23. redna seja

Odbor za pravosodje

10. 2. 2021

Transkript seje

Blaž Pavlin

Vse članice in člane Odbora, vse vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 23. sejo Odbora za pravosodje. Ob začetku seje vas naprošam, da tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo ter nosite zaščitno masko. Prav tako članice in člane Odbora prosim, da preverite ali imate s seboj prenosne identifikacijske kartice za glasovanje. Opravičenih danes na seji ni. Na seji pa kot nadomestni poslanec s pooblastilom sodeluje Leon Merjasec, ki nadomešča poslanko Evo Irgl iz Poslanske skupine SDS. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajam na 1. točko dnevnega reda – to je obravnavo Zahteve Višjega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti devetega odstavka v zvezi s 1. točko drugega odstavka 112. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki jo bomo obravnavali na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora. Na voljo imamo naslednje gradivo, zahtevo z dne 22. 10. 2020, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 27. 1. 2021 in mnenje Vlade z dne 26. 11. 2020. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Zakonodajno-pravna služba in Ministrstvo za pravosodje. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Želi. Besedo dajem gospe Katarini Kralj.

Katarina Kralj

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je odgovor Državnega zbora kot nasprotnega udeleženca o sporu na zahtevo Višjega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti devetega odstavka v zvezi s 1. točko drugega odstavka 112. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ta določba ureja začasno ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah in posledični razrešitvi upraviteljev v zadevah, ki so v teku, če je zoper njega uveden kazenski postopek, zaradi suma storitve kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 108. člena zakona. Vlagatelj, sodišče zatrjuje neskladje s številnimi členi Ustave, predvsem z načelom enakosti, pravico do sodnega varstva, pravico do pravnega sredstva in z vidika domneve nedolžnosti. V odgovoru najprej na kratko povzemamo navedbe Vlade iz predloga zakona, s katerimi je Vlada utemeljila namen in pomen izpodbijanja določbe ter stališče, da je izpodbijana določba primerna in potrebna glede na položaj, pristojnosti in zakonske obveznosti upravitelja. Nadalje na kratko povzemamo mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je k izpodbijani določbi podala določene ustavnopravne pomisleke. Državni zbor se je torej že v zakonodajnem postopku soočil z morebitnimi neskladji izpodbijane določbe iz Ustave in jih pretehtal ter na podlagi razlogov, ki jih je utemeljila Vlada, predvsem pa zato, ker gre za ukrep začasne narave, gre za začasen suspenz upravitelja pri opravljanju svoje funkcije, zaradi suma storitve kaznivega dejanja v ceni, da je izpodbijana ureditev ustavno skladna. Zato Državni zbor meni, da je zahteva za presojo ustavnosti izpodbijane določbe neutemeljena. Hvala.

Blaž Pavlin

Hvala tudi vam. Želi predstavnik Vlade dodatno obrazložiti stališče Vlade? Želi. Besedo dajem državnemu sekretarju Zlatku Rateju. Izvolite.

