Vse člane komisije, vabljene in ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 6. nujno sejo komisije. Sklepčni smo.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. Ker nisem prejel predlogov za umik točk z dnevnega reda in predlogov za razširitev dnevnega reda seje ugotavljam, da je dnevni red določen, kot je bil dne 4. 2. 2021 posredovan s sklicem.

Preden bi prešli na 1. točko dnevnega reda seja bi vas rad še obvestil, da bo komisija na naslednji redni seji obravnavala prejete predloge za razpravo o predlogih možnih sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora. Podpredsednik Jože Tanko je dal en tak predlog in še vodja Poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič. Rezervirali smo termin, tako da že naprej veste, 26. 2. to leto.

Še obvestilo, z nami je Jurij Lep, ki nadomešča Ivana Hrška.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV POSLOVNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, SKRAJŠAN POSTOPEK.

Predlog akta je dne 29. 1. 2021 Državnemu zboru v obravnavo v skrajšanem postopku predložila skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Brane Golubović, in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 93. seji, dne 3. 2. 2021, odločil, da se predlog akta obravnava v skrajšanem postopku. Kot dodatno gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora smo danes prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe, z dne 9. 2. 2021. Na sejo komisije so bili k obravnavi te točke vabljeni: predlagatelj, skupina poslank in poslancev, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet in Vlada. V skladu s prvo alinejo 37.(?) člena poslovnika Komisija za poslovnik obravnava predlog Poslovnika Državnega zbora ter njegove spremembe in dopolnitve. V skladu s 94. členom Ustave ima Državni Poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Spremembe in dopolnite poslovnika se sprejmejo z enako večino. V skladu s 170. členom Poslovnika Državni zbor Poslovnik Državnega zbora ter njegove spremembe in dopolnitve sprejema smiselno po postopku, ki ga Poslovnik določa za sprejem zakona. Rok za vlaganje amandmajev k predlogu akta je danes 9. 2. 2021. Do začetka njegove obravnave na seji komisije smo dobili: amandmajev poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in SAB k predlogu sprememb, in sicer k 1., 2., 3. in 4. členu. Prejeli smo tudi predlog amandmaja Jurija Lepa k 3. členu.

Pričenjam drugo obravnavo predloga akta v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih. Pardon, sodelavka me obvešča, da smo dobili še od predsednika Državnega / nerazumljivo/ predlog amandmajev, in sicer, za amandmaje komisije k 1. členu, 3. členu in 4. členu ter 5. členu. Pričenjam drugo obravnavo predloga akta, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih.

Za dopolnilno obrazložitev k členom predloga akta dajem besedo najprej podpredsednici Državnega zbora Tini Heferle in nato še poslanki Maši Kociper.

Izvolite.

Hvala, predsednik, za besedo. Lep pozdrav in lep dober večer vsem skupaj!

