31. redna seja

Odbor za finance

10. 2. 2021

Transkript seje

Robert Polnar

Spoštovane gospe in gospodje! Dobro jutro. Lepo pozdravljeni.

Pričenjam 31. sejo Odbora za finance. Nisem prejel nobenega obvestila, da bi katera poslanka ali kateri poslanec bil zadržan in se današnje seje ne bi mogel udeležiti. Prav tako do tega trenutka še nisem prejel pooblastil za nadomeščanje. S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Članice in člane Odbora obveščam, da smo dne 9. februarja, se pravi včeraj, prejeli s strani Poslanskih skupin Socialni demokrati, LMŠ, SAB in Levica, predlog za umik 2. točke dnevnega reda današnje seje. Druga točka je predlog Zakona o nacionalnem demografske skladu, druga obravnava. Ali želi predstavnik predlagatelja umika točke podati mnenje o tem predlogu? Ne želi. Ali želi predstavnik Ministrstva za finance podati mnenje o tem predlogu? Tudi ne. Ali želijo predstaviti stališča o predlogu za umik točke dnevnega reda, predstavniki Poslanskih skupin? Tudi ne.

Zato ugotavljam, da prehajamo na odločanje o predlogu. Odločamo torej o predlogu za umik 2. točke dnevnega reda s seje odbora.

Glasujemo.

/ oglašanje iz klopi/ ne dela.

/ izključen mikrofon/

… da ponovno vstavite kartice. Preverite delovanje glasovalne naprave. Predno preidemo na glasovanje, imam pooblastilo in sicer poslanec Miha Kordiš nadomešča poslanca Primoža Siterja iz Poslanske skupine Levica.

Zdaj bom ponovil glasovanje. Glasujemo torej o predlogu sklepa, da se umakne 2. točka dnevnega reda današnje seje.

Glasujemo.

Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)

Ugotavljam, da predlog za umik 2. točke dnevnega reda ni sprejet.

V poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli z gradivom. Preden nadaljujemo, pooblastilo – poslanec Soniboj Knežak nadomešča poslanca Matjaža Hana iz Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – POROČILO GLEDE OPRAVLJENEGA NADZORA DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE TERJATEV BANK TER IZDANIH PISNIH USMERITEV ZA OBDOBJE OD 1. JULIJA DO 30. SEPTEMBRA 2020.

V okviru te točke gre za obravnavo poročila na podlagi drugega odstavka 4. člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.

K tej točki so vabljeni predstavniki DUTB, to je Matej Pirc, glavni izvršni direktor ter predstavniki in predstavnice Ministrstva za finance.

Najprej dajem besedo predstavniku Ministrstva za finance, to je minister, gospod Andrej Šircelj. Prosim.

Andrej Šircelj

Hvala lepa, spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

V tretjem kvartalu leta 2020 je DUTB uspešno obvladovala stroške in število zaposlenih, saj so dosežene vrednosti nižje od sprejetega načrta za to obdobje. Tako je DUTB v tretjem četrtletju 2020 ustvarila v prvih treh četrtletjih leta 2020 96,9 milijonov prilivov, kar predstavlja 66 odsotno realizacijo letnega načrta.

Po drugi strani pa so skupni stroški poslovanja v prvih treh četrtletjih leta znašali 10,7 milijonov evrov in so bili za 7 odstotkov nižji od načrtovanih in za 24 odstotkov nižji kot v primerljivem obdobju leta 2019.

Drugič, DUTB je zagotovila v tem obdobju večjo preglednost in s tem večjo sledljivost poslovnih odločitev in hkrati to vpliva pozitivno na korporativno varnost. Pomembno so bili spremenjeni nekateri akti, interni akti družbe.

Tretjič, DUTB oziroma vpliv transakcij DUTB na saldo sektorja države je pozitiven in tako v letu 2020, kot v letu 2019 in pozitivno prispevajo k saldu sektorja države. V DUTB je v prvih treh četrtletjih nadaljevala redna odplačila glavnic in tako je odplačala 90,5 milijonov evrov dolga in s tem dodatno znižala dolg za 16,5 odstotkov. Tako je odplačanega že nekaj več kot 70 odstotkov dolga. Tukaj pa je treba vsekakor povedati, da je pandemija vplivala na poslovanje DUTB in tudi na poslovanje družb in premoženja, ki jih ima DUTB v portfelju. Predvsem se kažejo potrebe po dodatni likvidnosti nekaterih družb. To je seveda posledica odobrenih moratorijev, hkrati pa seveda moratorij pomeni tudi to, da takrat, ko ga je konec, seveda nastane obveznost poplačila dolga oziroma kreditov.

Kljub temu pa se je likvidnostna rezerva DUTB-ja v tretjem kvartalu izboljšala v primerjavi s koncem drugega kvartala. Ravno tako lahko rečem, da podatki v poročilu kažejo na to, da je pri DUTB-ju prišlo do izboljšanja poslovanja nekaterih družb, ki so v prestrukturiranju.

Tukaj bi rad poudaril tudi to, da je z ukrepi države, predvsem na področju turizma oziroma tistih družb, ki so v okviru … ki poslujejo v okviru DUTB, s področja turizma prišlo do pozitivnega premika v tretjem četrtletju, predvsem zaradi tega, ker so bili turistični boni unovčeni pri teh družbah, kar ima pozitiven vpliv. Ravno tako ima pozitiven vpliv ukrep čakanja na delo.

Na podlagi prejetih podatkov v strani DUTB za tretje četrtletje 2020 je bilo ocenjeno, da DUTB zaradi zmanjšane gospodarske aktivnosti kot posledice pandemije pa ne realizira v celoti zastavljenih ciljev v letu 2020.

Hvala lepa.