Zlatko Ratej

Spoštovani gospod predsednik hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Višje sodišče v Ljubljani je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti, saj je ocenilo, da ureditev devetega odstavka v zvezi s prvo točko drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP je v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Izpodbijana določba ureja začasno ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah. To posledično pomeni razrešitev upravitelja s strani sodišča v vseh postopkih zaradi insolventnosti in likvidacije, v katerih je bil imenovan. Vlada je k zahtevi za oceno ustavnosti citiranega člena sprejela mnenje in ga dne 26. 11. lani posredovala v Državni zbor. Po mnenju Vlade določba 112. člena ni neskladna z ustavnopravnim načelom domneve nedolžnosti, ki ga določa 27. člen Ustave. Omejitev iz 112. člena je ukrep začasne narave. Z ukrepom se do pravnomočne odločitve upravitelju začasno omeji opravljati in izvrševati naloge v postopkih zaradi insolventnosti, zato ne pomeni dokončne odločitve o prenehanju funkcije upravitelja in s tem posledično odvzema dovoljenja. Vlada nadalje meni, da določba 112. člena tudi ni v nasprotju s 15. členom Ustave, ki določa način in neuresničevanja(?) in omejevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Razlog za takšno stališče je, da ukrep začasen, ki je časovno jasno determiniran. Namreč preneha v primeru, če upravitelj v kazenskem postopku ni spoznan za krivega storitve očitanega kaznivega dejanja. Zato ne pomeni dokončne odločitve o prenehanju funkcije upravitelja in odvzema dovoljenja zgolj že zaradi uvedbe kazenskega postopka. Po mnenju Vlade je cilj, ki ga zasleduje izpodbijana določba sorazmeren, glede na posledice začasnega ukrepa. Ne samo v javnem interesu, ampak je tudi v interesu glavnih strank stečajnega postopka torej upnikov, da se upraviteljem, katerim se očita storitev kaznivega dejanja za čas trajanja kazenskega postopka ne imenuje za upravitelja o novih zadevah. V zadevah, ki pa so v teku pa se jih razreši. Po drugi strani pa se z določbo prekomerno ne posega v položaj upravitelja v smislu, da bi prenehalo njegovo dovoljenje. Za določen čas je le zadržano upravljanje njegovih nalog v postopkih zaradi insolventnosti. Po mnenju Vlade izpodbijanja določba tudi ni v nasprotju z načelom pravice do sodnega varstva, ki ga določa 23. člen Ustave. Prav tako tudi v nasprotju z načelom pravice do pravnega sredstva, ki ga določa 25. člen Ustave. Nadalje Vlade meni, da določba devetega odstavka v zvezi s 1. točko drugega odstavka 112. člena ni v neskladju s 14. členom Ustave, ki določa enakost pred zakonom. Ureditev začasnega prenehanja dodeljevanja novih zadev upravitelju ne pomeni neenakega obravnavanja v primerjavi z ureditvijo začasnega suspenza kot to velja za sodnike, državne tožilce, odvetnike, izvršitelje in notarje. Izpodbijanja določa tudi ni neskladna za 49. in 74. členom Ustave, ki določata svobodo dodela ter svobodno gospodarsko pobudo. Upravitelj namreč svojih storitev ne opravlja na trgu, opravlja z zakonom določene naloge oziroma javna pooblastila v sodnih postopkih, v katerih je imenovan, pri čemer je njegovo plačilo vnaprej določeno s tarifo. Zato je dolžnost in obveznost države, da v primeru nastopa zakonskih razlogov za začasno ustavitev imenovanja v novih zadevah upravitelja začasno ustavi pri opravljanju njegove funkcije. Namen je zaščita vseh udeležencev v sodnih postopkih, v katerih je upravitelj imenovan. Vsi pogoji in razlogi za omejitve zaradi varstva pravic drugih, predvsem zaradi varstva upnikov v stečajnem postopku so v obravnavanem primeru določeni na zakonski ravni. To pa nikakor ne more biti v nasprotju z določbo 74. člena Ustave. Glede na navedeno Vlada meni, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo. Hvala.

Blaž Pavlin

Hvala tudi vam. Prejel sem še eno pooblastilo, in sicer poslanec Gregor Perič na današnji seji Odbora za pravosodje nadomešča mag. Dušana Verbiča. Želi kdo od članic in članov Odbora razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe o navedeni zahtevi? Ugotavljam, da ne. S tem zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: Odbor za pravosodje podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe o zahtevi Višjega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti devetega odstavka v zvezi s 1. točko drugega odstavka 112. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnost in prisilnem prenehanju. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo pripravil poročilo v katerega bo sprejeto mnenje vključeno in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor za Ustavno sodišče. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠBI IN ZAVAROVANJU, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada in je bil dne 23. 12. 2020 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 27. 1. 2021, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 9. 2. 2021, dopis Združenja bank Slovenije z dne 29. 1. 2021 in dopis Zbornice izvršiteljev Slovenije z dne 5. 2. 2021. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Sodni svet je svojo prisotnost opravičil, Vrhovno sodišče, Zbornica izvršiteljev Slovenije in Skupnost centrov za socialno delo Slovenije. V poslovniškem roku so amandmaje vložile Poslanke skupine SDS, SMC in NSi. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Sedaj pa dajem besedo predstavnici predlagatelja zakona ministrici za pravosodje, mag. Lilijani Kozlovič za dodano obrazložitev predloga zakona. Izvolite.