Da ne bom predolga v tem uvodu bi začela nekako takole na splošno. Že skoraj leto dni je, ko se borimo z epidemijo. In marsikaj v naši državi je zastalo, od gospodarstva do šolstva in tako naprej. Sprva, če se spomnimo lansko leto tak čas je bilo zelo veliko neznank ob vsem tem dogajanju, pa vendar nam je nekako uspelo ves ta čas obdržati Državni zbor, kako bi rekla, pri življenju, ves čas smo nemoteno delovali in nenazadnje je to tudi en velik uspeh. Zaradi vseh teh okoliščin, ki so se začele lanskega leta smo v mesecu aprilu lani sprejeli spremembe in dopolnitve Poslovnika, kjer smo praktično omogočili tudi poslankam in poslancem, ki se sej zaradi bodisi karanten, samoizolacije ali česa drugega v povezavi s korona virusom niso mogli udeležiti, smo jim zagotovili sodelovanje na seji na daljavo, če se malce bolj po domače izrazim. Smo omogočili vsem poslankam in poslancem tudi delo od doma. Pri tem smo tako v koaliciji kot v opoziciji našli skupni jezik, bili smo, vsaj po mojem mnenju, vsi konstruktivni in zelo dobro namerni ko smo urejali in ubesedovali te spremembe. Nenazadnje smo bili konstruktivni predvsem zato v duhu, da se vendarle nemoteno zagotovi nemoteno delo Državnega zbora tudi v prvi vrsti zaradi tega, da smo omogočili sprejemanje vseh protikorona paketov. Noben od nas lanskega leta si ni mogel misliti koliko časa bo to stanje trajalo. Verjamem, da si noben ni mislil, da bo to kar eno leto in kakor vidimo bo še kar nekaj časa. In tiste rešitve, ki smo jih takrat sprejeli za delovanje na daljavo so bile, kot sem rekla, sicer zelo dobro namerne, ampak nekako instant in smo v tistem vrvežu ali pa hitenju nekako iskreno pozabili na tajno glasovanje na daljavo, ki pa je eden izmed bistvenih ali pa zelo pomembnih elementov pri delovanju Državnega zbora. In glede na to, da danes ta epidemija, to stanje še vedno traja, mora, po mojem mnenju, Državni zbor zagotoviti nemoteno delo vsem poslancem, tudi tistim, ki so v karanteni ali samoizolaciji in pri tem mislim predvsem na delo poslanca v smislu glasovanja. Vemo, da je eno izmed opravil, ki ga poslanec mora opravljati. Nenazadnje tajno glasovanje, ki je en izmed načinov glasovanja in nenazadnje se moramo zavedati, da imamo zakon o poslancih, ki smo ga tudi z veliko večino sprejeli v tem državnem zboru pod tem sklicem in smo napravili kar nekaj napora, da je ta zakon videl luč. In v tem zakonu v 15. členu zelo jasno piše, da se je poslanec dolžan udeleževati sej Državnega zbora te sodelovati pri delu in odločanju Državnega zbora. Torej, zakon o poslancih poslancu in poslankam omogoča delovanje v okviru glasovanj, tudi tajnih glasovanj, in ne samo omogoča, praktično opredeljuje to njegovo delovanje kot dolžnost. Tako da danes ko govorimo o spremembah Poslovnika, ki bi vendarle omogočala tajno glasovanje na daljavo, torej zunaj sedeža Državnega zbora, nimamo v mislih samo glasovanje o konstruktivni nezaupnici, o kateri je zadnje tedne največ govora, ampak bi poudarila, da gre tudi za številna druga tajna glasovanja, ki jih Državni zbor opravlja v okviru svojega delovanja, to je recimo guverner Banke Slovenije, se glasuje tajno, potem predsednik Računskega sodišča, ustavni sodniki in tako naprej. S tem želim povedati, da tajno glasovanje je eden izmed pomembnejših procesov, ki se v Državnem zboru opravlja.

Veseli me, da je Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju, ki smo ga dobili, nekako izrazila ali pa podala svoje strinjanje oziroma ne nasprotuje ureditvi tajnega glasovanja na daljavo. Pripombe, ki jih je podala v svojem mnenju smo predlagatelji tudi proučili in se bomo do njih kasneje, ko bo čas za to, opredeli.

Veseli me pa tudi mnenje NIJZ, ki smo ga prejeli, kjer tudi ne nasprotujejo, da bi se tajno glasovanje izven sedeža Državnega zbora pri poslancih, ki bodisi bodo okuženi ali pa bodo v karanteni oziroma samoizolaciji, torej NIJZ ne nasprotuje, da se takšno tajno glasovanje opravi na terenu. Seveda so podali svoje mnenje in priporočila v zvezi s samo izvedbo in glede na vse napisano so njihova priporočila popolnoma izvedljiva. Torej, tajno glasovanje na daljavo ni tak tabu, kot se je sprva želelo prikazati.

