40. nujna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

22. 1. 2021

Transkript seje

Spoštovani, vsem prav lep pozdrav. Začenjamo 40. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Opravičenih danes ni, zato pa poslanec gospod Aleksander Reberšek nadomešča poslanca gospoda Blaža Pavlina, poslanec gospod Nik Prebil pa nadomešča poslanca gospoda Janija Möderndorferja.

Glede na to, da v zvezi s predlaganim dnevnim redom ni bilo pripomb, je dnevni red seje določen tako kot je bil poslan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBJAVA POIMENSKEGA SEZNAMA PLAČ POLICISTOV.

Najprej bi dal besedo kar predstavniku predlagatelja. Obveščen sem, da bo to gospod Prebil, ne?

Prosim.

Najlepša hvala, spoštovani predsednik. Minister, poslanke in poslanci, vabljeni gostje.

Želja po osebnem napadu in diskretizacijah in maščevanju tistim neubogljivim ali pa tistim, ki se preprosto, minister, ne strinjajo z vašim načinom izvajanja oblasti, je pri vas še kako živa. Pa ne samo to. Glede na vaša nedavna dejanja in pa dejanja te vlade je pravzaprav ta želja vedno večja. In v poslanski skupini LMŠ smo zaradi tega izjemno škodljivega dejanja ministra za notranje zadeve, ko je pravzaprav samovoljno objavil poimenski seznam bruto plač vseh zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve, pa na Policiji, pa na Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve skupaj z enotami, v katerih delajo, zahtevajo sklic te nujne seje.

In kot vedno, spoštovani, pa se hudič pač skriva v podrobnostih. In v tem vašem dejanju in vaši objavi se skriva več problemov in tudi dejstev.

Prvi je ta, da nikakor ne gre zgolj za nek seznam, pač policistov ali pa nekih uradnikov. Gre za obsežen seznam, za pravzaprav neko zbirko, ki vključuje tako pripadnike specialnih enot in iz mobilnih kriminalističnih enot, ki izvajajo prikrite preiskovalne ukrepe, s čimer je minister te osebe pravzaprav postavil v zelo nevaren položaj, saj se njihove identitete zaradi njihove varnosti, pa tudi zaradi varnosti njihovih družin, ne razkriva. In s tem je pravzaprav vsem in tudi tistim, ki bi morda te podatke zlorabili ali pa ogrozili varnost države in njenih državljanov, omogočil dostop do teh zelo občutljivih podatkov. In razkritje takšnih podatkov pomeni veliko varnostno tveganje, saj gre za podatke, ki so neprecenljivega pomena tako za kriminalne strukture kot za tuje obveščevalne službe. In v enem delu bi lahko seveda celo govorili o tem, da je minister neposredno ogrozil nacionalno varnost naše države.

Drugi problem ali pa težava je v tem, da gre pravzaprav za manipulacijo. In ta se pri vas, minister, pojavlja zelo pogosto. Če pogledamo objavljene plače. Navedli ste celotne bruto zneske skupaj z vsemi dodatki. In iz teh izplačil tako seveda ni dejansko razvidno, kolikšen je delež na primer izplačanega obsega dela, kolikšno je število izplačanih ur stalne pripravljenosti, koliko izplačanih dodatkov po kolektivni pogodbi za delo v epidemiji, koliko je bilo recimo rednih nadur. Prikazati torej želite sliko, ki ni realna in - še huje - je direktno izmaličena.

In tule bi lahko s kolegi rekli pravzaprav že, da smo nekako tega vajeni z vaše strani, a kaj, ko vedno znova presenetite z neko večjo norostjo. Zdaj najprej je bil odstop, pa ga potem ni bilo, a ne? Pa nestrokovne menjave na ključnih položajih in veliko vaših sprenevedavih pojasnil in odgovorov, pa nekako v stilu saj važno, da je naš, zvest, da pač pokima, da je ubogljiv in upogljiv. In ne skrivate niti želje po nadzoru nad postopki, v katerih je udeležena vaša politična stranka oziroma prijatelji te vaše stranke. No, pa tole sedaj. Kot bi v bistvu preverjali in tipali tukaj, do katere točke lahko greste. In tudi pri objavi plač, torej enot, nazivov skoraj 8 tisoč 700 zaposlenih ste šli korak dlje in celo zdaj že napovedujete, da boste to počeli redno, da bodo plače policistov in zaposlenih na MNZ kar objavljene vsak mesec. Ampak zakaj? Za kazen. Zato, ker vi sindikatu v bistvu sporočate: ali boste nehali stavkati in bo red, tako kot ste rekli na zaslišanju za svoj položaj, ampak tak red kot ga vi hočete minister, ali pa bo padlo po teh stavkajočih. Nekako tako gre to, torej maščevanje, ustrahovanje in pa nek pritisk. In ta poteza po mojem ni nevarna le za oziroma iz vidika nacionalne varnosti, predstavlja pravzaprav nek nevaren precedens, saj plačni seznami zaposlenih v javnem sektorju, ki so jih objavljali organi do sedaj in institucije, niso nikoli vsebovali imen in priimkov, ampak le nazive. In pri vsem tem pa gre še za eno potezo odstopljenega ali pa neodstopljenega ministra Hojsa in, minister, tukaj vas bomo na to vedno spomnili, ker tudi to je bil nevaren precedens in neverjetni precedens v tej državi, torej s potezo, katero želite disciplinirati tokrat pač stavkajoče policiste. In v LMŠ menimo, da gre resnično za nevarno početje, ki pa v zgodovini slovenske policije predstavlja tudi hudo napako in pa neposredno grožnjo. Gre torej za dejanje, h kateremu vas vodijo vaši nepremišljeni in kratkoročni politični interesi.