Lilijana Kozlovič

Spoštovani predsedujoči hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi poslanci, poslanke in tudi vsi ostali prisotni. Predlog novele zakona M prinaša spremembe na pomembnih področjih, med drugim tudi na področjih, ki se nanašajo na najranljivejše skupine posameznikov, kot so na primer potrošniki, posamezniki, ki se znajdejo v stiski in jim grozi izguba doma. Potrebno se je pa zavedati, da je izvršilni postopek primarno namenjen upniku, da doseže prisilno uveljavite svoje obveznosti, vendar tega cilja ni mogoče doseči za vsako ceno in na kakršenkoli način. Rešitve so v skladu in sledijo odločbam Ustavnega sodišča Republike Slovenije in tudi zelo pomembni, nedavni določbi sodišča Evropske unije, ko gre za dosedanje učinkovitega varstva potrošnika in implementacijo direktive o varstvu potrošnikov. Prav tako nove rešitve omogočajo tem ranljivim skupinam celostno pomoč in sicer, da sodišče posameznika v stiski seznani z njihovimi možnostmi oziroma, da se seznani pristojne institucije, da priskočijo na pomoč. Takšna celostna rešitev problema je praviloma tudi v interesu upnika, da pride na dogovorni način do poplačila svoje terjatve oziroma izvršitve sodne odločbe. Novela, ki je danes pred vami ureja tudi druga področja in sicer izvršbo v družinskih zadevah, širše možnosti za poenotenje in razvoj sodne prakse tudi na izvršilnih področjih z dopustnostjo revizije, hišne živali ne morejo biti predmet izvršbe, spremembe na področju delovanja izvršiteljev s ciljem preprečitve nedovoljene prakse. Dovolite, da na kratko predstavim najpomembnejše spremembe.

Prva je jasna ureditev položaja dolžnikov v primeru deložacije nepremičnine, ki je dolžnikov dom. S predlogom zakona se uresničuje ustavna odločba Republike Slovenije iz lanskega leta in se spreminja ureditev odloga, kadar gre za primere izvršbe za izpraznitev in izročitev, torej deložacije stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom. S tem se uresničuje argumentacija Ustavnega sodišča, da mora sodišče ob odločanju o odlogu iz posebno upravičenih razlogov ob tehtanju nasprotujoč si interesov in upoštevanju vseh okoliščin primera poiskati pravično ravnovesje med varstvom položaja upnika in dolžnika. Predlagana ureditev omogoča določitev odloga, kadar dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi za nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika. Sodišča lahko določijo odlog za največ šest mesecev, s tem da se odlog lahko dovoli večkrat.

Druga predlagana ureditev je ureditev položaja potrošnikov, ko gre za izvršbo na podlagi notarskega zapisa. Na področju varstva potrošnikov je v zadnjih letih prišlo do več pomembnih odločitev sodišča Evropske unije, na zadnje v zadevi Aleš in Jožef Kuhar proti Addiko Bank d.d., ki jo je sprožilo slovensko sodišče in se nanaša na direktivo o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Ključna ugotovitev sodišča Evropske unije je, da morajo države članice v primeru, ko se izvršba lahko začne(?) na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa potrošnikom zagotoviti ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nadaljnje uporabe nedovoljenih pogojev v pogodbah, ki jih s potrošniki sklenejo prodajalci ali ponudniki. V primerih, ko potrošnik uveljavlja, da je notarski zapis neveljaven se izvršba do odločitve sodišča glede tega vprašanja, torej ali je notarski zapis veljaven ali ne, ne sme nadaljevati. S predlogom zakona se potrošnikom nad katerimi se vodi izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, zato omogoča učinkovito varstvo njihovih pravic. Ključna rešitev je oblikovana v smeri, da sodišče zavaruje potrošnika, ki uveljavlja neveljavnost notarskih zapisov na načinov, da i izvršbo odloži vse dokler se vprašanje veljavnosti ali neveljavnosti izvršilnega naslova ne razreši. Predlagano ureditev vsebuje tudi varovalka za varstvo upnika in predvideva, da dolžnik, potrošnik tožbo mora zaradi pospešitve postopka vložiti v 30-ih dneh od kar ga je opozorilo izvršilno sodišče. Če iz trditve dolžnika in izvršilnega naslova očitno izhaja, da dolžnik nima izgledov za uspeh, izvršilno sodišče odloga ne dopusti. Prav tako zaradi pospešitve postopka je predlagano, da mora pravdno sodišče postopek v zvezi s tožbo izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja. Predlagana rešitev ohranja enega od bistvenih načel izvršilnega postopka, to je načelu stroge formalne legalitete, po katerem izvršilno sodišče ne sme presojati zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, na podlagi katerega je predlagana izvršba, temveč je ta naloga pravdnega sodišča, kar je tudi sistemska rešitev.

