vsak dan naprej.

Hvala lepa, se opravičujem, da sem bil malo daljši.

Hvala lepa tudi vam, gospod Papež.

Zdaj pa začenjam razpravo članic in pa članov komisije. Bom kar prebral prve tri. Najprej dobi besedo gospod Robert Polnar, potem mag. Dejan Židan in pa Jože Lenart.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.

Če pogledamo samo pozitivno mnenje Računskega sodišča v zvezi z revizijo računovodskih izkazov, potem seveda gre državnim revizorjem verjeti, da so sredstva in obveznosti do njihovih virov pravilno izkazana in da so tudi poslovni izidi pravilno izkazani, zato ne bi veljalo o tem pretirano izgubljati besede.

Meni se bistveno bolj pomembno kaže spregovoriti par besed o revizijskem poročilu v tistem delu, ki se nanaša na pravilnost poslovanja. Ko Računsko sodišče poroča o svoji reviziji v tem delu z merljivimi in konkretnimi številkami, opredeljuje zgolj sedem entitet. To poudarjam z vidika, da je Računsko sodišče pregledovalo tako plače in druge izdatke za zaposlene kakor transferne prihodke in tudi izdatke za blago in storitve in izdatke za investicije. Teh 7 entitet, ki so taksativno navedene in tudi numerično opredeljene, vsebuje skupaj za 362 tisoč in 760 evrov. Mislim, da je v takih razmerah oziroma v takih okoliščinah potrebno to umestiti v obseg celotnega poslovanja javnega zavoda. V letu 2018 je bil obseg celotnega poslovanja oziroma vemo, da ta zavod ima prihodke in odhodke tako ali tako izravnane, se pravi so bili odhodki na nivoju 5 milijard in 295 milijonov evrov. Teh 362 tisoč in še nekaj evrov odkritih napak, če neposredno tako rečem, s strani Računskega sodišča, predstavlja sedem tisočink enega odstotka celotnih odhodkov, to pomeni, da je z vidika poslovanja oziroma obsega poslovanja, zlasti pa števila poslovnih dogodkov, ki jih zavod opravi v posameznem poslovnem letu, konkretno v letu 2018, to zanemarljiva številka.

Svoj čas sem podobne zadeve že izpostavljal na komisiji za nadzor javnih financ. Dobil sem odgovor predsednika Računskega sodišča, da pač pravila revizorske stroke zahtevajo, da tudi na podlagi nekaj evrov napačno poknjiženih ali pa napačno obračunanih ne morejo izdati pozitivnega mnenja, ampak morajo dati mnenje s pridržkom. Tu smo danes poslušali smešnice o 788 evrih za preventivno cepljenje, pa recimo 496 evrih preveč vrnjenih stroškov za prevoz na delo in z dela, govorim o letnem obsegu, in vse skupaj seveda, kot sem omenil, sedem tisočink enega odstotka. In meni se v resnici zastavlja vprašanje, glede na to, da mora zdaj zavod tudi na podlagi, da mora pripraviti odzivno poročilo, ali vse skupaj le ni nekoliko nepotrebno birokratiziranje.

Druga zadeva, ki pa sem jo že pri obravnavi poročila za leto 2017 zaznal, pa je nisem takrat tako natančno ekspliciral, je pa eno čisto konkretno vprašanje, ki ga imam za predstavnico Računskega sodišča in se nanaša na preveritev podatkov v matični evidenci zavarovancev. Teh podatkov je bilo v letu 2018 nekoliko manj kot 721 tisoč in nanašajo se pa predvsem na podatke o obdobjih zavarovanja in na podatke o osnovah za izračun pokojnine, kar pomeni, da so to seveda tisti najbistvenejši podatki, s katerimi zavod operira. V pregledu teh podatkov je bilo ugotovljeno 40 primerov napačnih vnosov, nisem pa zaznal številke oziroma možno tudi, da sem jo spregledal, ampak me pa zanima, če izpostavimo, da je bilo nekoliko manj kot 721 tisoč vnosov v celem letu, koliko od teh vnosov jih je pa Računsko sodišče dejansko pregledalo in na podlagi katere količine pregledanih vnosov je potem ugotovilo, da je prišlo do 40 napačnih vnosov. Videli pa smo sami iz poročila, da ti vnosi gredo tako v pozitivno kot v negativno smer. Ne predstavljajo pa nekih omembe vrednih številk.