Me pa tudi veseli, da je večina poslanskih skupin, ko smo imeli delovne sestanke na to temo, izrazila svoje razumevanje in pa izrazila tudi skrb oziroma odgovornost za to, da se vendarle mora zagotoviti vsem poslancem možnost sodelovanja tudi na tajnih volitvah. Nenazadnje je poslanec ustavna kategorija. In kot sem že prej omenila, ni to samo naša pravica, je tudi naša dolžnost, da delujemo tudi v okviru glasovanj, kar je seveda naše delo. Na teh delovnih sestankih smo bili pozvani s strani predsednika Državnega zbora, da pripravimo, v kolikor imamo rešitve, tudi rešitve. In predlagatelji smo nekako sklonili glave in pripravili naše predloge za spremembo Poslovnika, ki gredo v smeri, da se tajno glasovanje na daljavo, torej zunaj sedeža Državnega zbora, tudi izvede.

In tukaj bi samo še za konec poudarila, da ne gre za vprašanje oziroma ne gre za stvar opozicije ali koalicije, ampak gre za stvar vseh nas, vseh 90 poslancev, ki smo bili izvoljeni na neposrednih volitvah, kjer smo dobili mandat, da opravljamo to svoje poslanstvo, da imamo možnost in hkrati da imamo tudi dolžnost. In, po mojem mnenju, bi moral imeti vsak poslanec pravico sodelovati pri delovanju Državnega zbora tudi v okviru v tajnih glasovanj. In nenazadnje, če samo za konec dam, morda za primerjavo, tudi za tiste, ki nas spremljajo po televiziji, tajno glasovanje izven sedeža volišča, v tem primeru je to Državni zbor, ni nič novega. Ni odkrivanje tople vode. To poznamo že pri volitvah v Državni zbor, kjer lahko vsak volivec, ki nima možnosti se udeležiti volitve tako da pride sam osebno na volišče in odda glasovalni listič. Lahko zahteva, da ga volilna komisija obišče na domu ali kje drugje, tudi v bolnišnicah, v porodnišnicah, nenazadnje v zaporih. Volivci imajo možnost in pravico voliti. Tako da ne vidim razloga zakaj poslancem, ko so v funkciji volivca ne bi zagotovili enakih standardov in enakih možnosti, da pač izrazijo svojo voljo tudi na tajnem glasovanju doma oziroma izven sedeža Državnega zbora. Hvala.

Hvala lepa za vašo obrazložitev.

Izvolite, poslanka Maša Kociper, beseda je vaša.

Še preden pa vam dam besedo je prišlo pooblastilo, sem gledal našega kolega Dejana Židana, ki danes nadomešča Janija Prednika. Dobrodošel.

Hvala lepa. Lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu.