Tretja sprememba se nanaša na revizijo. S predlogom zakonom se širi možnosti intervencije Vrhovnega sodišča tudi v izvršilnih zadevah z namenom oblikovanja enotne sodne prakse. Ocenjujemo, da se v fazi dovolitve izvršbe odpirajo pomembna in za izvršbo odločilna pravna vprašanja glede katerih bi moralo imeti Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot najvišje sodišče splošne pristojnosti v državi, ki mu je zaupana skrb za enotno sodno prakso in je na razvoj možnost dopustiti revizijo tudi na predlog dolžnika. Z rešitvijo se sledi začrtanemu konceptu dostopa strank do Vrhovnega sodišča v noveli ZPPE in s pristopom postopih korakov nadaljuje pot začrtana s prejšnjo novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju novele L, ki je prvič omogočila revizijo v izvršilnem postopku. Za preprečitev zlorabe in možnosti podaljšanja postopka izvršbe se hkrati izrecno ureja, da dolžnik lahko izposluje odlok izvršbe šele, ko vloži revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče na njegov predlog že dopustilo.

Četrta sprememba se nanaša na živali kot predmet izvršbe, torej živali v izvršbi in zaščita hišnih živali pred njeno izvršbo. Nedavna novela stvarnopravnega zakonika je živalim podelila poseben status in pravni položaj v slovenskem pravnem redu. Živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja. S tem se je postavilo tudi vprašanje ustreznosti izvršbe na živali kot domače ljubljenčke. Nekatere živali imajo za lastnike posebno vrednost, saj med njimi in lastniki nastane posebna navezanost. Rubež oziroma izvršba bi posegla v dobrobit in bi povzročila trpljenja tako živali kot njenemu lastniku. 3. člen Zakona o zaščiti živali prepoveduje povzročanje trpljenja, bolezni ali smrti živali brez utemeljenega razloga. Pri iskanju odgovora na vprašanje, katere živali izvzete iz izvršbe smo se odločili za domače živali, kot izhaja iz Zakona o zaščiti živali. To pa so psi, domače mačke, sobne ptice, mali glodavci ter terarijske, akvarijske in druge živali, ki so namenjene za družbo, varstvo in pomoč človeku. Menimo, da je te živali potrebno obravnavati drugače kot druge predmete, ki so v izvršbi predmet rubeža in prisilne prodaje. Ker pa je po Zakonu o zaščiti živali definicija hišnih živali odprta bodo iz izvršbe lahko izvzeti tudi na primer konji in druge živali, kadar bodo namenjene za družbo, varstvo in pomoč človeku.