Toliko bi imel, gospod predsednik, hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Nadaljujemo z razpravo, ker pričakujem, da bo še kar nekaj vprašanj, zato bi dal gospe Musar besedo na koncu, pa tako zdaj dajem besedo magistru Dejanu Židanu.

Izvolite.

Hvala, gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gostje Državnega zbora, lepo pozdravljeni.

Moja razprava se nanaša na 49. stran, torej na tabelo 39. Nekaj uvoda. Lani sem prebral članek gospoda Andraža Terška in gospoda Marka Blatnika in sem postal pozoren na poklicne bolezni in poklicne invalidnine. To ni področje, s katerim sem se ukvarjal pred tem, ampak sem postal pozoren in sem začel vladi postavljati vprašanja. In na podlagi vprašanj, kjer je vlada zelo odkrito odgovarjala, je pač ugotovitev, da nam je sistem priznavanja poklicnih bolezni v Sloveniji v 30 letih totalno razpadel. To je prva ugotovitev. Druga ugotovitev je, da vsi to vedo, in da nihče nič ne naredi. Tretja ugotovitev, da pravilnik o poklicnih boleznih, ki ga je gospa Milojka Kolar pripravila, je obtičal v predalu pristojnega ministra, ministra za zdravje. In zakaj to govorim? Morate razumeti, ker je vezano na to tabelo. Potem sem začel postavljati vprašanja.

Prvo vprašanje je bilo čisto enostavno, jasno, pridobivaš podatke, prosim, javite. Jaz ne morem direktno zavoda vprašati, nimam te pravice, imam pa pravico vprašati vlado, pristojno ministrstvo, ki pa je dolžno pridobiti od vas podatke. In je odgovorilo na način, ki meni je povsem nesprejemljiv. Prosil sem podatke po letih za zadnjih 30 let, koliko je bilo poklicnih invalidskih pokojnin na leto. In kaj je vlada odgovorila? Da nima teh podatkov za prvih 20 let, da ima te podatke za zadnjih samo zadnjih 10 let. In bi želel, da mi razložite, kako to, da tako pomembnega podatka nimate. Pa kaj boste naredili, da ga boste dobili, to je prvo vprašanje.

Drugo vprašanje, za zadnjih 10 let, ko je odgovorila, sem ugotovil, da je v bistvu razmerje med invalidskimi pokojninami in poklicnimi invalidskimi pokojninami, če primerjamo recimo bolj razvite evropske države, da niti približno ni primerno. Na leto odhaja v invalidsko pokojnino ne vem, tisoč, dva tisoč ljudi, če bi želeli, ne vem, v Avstriji, Nemčiji, bi znotraj tega bilo verjetno kakšnih osemsto poklicnih invalidskih. Je pa zelo pomembno za zaposlence, zato ker so pogoji poklicne invalidnine povsem drugačni. Takoj se prizna odmerni odstotek 63 %, pa ne gre samo, čeprav je to najpomembneje, za status ljudi, gre še za nekaj drugega. Delodajalci niso motivirani. Če ne priznamo poklicnih bolezni, delodajalci niso motivirani in potem ne čudi podatek, ki sem ga nekje prebral, ne vem, če drži, da smo drugi po Evropi po uporabi kemikalij na delovnem mestu. Ne vem, če ta podatek drži, ampak skozi te številke ga pač jaz razumem. Delodajalec mora biti zainteresiran zaradi več razlogov, pa tudi finančnega vzvoda, da naredi maksimalno prijazno delovno okolje, da ne prihaja do poklicnih bolezni.