Robert Polnar

Hvala, gospod miniter.

Zdaj dajem besedo predstavniku Družbe za upravljanje terjatev bank, Mateju Pircu, glavnemu izvršnemu direktorju.

Gospod Pirc, izvolite.

Matej Pirc

Hvala lepa. Lepo pozdravljeni tudi iz moje strani.

Zdaj glede na zelo izčrpno poročilo s strani gospoda ministra, sem na razpolago predvsem za vprašanja.

Robert Polnar

Hvala lepa.

Gospe poslanke, gospodje poslanci, odpiram razpravo o obravnavanem poročilu. Želi kdo besedo?

Poslanec Miha Kordiš, izvolite, prosim.

Hvala za besedo, predsedujoči.

V nizu svojih vprašanj bom preskočil uvodno eksplikacijo, o kateri bi se lahko vprašali kakšna pa je to institucionalna ureditev, pri kateri Ministrstvo za finance, ki načeloma rokuje in nadzira delovanje slabe banke, pravzaprav nima inšpekcijskih pristojnosti, s katerimi bi to poslovanje lahko dejansko vzelo pod drobnogled. Čeravno DUTB, torej slaba banka, rokuje s 700 milijoni evrov narodnega bogastva. Poročila, katerim je DUTB zavezan in ki jih sam pripravlja, pa so milo rečeno skopa. Tudi to, kar smo za današnjo obravnavo dobili na mizo, obsega borih 8 strani. Pa ponavljam, gre za 700 milijonov evrov premoženja, ki pripada vsem državljankam in državljanom.

Zadržal bi se pri tejle točki s svojimi vprašanji. V poročilu je navedeno, da se DUTB sooča z resnimi težavami z likvidnostjo. Glede na vso zgodovino reševanja bančne luknje in nasedlih kapitalističnih kreditov, se seveda … vam je seveda lahko jasno, da tako informacijo v Levici jemljemo kot alarmantno oziroma kot potencialno alarmantno.

DUTB bo zaradi odobrenih moratorijev realizirala manj prihodkov iz naslovov vračil, posojil, potreba po dodatni likvidnosti v obliki dodatnih posojil oziroma dokapitalizacij pa to likvidnost še dodatno znižuje, tako nadaljuje poročilo. In me zanima, kaj to pomeni za javne finance? Ali trenutna likvidnostna rezerva DUTB zadošča za poplačilo anuitet do konca leta 2020? Ali obstaja možnost, da bo morala država, ki jamči za obveznosti DUTB spet dokapitalizirati DUTB ali kako drugače pokriti njen likvidnostni primanjkljaj z javnimi sredstvi. Je dovolj, da je bila enkrat slaba banka, ne rabimo, da je slaba banka dvakrat.

Robert Polnar

Hvala gospod poslanec.

Najprej dajem besedo ministru za finance. Gospod Šircelj, prosim.

Andrej Šircelj

Hvala lepa.

Zelo na kratko; mislim, da bo potem izvršni direktor dopolnil. V tem trenutku ne vidim nobene potrebe za dokapitalizacijo DUTB-ja.

Robert Polnar

Hvala lepa.

Besedo dajem gospodu Mateju Pircu, glavnemu izvršnemu direktorju DUTB. Prosim.

Matej Pirc

Hvala za vprašanja.

Zdaj glede poročanja bi povedal to, da DUTB redno mesečno in kvartalno poroča Ministrstvu za finance. Poročila so precej obsežna in pa zelo detajlna. Kar pa se tiče likvidnosti, poročilo DUTB navaja predvsem, da gre za težave z likvidnostjo upnikov. Kot verjetno veste oziroma dolžnikov, kot verjetno veste, so komitenti oziroma stranke DUTB-ja podjetja, ki so imela v preteklosti težave. DUTB se trudi s prestrukturiranjem teh dolgov tem določenim dolžnikom pomagati.

Je pa seveda tudi pandemija povzročila svoje, kar pomeni, da smo določenim dolžnikom odobrili moratorij za odplačilo posojil, kot so tudi komercialne banke. Podjetjem, ki so v lasti DUTB pa smo deloma pomagali tudi z dokapitalizacijo, vse z vidika povečanja vrednosti teh podjetij. Iz tega vidika je DUTB utrpel nekaj manj prilivov kot v preteklih letih, ko so bili prilivi znatno nad zakonskim ciljem, to je 210 milijonov evrov. V preteklosti smo v enem letu realizirali tudi 430 milijonov evrov prilivov, kar seveda pomeni, da je za zadnja leta ostalo toliko manj premoženja. To premoženje pa je tudi slabše, kar pomeni, da je unovčevanje le tega še težje.

Glede likvidnosti DUTB-ja bi pa povedal, da ima DUTB vedno vsaj za polovico leta likvidnosti za odplačilo posojil. Tako je tudi … tako je bilo tudi ob koncu leta 2020 in pa v začetku leta 2021. Konec leta je DUTB odplačala za 40 milijonov evrov rednih anuitet, poleg tega pa je še predčasno poplačala za 24 milijonov evrov anuitet, ki bi zapadle v plačilo v letih 2021 in 2022.

V kolikor bo likvidnost predčasna, poplačila kreditov dopuščala tudi v letu 2021, bomo seveda tudi v letošnjem letu to storili. Je pa DUTB v zadnjem četrtletju v zadnjem četrtletju 2020 pomembno izboljšala prilive. Le-ti so bili 65 milijonov evrov v zadnjih treh mesecih, kar pomeni, da smo plan prilivov presegli za 10 procentov. Iz tega vidika ni bojazni, da bi DUTB potrebovala dokapitalizacijo. Nasprotno, do sedaj je DUTB ustvarila za 250 milijonov evrov presežka.