Zdaj morda na prvi pogled zadeva res ni nezakonita, je pa vsaj v nasprotju z 38. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Pa preden me vsi napadete, ta zakon res pravi v prvem odstavku, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o plačah, a vendar ne gre izpustiti petega ostavka tega člena. Tu je jasno določena izjema, ki pravi, da zgoraj navedeno ne velja za plače o plačah javnih uslužbencev, ki delujejo v obveščevalnih ali varnostnih strukturah, saj takšna objava lahko predstavlja varnostno tveganje. No, to dejanje je v nasprotju tudi s 3. členom pravilnika o zaščiti podatkov policije, ki določa, da je varovani podatek vsak osebni podatek ali drug obdelovan podatek, ki bi njegovo razkritje nepoklicanim osebam povzročilo škodo državnemu organu, poteku nekih uradnih postopkov ali pa fizičnim ali pravnim osebam, zato njegovo obdelavo je potrebno spremljati z določenimi varnostnimi ukrepi in postopki. Tretja točka tega člena nato nadaljuje, da so varovani podatki policije zlasti podatki o ogroženih uslužbencih policije. No, objava tega seznama je seveda v nasprotju tudi s 143. členom Kazenskega zakonika, ki opredeljuje zlorabo osebnih podatkov. Pomembno situacije pa predstavlja tudi Zakon o organiziranosti in delu policije, ki v 45. členu določa, da se za določena delovna razmerja v policiji, za katera se zahtevajo posebna znanja in pa spretnosti, ne uporablja zakon, ki ureja sistem javnih uslužbencev, in da za to tudi ni potrebna javna objava. Torej, če nekaj ni a priori nezakonito, to vsekakor ne pomeni, da je bodisi pametno, korektno, dopustno ali pa varno, ko govorimo o občutljivih podatkih - namreč to se od ministra pričakuje. In do nedavnega je v tej naši državi veljalo oziroma so veljala neka nenapisana pravila, tako kot v vsaki demokraciji, tako na vladni kot na parlamentarni ravni. No, je pa res, da s to vlado ta demokratični ustroj gre malce drugače, se spreminja v neko drugo smer. Nekako imam občutek, da še malo, pa bo res dovoljeno prav vse - ampak seveda vam, ne vsem. In za napake in nezakonitosti pa tako ali tako ne bo nihče odgovarjal.

Naj zdaj zaključim ta svoj uvodni del. Glede na povedana dejstva v LMŠ predlagamo, da ta matični odbor, torej Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, po opravljeni razpravi sprejme sklepe, ki predstavljajo razumno posledico storjenega in so vsekakor potrebni, da v državi vnaprej preprečimo takšno početje in pa omejimo škodo, kolikor se le da. Tako, da če mi dovolite, bi še to prebral.

Kot prvi sklep predlagamo, da Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pozove Ministrstvo za notranje zadeve, da takšen poimenski seznam plač javnih uslužbencev nemudoma umakne.

Kot drugo, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ugotavlja, da je Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije z objavo poimenskega seznama plač policistov ogrozilo tako nacionalno varnost kot tudi varnost državljanov.

Kot tretje, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poziva vlado in pa ostale pristojne institucije, da nemudoma pripravijo pravne in dejanske ukrepe za zaščito izpostavljenih pripadnikov specialnih enot in drugih oseb zaposlenih na varnostno izpostavljenih delovnih mestih.

In kot zadnje Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poziva pristojne institucije, da v najkrajšem možnem času pripravijo celotno analizo o povzročeni škodi, ki je nastala z objavo seznama, in pripravi ukrepe, da se varnostna tveganja odpravijo in zmanjšajo v največji možni meri.

No, in to je seveda tudi eno od vprašanj, ki nas bodo v nadaljevanju vsekakor močno zanimala.

In glede na vse povedano upravičeno menimo, da gre pri zadnjih dejanjih ministra Hojsa najmanj za prekoračitev pooblastil. In, kolikor mi je znano, minister, je sam vrh policije takšni objavi nasprotoval in ji še vedno nasprotuje. Kot rečeno, gre za širši problem in pa blodnje nekih posameznikov v tej državi, ki se odražajo v takšnih pravzaprav res neumnih dejanjih. In še več, ne samo, da so takšna dejanja pravzaprav res neumna, so tudi škodljiva, in škodljiva so danes in škodljiva so jutri. In prosim, dajte se, zaboga, že malo zamisliti, kaj počnete v tej državi za neko dosego lastnih interesov.

Hvala lepa.

Hvala.

Preden dam besedo ministru za odgovor bi samo vljudno prosil vse, zlasti pa zdajle predlagatelja, da držimo nek nivo razprave in da se izrazov kot kriminalno dejanje in odgovornosti in blodnje, kot ste potem uporabili zdajle, da se jih izogibamo, se pravi, da se tega ne dela. Vas pa opozarjam, da v tem času, odkar je bilo to vloženo, se je zgodilo marsikaj, tudi Informacijska pooblaščenka je dala svoje mnenje in da je z objavo kar se tiče zakonitosti vse v redu.

Dajem pa zdaj besedo ministru za notranje zadeve, gospodu Alešu Hojsu za odgovor.

Prosim.

Aleš Hojs

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, drugi gostje.

Torej jaz bom v tem uvodu se pravzaprav zelo na kratko odzval na to, kar je povedal gospod Prebil, bom pa potem v razpravi glede na to, da je gradiva ogromno, treba je namreč obdelati ves čas nekje od leta 2010 do danes, obširno spregovoril o tem, kako so plače policistov nihale, kako so se dvigovale, kakšne so danes v primerjavi s povprečno plačo v Sloveniji in tako naprej.