Naslednja sprememba se nanaša na izvršbo v družinskih zadevah. Odvzem otroka pomeni hud in boleč poseg v otrokovo življenje, zato ga je treba izvesti humano in za največjo mero občutljivosti. Za primere, ko v postopku prisilne izvrše odločbe o varstvu in vzgoji obstajajo okoliščine zaradi katerih takojšnja izvršba z odvzemom otroka ne bi bila v skladu z varstvom koristi otroka, se v predlogu zakona določa možnost, da se tudi v tem postopku omogoči odložitev ali prekinitev tega postopka. Določajo se tudi druge izboljšave na tem področju, ki lahko na zakonski ravni prispevajo k temu, da je odvzem otroka izpeljan strokovno, odgovorno in z vso skrbnostjo ter ustreznim delovanjem vseh udeleženih, kar je skrbno načrtovan in so vloge sodelujočih natančno opredeljene. Na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije se je glede odvzema otrok oblikovala multidisciplinarna strokovna skupina, sestavljena iz predstavnikov sodišč, Centrov za socialno delo, izvršiteljev in policije, ki je oblikovala priporočljiv protokol ravnanja v takšnih situacijah. Rešitve gredo v smeri večje fleksibilnosti izvršilnega postopka v teh primerih, predvsem da se omogoči čim boljšo pripravo, ki bo rezultirala v takšni izvedbi, ki bo hitra in za otroka čim manj stresna. Na področju začasnih odredbe o družinskih razmerjih predlog vsebuje rešitve za pospešitev navedenih postopkov na način, da se strankam ob zagotovitvi vseh ustavno pravnih jamstev omeji možnosti vložitve ugovora, če iste razloge lahko uveljavijo s pritožbo in je že v postopku na prvi stopnji zagotovljena kontradiktornost. Sodiščem se s predlogom zakona podajajo tudi večja pooblastila pri izbiri izvršitelja, mogoče bo določiti več izvršiteljev za primere, ko mora priti do sočasnega odvzema več otrok iz različnih institucij. Zaradi preprečitve o zastoju v postopku je določeno, da lahko sodišče namesto poimensko določene strokovno usposobljene osebe za sodelovanje v postopkih odvzema določi tudi institucijo. Naslednja in tudi zadnja predstavljena sprememba je delovanje izvršiteljev. Glede na nedavne spremembe Zakona o sodiščih glede delovanja sodišč v izrednih razmerah se temu prilagajajo tudi določbe ZIZ, ki urejajo delovanje izvršiteljev v teh razmerah. Z dopolnitvijo oziroma določitvijo disciplinskih kršitev glede dela izvršiteljev, pa se tudi zaostruje disciplinska odgovornost izvršiteljev z dodajanjem novih disciplinskih kršitev z namenom preprečitve in sankcioniranja nedopustnih praks. Glede teh praks smo bili seznanjeni in na ministrstvu načrtujemo tudi nadzore, ki bodo pokazali ali je potrebna sprememba trenutne normativne ureditve na tem področju. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora Republike Slovenije je k besedilu predloga novele podala mnenje, za katero se zahvaljujemo. Ocenjujemo, da amandmaji in njihova obširna pojasnila po našem mnenju ustrezno odgovarjajo na vse izpostavljene točke v mnenju Zakonodajno-pravne službe.

Toliko torej uvodoma. V nadaljevanju v razpravi smo pripravljeni podati še vse dodatne obrazložitve. Hvala.

Blaž Pavlin

Hvala tudi vam. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Dajem besedo gospe Katarini Kralj. Izvolite.

Katarina Kralj

Hvala za besedo. V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili pisno mnenje k predlogu zakona z dne 27. januar 2021. Podali smo eno pripombo ustavnopravne narave, in sicer glede 4. člena, ki urejuje pogoje za odlog izvršbe v primeru izpraznitve in izročitve stanovanja, ki je dolžnikov dom. Opozorili smo, da predlagana določba po naši presoji v celoti ne sledi odločbi Ustavnega sodišča številka U-1 171/16, in sicer je zlasti sporna uporaba besede bistveno. Podali smo tudi pripombe k 5. členu, ki ureja trajne odloge izvršbe, in sicer smo opozorili zlasti na po naši presoji določena neskladja med predlaganim besedilom posameznih odstavkov in obrazložitvijo. Ostale pripombe se nanašajo na skladnost predlaganih določb z Zakonom o sodiščih, medsebojna skladnost ter nomotehnična priprava besedila predloga zakona. Kot je že uvodoma povedala gospa ministrica ugotavljamo, da je z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin večina naših pripomb ustrezno upoštevanih. Glede ene pripombe, ki pa ni bila upoštevana, pa je Ministrstvo za pravosodje podalo pisno pojasnilo, ki je vsebovano v obrazložitvi amandmaja k 5. členu predloga zakona. Hvala.