Zadnji podatek, ki sem ga od vlade dobil, je grozljiv. Potem sem vprašal, okej, če res nimate nobenih podatkov, mi vsaj to razložite, če je recimo invalidskih pokojnin v Sloveniji po podatkih iz leta 2018(?) dobilo 39, na strani 49, 79 tisoč 982, koliko pa je znotraj tega poklicnih invalidskih bolezni. Invalidnin, ne. Pričakoval bi, tako pravi tudi recimo profesorica Metoda Dodič Fikfak, da bi morala biti številka 20 do 25 tisoč znotraj tega. A si lahko zamišljate, kakšna je številka? 191. Ne vem, kaj so, predvidevam pa, da verjetno večinoma azbestoza, ki je povezana s posebnim zakonom. Ne vem. V resnici podatki kažejo, da sistem ne deluje. Zakaj govorim o tem? Zato ker si želim, da v prihodnjih poročilih, ko jih vidimo, je napisano invalidska pokojnina, pod tem podpoglavje poklicna invalidska pokojnina, to bo naš signal, bomo pogledali, ali sistem deluje. Drugič. Zakaj zavod kot dober gospodar ni bolj glasno opozoril, imate pa jasno napisane svoje naloge, da je sistem razpadel. In me tudi zanima, koliko predlogov ste dali, da ne bomo kot bantu(?) republika. Meni je povsem jasno, ko nas Evropa sprašuje, ali imate urejene poklicne invalidnine, pošljemo tja v bistvu en zakon, kar lepo napisano, pa so verjetno zadovoljni. Če bi pa pogledali stanje, bi videli, da v resnici mi tega ne znamo priznavati. Pa gre za več razlogov. V tem času sem se pustil podučiti. Ne razumem pa, govorim pa seveda proaktivno z željo, da v letošnjem letu to rešimo. Letos nam je uspelo rešiti problem zaposlitvene rehabilitacije soglasno v parlamentu. Uspelo nam bo rešiti tudi v bistvu verjetno minimalno invalidnino, mislim, da bo zakon sprejet soglasno. Upam, da nam bo uspelo rešiti tudi nekaj zapisov v Ustavo. In nujno je, da letos rešimo tudi vse, kar je potrebno, da vzpostavimo sistem priznavanja poklicnih bolezni in s tem poklicne invalidnine. Ker če tega nismo naredili, je to verjetno najhujša stvar, ki se v tem trenutku v Sloveniji dogaja. Imate pa vsi svojo odgovornost v resnici. Zavod ni profitna organizacija, ki bi imela interes, da tega ne bo, ker potem finančni učinek je pozitiven. Saj to ni vaša naloga, kolikor vas razumem, vi niste profitna, vi ste organizacija v imenu Republike Slovenije, ki mora skrbeti za ljudi. Koliko predlogov ste dali, kaj je potrebno urediti? Koliko inšpekcij ste poslali oziroma kakor lahko bi izvajate kontrolo, da bi se poklicne bolezni priznavale? Se ne priznavajo. Veste, kako so ljudje zaradi tega oškodovani. Na leto gre tisoč do dva tisoč ljudi v invalidsko pokojnino, verjetno jih je vsak enih osemsto, ki bi v nekih drugih državah bili označeni kot poklicna bolezen, kar bi v praksi pomenilo, da bi imeli odmero verjetno takoj 63 %, v Sloveniji pa imajo bistveno, bistveno manj, ker nimajo delovne dobe. To tudi vas Računsko(?), vas sprašujem, zakaj niste tega nikjer opozorili. Saj vi ste skrbnik javnega interesa. Ne samo vsakega evra, tudi javnega interesa.

Se zahvaljujem za minute, ki ste mi jih dali na razpolago. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Nadaljujemo. Besedo dobi gospod Jože Lenart, potem pa gospod mag. Dušan Verbič. Izvolite.

Hvala lepa, predsednik, kolegice in kolegi, spoštovani gostje.

Ja, seveda, to je pomembna, ena od štirih pomembnih blagajn države in prav je, da tudi v debati kakšno vprašanje postavimo oziroma dodatno pojasnilo iz tega. Kot uvod pa mogoče, ali ima zavod, imate organizirano, da je znotraj vašega zavoda tudi, imate organizirano notranjo revizijo, interno revizijo? Če ne, če ja, ja, boste malo razložili, če pa ne, pa tudi, kdo potem to pokriva, kajti takšne napake, kot tudi pravite, da se pojavljajo, bi jih lahko tudi sproti z interno revizijo odpravili oziroma že v samem poročilu, ko revizija pride, da se razjasni tudi, ker če se zavedate tega, zakaj tudi, kot ste danes razložili, da je praktično z vašo obrazložitvijo to tudi upravičeno.