Najprej pa je seveda treba odgovoriti na očitke, da je bilo nekaj objavljeno iz maščevanja, da je bilo nekaj objavljeno iz jeze, da je bilo nekaj objavljeno iz ne vem česa. Torej v tem trenutku se ne bom spuščal še na samo zakonsko osnovo o tem ali to lahko objavljamo ali ne. Torej vsi ste tudi sami ugotovili, da seveda je stvar zakonita. Govorili ste precej o varnostnem tveganju, govorili ste o tem, da to ni pametno češ, da ustvarjamo neko nepotrebno razkazovanje sistema policije in podobno. Jaz bi za začetek najprej rekel, da seveda je do objave prišlo zaradi stavke. Tega ne skrivam, to sem povedal še večkrat. Zakaj? Torej, ko nekdo stavka, spomnite se tistih, tam seveda niso stavkali, ampak spomnite se tistih prizorov izpred let, ko so vojaki kazali, kako slabo opremo imajo in kako nimajo škornjev in kako nimajo za obutev in tako naprej, in so seveda se kazali škornji, kazala se je obutev. Povedali so, da je sredstev za opremo v vojsko premalo in je bilo jasno, da je pač potrebno zagotoviti dodatna sredstva za to, da bodo ustrezno oblečeni, ustrezno opremljeni. Torej tokratna stavka policistov se ne nanaša na nič od tega. Tokratna stavka se nanaša na tri oziroma štiri ključne stvar, kjer pa so seveda ključne plače. Torej prva stavkovna zahteva, ki so jo opredelili, je ta, da vlada razveljavi sklep, s katerim je ugotovila, da je bila neodvisna analiza naročena, da je bila neodvisna analiza izdelana in da je neodvisna analiza pokazala, da zahteve policistov, vseh policistov, za dvig dveh plačnih razredov v tem trenutku niso upravičene. Torej potrebno se je vrniti malo nazaj, potrebno se je vrniti v čas Šarčeve vlade, v čas, ko je torej vaš predsednik, gospod Prebil, pa vaš minister, z policijskim sindikatom med drugim, kasneje bom povedal več detajlov, dogovoril, da jim pripada t.i. schengenski dodatek, schengenski dodatek cca 15 milijonov evrov na leto. Torej tukaj naj vas spomnim na leto 2008, če se ne motim, mislim da je bil 2008 vstop v Schengen, torej sem si prav zapomnil, 2008. Naj vas spomnim na leto 2015, ko je bila v Sloveniji, pa 2016, izjemna migranstska kriza, ko smo se pogovarjali o tisočih in tisočih migrantih, ki so prihajali čez našo mejo. In naj vam povem, da v vsem tem času schengenskega dodatka ni bilo. Torej jaz vam tukaj seveda lahko rečem, da je ideja o tem, da se plača policiste posebej s schengenskim dodatkom zanimiva, da je tudi meni bila na nek način všeč, ker smo potem lahko leto in pol, ste lahko, saj nismo vedeli, da bomo mi takrat prišli na oblast, ste lahko policiste plačevali skozi neke dodatke, ki jih drugi v javnem sektorju nimajo. Obenem pa ste se dogovorili, vi ste se dogovorili, torej vaša vlada, s policisti, da bodo naročili neodvisno analizo, ki jo bosta obe strani upoštevali, obe strani upoštevali, ko bo narejena, seveda s pričakovanjem policistov, da bodo vsi policisti napredovali za dva plačilna razreda. Torej sam nisem sodeloval v pripravi te neodvisne analize, sodelovali so sindikati, celo pri razpisni dokumentaciji so sodelovali. Če se ne motim, jo je naročil vaš minister, gospod Medved je bil takrat minister, izdelovala jo je fakulteta, torej univerza, in ta analiza je prišla v ministrstvo, mislim, da tam nekje, sam se jo spomnim nekje na začetku mandata. O točnih datumih bodo več vedeli sindikalisti, ki bodo pač lahko prebrali tudi moje dopise, ko sem se s to analizo seznanil. Tudi sam sem imel pripombo na to analizo, moram povedati odkrito. Napisal sem, da se mi zdi metodološko ne povsem ustrezna, napisal sem, da si verjetno policisti res zaslužijo, bi rekel neko drugačno obravnavo, in to sem posredoval ministrstvu za javno upravo. Minister za javno upravo, torej Ministrstvo za javno upravo je, torej to pa že ne več pod vašim ministrom, kot vem, te pripombe posredovala izdelovalcu, torej fakulteti, univerzi, ki so pripombe, vključno s to, bile so seveda še tudi druge, zavrnilo in povedalo, da je študija, analiza narejena tako kot je potrebno v okviru univerzitetnih pravil, v okviru stroke narediti. Torej jasno je, da sam kot minister, če želim seveda, da ta analiza ostaja neodvisna, nimam nikakršnih vzrokov ali pa nikakršnih vzvodov, da bi karkoli drugega naredil. Torej analiza je izdelana, je bila izdelana in kot taka predlagana za sprejem na vladi. Torej vlada je to analizo sprejela, se z njo seznanila seveda in seveda to posledično pomeni, to pa se strinjam, da tisti maček v žaklju, ki ste ga dogovorili s sindikatom, torej vi ne jaz, vaš predsednik vlade in vaš minister za notranje zadeve, tega mačka v žaklju enostavno ni. Torej jaz verjamem, da so tako sindikalisti, kar je povsem upravičeno, tudi povsem razumljivo, računali, da bo ta analiza prikazala, da je potrebno jih dvigniti za dva plačilna razreda. Vi ste to super skomunicirala, kakor neka neodvisna inštitucija bo to dokazala, vsi si bomo umili roke, pa niti si ni treba umiti roke, saj če so upravičeni, zakaj ne, ampak to se na žalost ni zgodilo.