Jaz bi morda začela s tem, da nas je poslance tega državnega zbora pred časom, ko smo se vsi skupaj soočili s to epidemijo oziroma pandemijo, vezalo to, da smo vsi bili mnenja, da si mora ta državni zbor prizadevati, da bo lahko tudi v teh okoliščinah, posebnih okoliščinah, na katere noben od nas ni bil pripravljen, izvrševal svojo funkcijo. In da, bog ne daj, da bi prišlo do tega, da bi funkcijo Državnega zbora, kot bi se lahko v nekih izrednih razmerah zgodilo, prevzela Vlada. Glede tega smo se takrat vsi strinjali. In predsednik Državnega zbora je takrat povsem pravilno prevzel iniciativo in poslanci smo v rekordno hitrem času spremenili Poslovnik na področju javnega glasovanja, se pravi glasovanja v primeru, ko je kdo od poslancev v karanteni ali samoizolaciji, da lahko glasuje tako, kot sedaj glasuje, preko računalniške povezave. Zagotovili smo potrebno spremembo Poslovnika, tehnično podporo in seveda s takim izplenom sem bila zelo zadovoljna in sem ga pozdravila. Ampak takrat se seveda vsi skupaj morda nismo zavedali, takrat smo se pogovarjali, če se spomnite, predvsem o izrednih sejah, nismo zavedali, da zna to stanje trajati tako dolgo in da se bomo še čez pol leta pogovarjali o tem, kako izvajati posamezna glasovanja in volitve in tako naprej in smo postopek tajnega glasovanja takrat spregledali oziroma verjetno čisto namenoma izpustili. Sedaj smo pa pred tem, da situacija s kovidom traja, traja precej dalj kot smo vsi skupaj mislili. In predlagatelji smo prepričani, da je treba tudi v takih razmerah poslancem zagotoviti, da bodo lahko celovito opravljali svojo funkcijo. Bistvena naloga poslanca, to, zaradi česar je sploh izvoljen je, da glasuje, da da svoj glas. Lahko glasuje proti, lahko glasuje za, lahko se vzdrži, ampak njegovo poslanstvo, poslanstvo njegovega mandata je, da se odloči. Pri tem svojem odločanju zastopa tudi takšno in takšno odvisno od števila glasov, ki jih je dobil, število volivcev, ki morda želijo, da poslanec glasuje v njihovem imenu in pove kaj misli. Najbolj taka očitna situacija so volitve predsednika Vlade, ko si morda naši volivci želijo in od nas pričakujejo, da podpremo ali nepodpremo posameznega kandidata. In ko so ravno najpomembnejše funkcije kot je volitve predsednika Vlade, konstruktivna nezaupnica v konkretnem primeru, pa tudi mnoge druge funkcije, kot je volitve ustavnih sodnikov, viceguvernerjev, guvernerja in tako naprej, predvidena za tajno glasovanje se nam predlagateljem zdi povsem logično, da uredimo tudi to situacijo. Poslancem moramo omogočiti izvrševanje njihove pravice in hkrati dolžnosti. Državnemu zboru pa zagotoviti, da tudi v takih situacijah normalno opravlja svojo funkcijo in zlasti svojo volilno funkcijo, kjer je lahko odločilen in tudi v našem sistemu pogosto je že en sam glas. In če je situacija taka, da je nekaj poslancev ali samo en poslanec takrat morda v karanteni ali samoizolaciji je po mnenju predlagateljev dolžnost tega državnega zbora, da mu tako glasovanje omogoči.

Kolegica Heferle je že omenila, naša država, naš volilni sistem vsakemu posamezniku, vsakemu državljanu, ki želi dati svoj glas na državnozborskih volitvah, omogoča, da svoj glas lahko poda. Kaj šele, da tega ne bi omogočili izvoljenim predstavnikom ljudstva, katerih naloga, najbolj očitna in bistvena naloga zaradi katerih so bili izglasovani, je to, da dajo svoj glas in se v imenu ljudi opredelijo.