Blaž Pavlin

Hvala. Sedaj pa dajem besedo predstavnici Državnega sveta državni svetnici Bojani Potočan za predstavitev mnenja Državnega sveta. Izvolite.

Bojana Potočan

Hvala lepa predsedujoči za besedo. Tudi z moje strani lep pozdrav vsem navzočim.

Komisija Državnega sveta za državno ureditev je opravila razpravo o predlogu zakona in je spremembe in dopolnitve soglasno podprla. Komisija je spomnila, da smo bili glede odloga izvršb v zadnjih letih priča zelo različnim ureditvam - od možnosti, da se po sporazumu med upnikom in dolžnikom izvršba lahko odloži tudi za dlje časa in za večkrat, pa do aktualne ureditve, ki je precej stroga in predvideva enkratni odlog za 3 mesece. Komisija podpira predlog sprememb na tem področju, da se nekoliko omilijo ta stroga določila, hkrati pa so člani komisije izrazili upanje, da bo tehtanje sorazmernosti oziroma upoštevanje interesov tako upnika kot dolžnika obveljalo in da ne bo nenehnih sprememb tega dela Zakona o izvršbi in zavarovanju. Komisija je opozorila, da ne smemo pozabiti, da v izvršilnih postopkih že v izhodišču, še posebej, ko gre za izvršbo na podlagi sodnih odločb, položaj upnika in dolžnika različen. Običajno ima upnik za seboj že dolgotrajen sodni postopek, v katerem je dokazal pravilnost svojih stališč in je izvršba samo zaključna faza tega postopka. Tako je, kot je bilo danes že povedano s strani predlagateljev izvršilni postopek namenjen predvsem upniku, seveda pa je prav, da se upoštevajo tudi socialne razmere na strani dolžnika oziroma da se opravi skrbno tehtanje obeh situacij.

Komisija je izpostavila specifičnost izvršb v primeru, kadar gre za družinska razmerja, še posebej, ko gre za odvzem otrok oziroma za področje varstva in vzgoje otrok in osebnih stikov z otroki. Izrazila je zadovoljstvo, da je Vrhovno sodišče pripravilo in izdalo protokol glede postopka izvršbe v družinskih zadevah, predvsem v postopku izvršbe z odvzemom otrok. Čas bo pokazal, ali protokol zadostoval in sedaj predlagana ureditev ali pa bo potrebna še kakšna dodatna sprememba. V primerih, kadar gre za otroke je nujna velika občutljivost pri ravnanju vseh deležnikov in največja skrb mora biti namenjena varstvu otrok. Prav je, da se otrokom tudi v izvršilnih postopkih postavijo zastopniki in so njihovi interesi ustrezno zaščiteni, da se ne znajdejo sami v navzkrižju interesov staršev, ki se ne uspejo dogovoriti o ustreznih rešitvah. Komisija je poudarila, da morajo biti odvzemi otrok skrajni ukrep, če so pred tem vsa druga sredstva odpovedala. Predlagatelj se je strinjal, da gre v primeru družinskih razmerij v povezavi z otroki za izjemno občutljive postopke, kjer je treba skrbno paziti na vse korake. Odvzem otrok je skrajno sredstvo in celoten protokol je narejen tako, da do odvzema na podlagi začasnih odredb pride le v situacijah, ko je otrok ogrožen. Komisija prav tako podpira spremembe glede izvzetja domačih živali iz postopkov izvršb in sledenje spremembam, uveljavljenim z novim Stvarnopravnim zakonikom, saj se tudi tako izgrajujejo nove in bolj humane družbene norme. Nekatere druge pripombe oziroma debata, ki je bila, pa ne bom posebej omenjala, ker potem v nadaljnjem predlogu tudi ni bilo, so bile pripombe upoštevane s strani drugih deležnikov. Hvala lepa.