Torej prva zahteva sindikata, PSSS-ja, da bom povedal še to, torej trenutno je v stavkovni fazi eden od dveh sindikatov, prva zahteva sindikata je, da se prekliče sklep vlade, da se ugotovi, da ta analiza ni neodvisna, da se ugotovi, da ima strokovne pomanjkljivosti, da se ugotovi, da metodološko ni pravilno narejena, skratka, če povem bolj po domače, taka analiza je lahko neodvisna, strokovna, metodološko pravilna samo takrat, ko bo ugotovila to, kar pričakujemo. To je po domače povedano. Tega se seveda ne da tako narediti, zato je seveda prva stavkovna zahteva po moji oceni, seveda bo o tem odločala vlada, jaz nisem vlada, ministri bodo odločali o tem v odgovoru na te stavkovne zahteve, nesprejemljiva.

Druga stavkovna zahteva je bila, govorim zelo preprosto, ker se mi zdi, da tudi tisti, ki nas poslušajo razumejo plačni sistem, medsebojne zakonske povezave v javnem sektorju so izjemno komplicirane, ampak je fajn, da si to, bi rekel nalijemo tukaj čistega vina zelo preprosto, druga stavkovna zahteva je bila, da se možnost napredovanja prenese, torej možnost njihovega napredovanja, ocenjevanja in napredovanja prenese iz, tukaj se po navadi zmotim, me bodo sindikalisti popravili, iz marca na november, če prav spomnim, ne obratno, ker vem, da sem ene dvakrat narobe povedal, ampak pretežno zato, da bi lahko policisti še v tistem letu, ko se jim taka ocena dodeli, tudi napredovali, torej da ni nekega zamika pri njihovem napredovanju. S to zahtevo se kot minister popolnoma strinjam, tak predlog bom dal tudi na vlado, da se to naredi. Je pa MJU, bi rekel korektno in konkretno opozoril, da je pač to stvar, ki je pač vezana na celotni javni sektor, da je pač potrebno v skladu z zakonodajo to urediti verjetno v enem ali dveh zakonih, kjer sedaj piše, da gre za ocenjevanje tam v začetku leta oziroma preverjanje, drugo na koncu leta, torej odvisno od tega ali bom pri tem predlogu na vladi uspešen ali ne, ni zgolj moje od mene, ampak je odvisno tudi od ostalih ministrov in pa tega ali je ta prestavitev za celotni javni sektor smiselna. Sam jo bom, zato da bodo policisti lahko napredovali hitreje, zagovarjal.

Tretja zahteva je, po domače rečeno, izstop policistov iz enotnega plačnega sistema, torej ureditev njihovih plač v posebni pogodbi za njihov poklic. Tudi tukaj moram reči, da namero ali pa to zahtevo sindikata podpiram. Tudi sam mislim, da je prav, da se stvar uredi posebej. S sindikati smo večkrat sedeli, večkrat sem povedal, da sem pripravljen na to opcijo, da sem pripravljen podpreti tudi njihov karierni sistem, da pa v tem trenutku seveda je potrebno se pogovarjati znotraj mase plač, ki jo imamo na razpolago. Torej, kot vemo, se schengenski dodatek, to je tisti dodatek, ki ste ga, kot sem rekel, vi nekako policistom dodelili, s 1. januarjem ne bo več izplačeval. Na razpolago v letošnjem letu imamo za to 15 milijonov evrov, to sem sam dogovoril z ministrom za finance, in v okviru teh 15-ih milijonov evrov je seveda možno narediti nek, po moje, pameten kompromis zato, da bodo policisti ustrezno napredovali, da bodo ustrezno plačani - seveda po nekoliko drugačnih kriterijih kot so si jih do danes zamišljali policisti. Naj med drugim povem, da sem sam zagovarjal princip, da bi tisti najslabše plačani policisti, v kolikor plača mas tega ne zadošča, napredovali za dva plačilna razreda, ker se pri nižjih plačilnih razredih seveda to nominalno pozna več, tisti, ki so nekako v srednjem razredu oziroma vsi ostali, 5. in 6. tarifa, za en plačilni razred. Jaz sem prepričan, da bi masa plač, ki jo imamo na razpolago to prenesla. Dobil sem seveda bumerang v polno zanikanje, torej vse ali nič. Govorim s strani sindikata Policijskega sindikata Slovenije, SPS-ja. Torej to zahtevo, še enkrat poudarjam podpiram, tudi predlog tak bo šel z moje strani na vlado.

In zadnja sindikalna zahteva, da jo posplošim ali pa povem bolj enostavno, torej nič se v Državni zbor, nič, kar se nanaša na organiziranost in delo policije ali zakonov, ki so povezani s policijo, se v ta Državni zbor ne sme prinesti, predlagati brez soglasja sindikata. Mislim, take sindikalne zahteve jaz v dosedanjem življenju še nisem videl. Gre enostavno za rušenje pristojnosti vas kot poslancev, za vlado Republike Slovenije. Nenazadnje so izvirne pristojnosti, kaj sme in kaj ne sme početi vlada, opredeljene že v ustavi. In sam si ne znam predstavljati situacije, ko minister ali pa kdorkoli izmed vas poslancev v Državni zbor nebi smel predlagati nečesa, ker ni usklajeno s policijskim sindikatom. Mislim, to je, poglejte, naravnost škandalozno. Zato seveda tega, četrte njihove zahteve, ne bom podprl in bom tak predlog, seveda da je to nesprejemljivo, podal na vlado.