Kot drugo zadevo bi pa vprašal, mislim, da sem, spoštovano revizorko, če sem jo prav razumel, odzivno poročilo, ki ga pričakujete …

Oglašanje iz dvorane: Je že prišlo./

Aha, je že prišlo. Aha, to sem potem narobe razumel, ker glede na to, da je 90-dnevni rok, nosi pa datum oktober, tako. To se pravi, to, kar ste danes govorili, je tudi v tem odzivnem poročilu, a ne. Ali je revizorka rekla, da se s tem strinjate ali še, boste še iz tega dodatno želeli? Boste potem, a ne.

Zdaj, ena takšna vprašanja, v preteklosti vemo, da je na teh področjih, ne samo zavoda za pokojninsko, ampak tudi zdravstveno in tako naprej, bilo veliko, bom rekel, nepobranih oziroma neplačanih obveznosti podjetij, samostojnih podjetnikov, tudi več let se je dogajalo, da določena podjetja niso plačevala prispevkov. Jaz vem, da se je na tem področju veliko, veliko napravilo. Danes je slika popolnoma drugačna, ampak kljub temu sprašujem. Ali oba, in direktorja in revizorko, ali so na tem področju še možnosti, to se pravi, izogibanje plačil, utaje, da so skrita podjetja, je na tem področju se še kaj dela, da se tu odpravi, če so potencialno možnosti, da se recimo kakšna podjetja ne plačujejo svojih obveznosti iz tega naslova?

Pa mogoče samo še konkretno. Glejte, ena zelo pomembna postavka so seveda kratkoročne terjatve in pa seveda na drugi strani bilančno neplačani prihodki, ki se gibljejo tam okrog 540 milijonov. Seveda so znotraj razdeljena, gre tu nekako za mesec pa pol mesečnih obveznosti, če tako bom bolj razumsko ali kako plastično prikažemo. Zdaj, znotraj tega je ta podatek 224 ali 225 milijonov tega, kar pomeni 42 %, je neplačanih prispevkov, ostalo pa … to se pravi, neplačanih prispevkov, zapadlih, ne zapadlih, ne, nezapadlih pa 311 milijonov. Zdaj, seveda te številke so dokaj visoke glede na to, da po obračunih za plačilo teh prispevkov so zelo kratki roki. To se pravi, da je kar velik potem ta znesek, tudi tu je moje vprašanje, kaj se na tej podlagi še lahko naredi. Mogoče tudi z vašim informacijskim sistemom, ki ga nadgrajujete, lahko tudi s tem kakšno zadevo dodatno rešujete ali kakšni so to pristopi.

Zdaj, ena takšna zadeva, ki se giblje okrog milijona, so tudi terjatve za preplačila umrlim upokojencem, ki se pa v glavnini nanašajo na banke, kar je razumljivo. Glejte, sicer milijon pri celi zadevi verjetno ni kaj dosti, ampak milijon je milijon, bolj pa bode v oči, da so tu odzadaj banke. Vemo, da so ti postopki zelo dolgi, ampak čisto mogoče kot opomba, ali tudi delate kaj na tem, da bi se ti roki skrajšali? Jaz mislim, da so kar zelo dolgi roki, da od banke dobite potem ta sredstva nazaj.

Mogoče še samo, to smo razdelali … Ja, pa mogoče ti regresni zahtevki in vložene tožbe iz naslova regresnih zadev, in pa na splošno, kot smo rekli, iz teh zapadlih terjatev je seveda se smiselno potruditi in nadgraditi in še več napraviti, da se pravi čas zadeve potem izterjajo, kajti starejša je terjatev, večja je možnost potem, da so ta sredstva, finančna, izgubljena.

Toliko z moje strani. Hvala.