Zdaj morda še beseda, dve o samih objavah. Torej, ker je pretežno, vse sindikalne zahteve sem nekako opisal zato, da vidite, zakaj pravzaprav stavkajo, ker gre pravzaprav v vsebini ali pa v bistvu za stavko vezano na plače, torej ne na pogoje dela, ne na njihovo opremljenost, ne za zagotavljanje ustreznih avtov in tako naprej ali pa druge opreme in tako naprej, ampak gre za plače, je seveda potrebno, po moje nujno, da se ljudje seznanijo, kakšne pa so te plače pravzaprav, ali je res upravičena zahteva po dveh plačilnih razredih, ali so njihove povprečne plače res tako slabe, da odstopajo od povprečja slovenskih plač v 5. in 6. tarifnem razredu javnega sektorja in seveda širšega javnega sektorja navzdol. In nenazadnje s čim lahko najbolj prepričljivo pokažeš, koliko pravzaprav policisti zaslužijo, kot s tem, da pokažeš njihove plače? Bolj transparentnega postopka si jaz ne znam predstavljati.

Tudi nikakor ne drži dejstvo, ali pa ne dejstvo, vaša navedba, da je šlo za kakršnokoli manipulacijo. V bruto zneskih je bilo jasno napisano, pod črto seveda na koncu, ne pri vsakem bruto znesku, kakšne dodatke te bruto zneski vsebujejo, kaj je vključeno, kakšno je povprečje, kakšno je povprečje dodatkov na policiji. Tam smo videli, da je povprečje na policiji nekaj čez 20 % vseh dodatkov. Povprečje na Ministrstvu za notranje zadeve je daleč nižje. Torej ne drži dejstvo, da bi kogarkoli zavajali. In nenazadnje nesporno dejstvo je, tudi, če ti dodatki obstajajo, tudi, če te dodatki niso bili v štirih kolonah, lahko to naredimo v naslednji objavi, se strinjam. Samo bruto plača, samo dodatek ena, dva, tri, brez delovne dobe, tega ne smemo objavljati. Morda ta ideja ni slaba, torej da razčlenimo še malo bolj, da se bo videlo, kaj je kaj, zato, da bodo ljudje dejansko videli, koliko pa je tista njihova bruto osnovna plača v tarifnih razredih. Kasneje bom seveda pokazal tudi grafe, kjer se bo jasno videlo, kako je njihova plača v zadnjih 10-ih letih rasla in kje smo portalu oziroma kje smo na presečišču.

Zdaj, nekaj podobnega, mimogrede, ko govorite o tem, da ni bilo razvidno, da so notri dodatki, podobna manipulacija, če temu tako rečem, če se izrazim z vašimi izrazi, je bila v včerajšnji Tarči. Tam so govorili o plačah, bi rekel bistveno, bistveno bolj obremenjenih delavcev v javnem sektorju, torej o medicinskih sestrah, o zdravnikih, vseh tistih, ki so delali na covid oddelkih, in manipulirali češ, da je postavka njihovih bruto plač v strukturi cene, ki jo država plačuje za boj zoper covid v bolnicah, previsoka, ob tem pa seveda niso povedali tega, da so notri vsi dodatki, torej tudi tisti, ki so jih dobivali policisti v teh, in prav je, da so jih dobivali, da ne bo pomote.

Zdaj, morda za zaključek tega uvoda pa še kar se tiče varnostnega tveganja. Torej že zadnjič na KNOVS-u so nekateri od poslancev govorili o tem, kako se vidi, pa pravzaprav ne nekateri, to je govoril predsednik KNOVS-a, saj tukaj ni kaj skrivati, kako se v razrezu plač, ki so objavljene, vidi, da nekdo dela v mobilni kriminalistični enoti, da nekdo dela v, bi rekel s prisluhi in podobno. Pa sem ga vprašal, kje je to našel in če mi lahko pokaže, je povedal, da je tako pisalo v časopisih. Torej morda, ampak to seveda ni dodatek. Ko pa je vaša poslanka povedala, da se iz opisa del in nalog, ki jih je, mimogrede, dobila na internetu, na internetu jih je našla, vidi, kaj pomeni neko delo, se pravi delo kriminalista, kaj vsebuje to delo, pa sem se jaz vprašal: ja, torej, če ste to našli na internetu, potem ne vem, zakaj je pravzaprav karkoli skritega, potem je pa vendarle pravzaprav že zdaj vse javno, ne?

Zdaj, ob tem naj povem še nekaj, da smo mi, torej Ministrstvo za notranje zadeve, že v lanskem letu dvakrat, nazadnje decembra 2020, torej šef naše kadrovske službe opozoril policijo, da v kolikor meni, da je potrebno kakršnekoli imeni ali pa da je potrebno pri kakšnih imenih dati zraven zvezdico, mimogrede, v tem seznamu niso vsi zaposleni, to smo že večkrat povedali, vsi tisti, ki nekako nabijate, da so na seznamu, tistih na seznamu ni, smo pa pozvali policijo, da v kolikor je potrebno še koga zakriti ali pa še koga, bi rekel dodatno vključiti pod alinejo interno, da naj to napišejo, pa moram reči, da do danes tega ni bilo. Seveda to ni krivda policije v tem trenutku, vodstva policije v zadnjem obdobju, ampak je ta zgodba, bi rekel, ima dolgo brado, dolgo brado pod levimi ministri in seveda levimi, če rečem tako, ali pa direktorji policije, ki so bili izbrani pod levimi vladami. Torej nič od tega v zadnjih petih, šestih letih ni bilo narejenega, nič od te zvezdice se ni zgodilo.

Zdaj morda še za zaključek uvoda. Zdaj, vsi nekako, no, vsi ne, seveda ne, mogoče samo v tem trenutku zdaj nazadnje, ko je Levici to pasalo glede na to, da je prišlo v Združenih državah Amerike do spremembe. Prej seveda Amerika ni bila tista, ki bi bila nek zgled ne-demokracije ali pa tudi ne države, ki bi bila zelo, bi rekel varnostno preverjena in ki bi skrbela za svojo varnost in tako naprej, ampak vseeno zdaj je zadeva drugačna, zdaj se lahko, bi rekel tudi na levi strani ukvarjamo s tem, da najbrž Amerika ni prav zelo, bi rekel tretjerazredna država. Sam je seveda nimam za tako, ampak jo imam za, bi rekel prvorazredno državo tako kar se tiče demokracije in še česa drugega, tudi kar se tiče varnostnih ocen in varnostnega tveganja znotraj njihovih varnostnih sistemov. Torej moji sodelavci so se malo potrudili. Prav veliko truda ni bilo treba, to moram povedati, da ne. Zdaj, tako kot pri nas recimo v Sloveniji imamo vse skupaj, bi rekel na državi ravni, ker smo relativno majhni, to je treba priznati, nekaj čez 8 tisoč policistov ni prav veliko, tudi Slovenija ni prav velika, ampak vseeno. V Ameriki je pač potrebno te stvari iskati in brskati po teh stvareh. morda ne toliko bolj po državah, bolj po mestih zato, ker so tam preglednice hitreje dostopne in lažje vidne. Torej čikaška policija ima približno 13 tisoč zaposlenih. Mislim, da je v Chikagu, če se ne motim, okrog 9 milijonov prebivalcev, torej kar precej veliko, bi rekel zahtevno področje, posebej če pomislimo, da seveda so v glavnem, da je večina teh stvari bodisi kriminala bodisi česa drugega v mestih, skoncentrirana v mestih, tudi prometna problematika in tako naprej. Torej približno 13 tisoč 400 policistov. Z relativno enostavnimi kliki, torej dva, tri klika, tukaj imam tudi internetni naslov, torej www / nerazumljivo/ in tako naprej. Možno je tudi seveda to izvažati, obdelovati in tako naprej. Pridete do podatkov 13 tisoč policistov v Chikagu. 13 tisoč policistov, z imeni, priimki, z napisom, kaj počnejo – police officer, police officer assigned as detective, police sargeant in tako naprej, se pravi vse piše. Na koncu imate pa njihove plače. Na žalost ne mesečne, pa tudi ne vem, če so dodatki zraven. So pa plače v bruto letnih zneskih. Torej gospod, ne vem, Achetto Alexis je v lanskem letu zaslužil 72 tisoč 510 dolarjev. Gospod Adalife Hassan pa je v lanskem letu zaslužil, oziroma ne, Abdelmaed Aziz je pa v lanskem letu zaslužil 111 tisoč 444 dolarjev. Varnostno tveganje? Morda. Jaz ga ne prepoznam. Če pobrskate še malo naprej in se sprehodite recimo do New Yorka, ki je malo nižje, izgleda, tudi boljše zaslužijo policisti tam, tudi to dobite v ene treh klikih ime, priimek in letna bruto plača. Torej gospod Wilcox (?) Jackson je v lanskem zaslužil 236 tisoč 856 dolarjev. Tukaj mislim, da jih je tudi neka taka številka okrog 13 ali 15 tisoč policistov, ne vem. Bolt Ronald je zaslužil 226 tisoč 796 dolarjev. Varnostna grožnja? Morda. No, potem sem pa jaz še malo poklical na ambasado in malo vprašal, kako to, da to objavljajo, in kako to, da to objavljajo, saj vendarle potem ljudje vse vidijo, koliko zaslužijo. Pa so mi povedali takole: vsi javni uslužbenci v Ameriki, ki dobijo plačo iz budžeta, vse njihove plače so razkrite, nobenih skrivnosti ni, razen tistih seveda, ki delajo pod krinko, ki delajo tako, da njihova identiteta ni znana. Tistih pa v teh seznamih ne boste našli. Celo več, rekli so, veste, to, da so policijske plače objavljene, je zelo prav. Kajti ko se policist pripelje dvakrat domov z najboljšim avtom, ne vem, Ferrarijem in njegov sosed pogleda, madona ta je pa zaslužil v lanskem letu 72 tisoč dolarjev na letni ravni, avto je pa vreden 150 tisoč dolarjev, se vsem prižgejo rdeče luči. Zdaj, v Sloveniji je malo drugače, to razumem. V Sloveniji se prižgejo rdeče luči, če ima nekdo 100 evrov več, čemur jaz močno nasprotujem, zato podpiram, da imajo policisti dobre plače. To, da pa zlorabljate, da s tem, ko nekdo ve, koliko je nekdo v policiji zaslužil, pomeni to varnostno tveganje za njegovo družino, to se mi zdi pa pod nivojem. Jaz mislim, da je prav, da direktor policije zasluži več kot to ,da je na, če se ne motim, saj ne vem ali je na 75. mestu, nekaj takega. Ali pa da je namestnik direktorja policije na, mislim, da 140. mestu ali pa ne vem, zdaj govorim na pamet, me boste popravili. Jaz mislim, da je to narobe. Jaz mislim, da je prav, da imajo dobre plače, mislim pa, da je prav, da so plače tudi hierarhično ustrezne. Tukaj na teh listih iz Ney Yorka in iz Chicaga ne boste našli, da je en navaden kriminalist za 50 tisoč ali pa za 20 tisoč bolj plačan kot pa šef njihove policije, tega ni, to je prav.

In naj zaključim. Kasneje v razpravi, ko mi boste dali še besedo po tem, ko se bodo seveda odzvali še verjetno sindikati, bom natančno predstavil po letih njihove sindikalne zahteve od leta 2010 naprej, od 2010 naprej kaj je realizirano in kaj ni realizirano. Natančno bom predstavil grafe, ki, kot sem rekel, jih bomo objavili ob naslednji objavi seznama, kjer se bo videlo, kako so plače v policiji v primerjavi s povprečnimi plačami v Sloveniji rasle, kje smo s temi plačami danes. Kot zanimivost morda, da ne bom potem toliko veliko potrebno razlagati, recimo podatek v letu 2010 je bila povprečna bruto plača na prebivalca v Sloveniji 1534 evrov. Povprečno izplačane bruto plače vseh policistov, torej tudi šefi, to je treba povedati, tudi šefi, brez dodatkov je bilo to povprečje 1822 evrov. Torej 1500 za celo Slovenijo, povprečje vseh policistov 1822. In povprečje tistih, ki jih je večina policiji, te se mi zdi prav, da te primerjamo s povprečno plačo v Sloveniji, 1595 evrov. Torej slovenski policist je v letu 2012, torej povprečen slovenski policist s 5. in 6. stopnjo izobrazbe, zaslužil približno toliko kot je povprečna bruto plača v Sloveniji. Zaslužil je 1595 evrov, povprečna bruto plača je bila 1534 evrov, torej nekaj evrov več, ampak to so malenkosti. V letu 2015 je bila povprečna slovenska plača 1594 evrov, povprečna izplačana bruto plača v policiji, torej to je drugi stolpec, kjer so tudi šefi zraven, če rečem temu tako, je bila 2087 evrov in povprečno izplačana plača policistov v 5. in 6. tarifnem razredu, torej brez dodatkov, je bila 1864 evrov, torej približno 280 evrov več kot je bila povprečna plača v Sloveniji. V letu 2019, na koncu mandata ali pa blizu konca mandata gospoda Šarca, je bila povprečna plača v Republiki Sloveniji 1835,25 evrov, povprečna bruto plača vseh zaposlenih na policiji, tudi šefov ponavljam vsakič zato, da ne bo nesporazuma, 2476 in povprečna plača policistov v teh dveh razredih 2314. Torej odskok od povprečne plače v Republiki Sloveniji za približno 500 evrov in približek, kar je zelo zanimivo, približek povprečni plači v Policiji zgolj na 100 evrov. Torej iz tega lahko logično sklepate, da so se plače večini v policiji dvignile, seveda to je posledica tudi tistega, da so naredili dodatno šolo, da so preskočili v tarifnih razredih. No, in pa lansko leto, torej 2012, 2020 povprečna bruto plača v Republiki Sloveniji 2028 evrov, govorim v bruto zneskih seveda, povprečna plača v policiji vseh policistov 2586 in povprečna plača 5. in 6. tarifnega razreda policistov 2412. Torej približno 400 evrov več kot povprečna plača.

Kasneje bom pokazal grafe, zaenkrat pa mislim, da je za uvod to dovolj. Mislim, da se lahko na podlagi tega, da policisti stavkajo za plače, kar je seveda povsem legitimno, povsem legalno, pogovarjamo posebej o teh plačah.

Zdaj, čisto na koncu povem še to, da po mojem mnenju in po mnenju vlade ta stavka je zakonita. Vsaka stavka, ki jo seveda napovejo, je zakonita. Je pa vprašanje, če je prav, da je ta stavka plačana. Namreč plačana stavka je lahko zgolj v tem primeru, da vlada ali delodajalska stran ni nečesa izpolnila. Do danes jaz ne vem, kaj nismo izpolnili, razen, da smo upoštevali tisto, kar se je Šarčeva vlada zavezala, torej da bo upoštevala rezultate neodvisne analize. Zato seveda je, tako kot je tudi sindikat napisal na začetku v pozivu Navodilo stavkovnega odbora Policijskega sindikata Slovenije o izvedbi stavke v točki 3: vsak posameznik se je pred pričetkom opravljanja nalog, ki so mu urejene, dolžan do nadrejenega opredeliti, da stavka. Torej opredeljeni mora vedeti, da nekdo stavka. S tem podpre prizadevanja za uresničitev vseh stavkovnih zahtev PSS. Torej tudi jaz upam in si želim da bo to na koncu meseca, ko bomo imeli vnesene ure, videli, kdo je stavkal in kdo ni stavkal, ker to vpliva na obračun plače. Zdaj, če pa na koncu meseca teh, ki bodo pokazali, da stavkajo, potem pa se bom jaz sindikatu samo zahvalil in pač povedal, da se zahvaljujem, da so bili toliko korektni, da v času tega, ko se pogajamo, kljub napovedi stavke niso stavkali in se lahko seveda v miru pogovarjamo oziroma usklajujemo rešitev, ki bo ustrezna za obe strani, torej za zaposlene kot za delodajalce.

Hvala za uvod.

Hvala.

Zdaj moram povedati, da od vabljenih so opravičili se gospod Andrej Jurič zaradi bolniške odsotnosti, gospod Vojko Urbas, direktor Uprave kriminalistične policije, zaradi nujnih neodložljivih službenih obveznosti in iz Ministrstva za javno upravo gospod Boštjan Koritnik, minister, zaradi zdravstvenih razlogov.

Od vabljenih iz Ministrstva za notranje zadeve je med nami še namestnik generalnega direktorja policije. Želite zdajle besedo? Ne. Potem bi vprašal predstavnika Ministrstva za javno upravo, vodja sektorja za plače v javnem sektorju mag. Branka Vidiča, želite besedo? Ne. Potem bi šel k ostalim vabljenim. Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, prof. dr. Branko Lobnikar, želite besedo? Ne. Doc. dr. Miroslav Žabelj? Ne. Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, prof. dr. Dragan Petrovac?

Dragan Petrovec

Petrovec.

Petrovec, pardon.

Dragan Petrovec

Zdaj, nisem dobro slišal ali pa razumel. Ali se s tem odpovem besedi nasploh?

V principu se da beseda vabljenim v začetku seje, potem pač je razprava poslank in poslancev. Aja, potem bi se pa vsi javili k besedi? Aha. No, potem ponavljam še enkrat. Kdo želi besedo?

Gospod Lobnikar, prosim.

Branko Lobnikar

Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Zgolj na kratko bom povedal nekaj svojih misli glede objave poimenskega seznama in organizacijske umeščenosti, o kateri je bil ta sklic, in se ne bom navezoval na plačni sistem razen v tistem delu, ko je gospod minister opisal neodvisno analizo, na podlagi katerih je vlada sprejela svoj sklep v povezavi z stavko slovenskih policistov.

Zdaj, z vidika transparentnosti plačnega sistema v javnem sektorju se da popolnoma strinjati, da nič drugega razen transparentnost plač ni primerna za demokratične družbe, razen takrat, kadar gre za objavo takšnih podatkov, ki bi lahko zaradi objave škodili delovanju organa in jih je potrebno varovati na poseben način. Kar pomeni, da so plače in tudi vsi ostali podatki vezani na delovno razmerje javni razen, če organ v skladu z določili drugih zakonov, ne tistih zakonov, ki opredeljujejo sistem plač v javnem sektorju, določa drugače. To pa pomeni, da je vsak organ dolžen pred objavo vseh podatkov pregledati ali bi takšna objava lahko pomenila varnostno tveganje in mora vse takšne podatke tudi v skladu z zakonodajo in organizacijskimi pravilniki – Zakon o tajnih podatkih in podobnih organizacijskih pravil in drugih organizacijskih pravilnikov – kot takšne označiti in zaradi tega dostop javnosti do teh podatkov ni mogoč.

Tisto, kar lahko z nepravnega vidika, se pravi s tega strokovnega vidika delovanja slovenske policije, rečem, da je takšna objava poimenske in popolnega seznama zaposlenih relativno nenavadna, mogoče pa celo nedomišljena. Vendar to ni stvar vprašanja razprave z vidika ali je bilo kaj nezakonito, ampak je to vprašanje, ki ga je treba nasloviti tistim, ki upravljajo s podatki, ki so bili objavljeni.

Z vidika varnostnih tveganj je tovrstna objava lahko nenavadna ali nedomišljena zaradi tega, ker lahko tisti, ki imajo interes, z analizo tovrstnih podatkov pridejo do podatkov, ki lahko negativno vplivajo na delovanje organa, in bi morali biti takšni podatki zaradi tega vnaprej skrbno varovani. Tisto, kar bi jaz pričakoval pred tovrstno obravnavo, je, da se pred tovrstno obravnavo z upravljavcem teh podatkov, tj. z vodstvom policije, preveri ali je tovrstna objava v skladu tudi z temi pravili, se pravi z organizacijskimi pravili in Zakonom o tajnih podatkih, in ali bi tovrstna objava celotnega poimenskega seznama, ki je tudi potem organizacijsko umeščen, lahko pomenilo varnostno tveganje tudi za katere druge varovane skupine, ki so opredeljene v petem odstavku 38. člena Zakona o sistemu plač javnega sektorja - govorim o obveščevalnih službah. Zaradi tega, ker ena od agend, ki jih imajo tudi zaposleni v teh službah, kjer niso podatki javno dostopni, je, da ti ljudje, ti uslužbenci živijo v lokalnem okolju, kjer si izdelajo neko agendo, in najbolj pogosto je ta agenda takšna, da povedo, da delajo v policiji – in sedaj jih ni na tem seznamu. Kar pomeni, da bi tovrstna objava lahko škodila delovanju tudi drugih varovalnih institucij. Vendar pa z vidika transparentnosti objava plač, tudi bruto zneskov, ni nezakonita, je pa zelo pomembno, da je potem tudi z vidika sindikalnega dogovarjanja zelo jasno pojasnjena, kar je pa gospod minister zelo dobro tudi razložil.

Dovolite pa mi, ker kljub vsemu sem seznanjen z neodvisno analizo, o kateri je govoril minister za notranje zadeve, dovolite pa mi, da vseeno povem eno samo misel. Jaz sem to analizo dobil v pregled s strani enega od sindikatov, pregledal natančno tako metodologijo kot rezultate. In se moram strinjati z ministrom – ta analiza je metodološko neustrezna. In ker je metodološko neustrezna, vsi rezultati te analize niso primerni z mojega vidika za sprejemanje odločitev v stavkovnem pogovoru. Ocenil pa sem, da je ta analiza, ki je bila narejena, lahko dobra osnova za dejanske rezultate in primerjave. Z vsem svojim znanjem na tem področju plačnega sistema, nekaj izkušenj na tem področju imam, sistem relativno dobro poznam, pa trdim, da ta analiza ne daje objektivnega rezultata ocene delovnega mesta, ampak to je pač stvar za neko drugo okolje.

Če povzamem. Objava plač policistov v veliki večini je absolutno potrebno, da je transparentna. Namen transparentnosti v javnem sektorju je preprečevanje možnosti kvarnega vpliva na integriteto in preprečevanje korupcije in je uporaba tovrstnih podatkov zaradi sindikalnega dogovarjanja nenavadna. Način, kako pa je bilo to objavljeno, pa bi lahko pomenil varnostno tveganje, vendar mora biti to ocena tistega, ki s temi podatki opravlja – to je vodstvo slovenske policije. In če organ ugotovi, da pač tukaj ni nič nenavadnega, da je lahko vse transparentno, potem se, kot sem že enkrat rekel, tudi državljani ne smemo sekirati. Če pa je minister objavil te podatke brez tega, da je pri vodstvu slovenske policije preveril primernost tovrstne obravnave, ali pa če so kateri od objavljenih podatkov bili označeni kot varovani podatki, pa takšna objava ni primerna.

Hvala lepa.