Potem ko ni bilo takšne iste volje na nivoju predsednika Državnega zbora, da bi po podobnem s strani strokovnih služb Državnega zbora podprt način pripravili tudi to spremembo, smo spremembo pripravili v strankah opozicije, pri čemer so nas vodila načela, predvsem jasnosti, preglednosti in pa varstva ključnih pravic, ki morajo biti varovane pri izvedbi takih volitev, to je predvsem tajnosti volitev in svobode odločanja. Se pravi tega, da nihče ne vpliva na posameznika, ko izvršuje to svojo glasovalno oziroma volilno pravico. Spremenili smo pravzaprav samo člen oziroma dopolnili člen, ki se nanaša na javne volitve oziroma volitve od doma v primeru javnih glasovanj in na tej isti osnovi, se pravi situacije, ko zaradi kovida nekdo ne more fizično v Državni zbor, ker je v samoizolaciji ali v karanteni, se mu omogoči pač glasovanje na podoben način, kot se omogoča državljanom na državnozborskih volitvah. Spremembe pred nami pravzaprav niso komplicirane, so dokaj preproste, to nas je tudi vodilo, uvajajo tako imenovane, pravijo sedaj temu leteče komisije, meni je bližje termin mobilne komisije, volilne komisije, ki omogočijo poslancu, ki se fizično ne more pripeljati do Državnega zbora, da glasuje doma v intimi svojega doma ali na drugem dogovorjenem mestu, odda svoj glas v kuverti, ki se zapečati, v volilni skrinjici odnese v Državni zbor, tam se vrže v skupno volilno skrinjico, kjer so glasovi in kuverte oziroma ovojnice ostalih poslancev in potem volilna komisija, ki jo določa že naš Poslovnik, določi oziroma ugotovi izid volitev. Skratka, upoštevali smo čim bolj to analogijo z državnozborskimi volitvami, hkrati pa poskušali omogočiti tem poslancem, da to volilno pravico, kot sem rekla, lahko izvršijo tajno in da se pri tem svobodno odločajo ter da je ta tajnost potem zagotovljena vse do štetja v državnem zboru. Naj povem, da bi bilo, po mojem mnenju to, da Državni zbor poslancem ne bi omogočil takšne možnosti glasovanja nedopusten poseg v pravico do izvrševanja na volitvah pridobljenega mandata in kršitev 43. člena Ustave. Jaz sem si prav za primere te komisije šla prebrati ustavno določbo v primeru Janeza Janše, kjer je Ustavno sodišče pri nas se jasno postavilo na stališče, da je s tem, da je bil odvzet mandat Janezu Janši, Državni zbor nedopustno posegel v pravico do izvrševanja na volitvah pridobljenega mandata. Ne glede na to, da je bil ta mandat odvzet na podlagi zakona, zakona o poslancih, ki je določal, da poslancu preneha mandat, če je pravnomočno obtožen. Se pravi, ne glede na pravnomočno obtožbo je Ustavno sodišče reklo, »da je ta pravica poslanca, da lahko izvršuje na volitvah pridobljen mandat, nad vsemi drugimi določbami in ključna pravica za vsakega poslanca. Pri urejanju posebnega sodnega varstva,« je reklo Ustavno sodišče, »je treba upoštevati tudi, da spor o prenehanju poslanskega mandata ovira nemoteno delo in odločanje Državnega zbora. Za delovanje Državnega zbora in njegovih delovnih teles je pomemben, lahko pa tudi odločilen, glas vsakega poslanca. Od razmerja političnih sil v Državnem zboru je namreč odvisno, kako se bodo razmerja…, in lahko se zgodi, da je odločilen en sam glas, pravi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Glas posameznega poslanca je zlasti pomemben v primerih, ko sprejetje določene odločitve ni v rokah celotnega državnega zbora, temveč skupine poslancev in potem Ustavno sodišča našteva te situacije, med drugim našteje tudi konstruktivno nezaupnico, pa predsednika Vlade volitve, interpelacijo in tako naprej. »Poleg tega,« pravi Ustavno sodišče, »ne gre samo zato, da lahko Državni zbor odloča v polni sestavi, temveč tudi zato, da je učinkovito delovanje zakonodajne oblasti tesno povezano z učinkovitim delovanjem izvršilne oblasti in z nadzorom nad njenim delovanjem.«

Skratka, mi imamo tukaj jasno opredelitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, kako pomemben je vsak poslanski mandat in kako pomembno je poslancu zagotoviti izvrševanje tega mandata in delo v Državnem zboru.

Jaz bi tukaj samo še povedala, da smo predlagatelji, se pravi poslanske skupine LMŠ, SD, Levica in SAB pravzaprav sledile mnenju Zakonodajno-pravne službe, ki se je do teh naših sprememb opredelila. Kasneje pri posameznih členih bova s kolegico Heferle, sva si razdelili, te amandmaje, ki sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe tudi natančneje obrazložili. Končam pa naj s tem, da upam, da boste poslanci danes presegli to neko delitev na leve in desne in razumeli, da je to nekaj, kar delamo za vse bodoče poslance in zato da se ta situacija uredi enkrat za zmeraj za primere, ko tako glasovanje pač sedaj v času kovida ne bo urejeno. In povsem možno je, da bo tak način glasovanja kmalu pomemben tudi za kakšno drugo opcijo. Zato upam, da bomo te ozkoglede poglede lahko presegli in danes to spremembo tudi potrdili. Hvala lepa.

hvala za dodatno obrazložitev. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Miroslava Palhartinger.

Izvolite.

Hvala za besedo. Pozdravljeni vsi!

Zakonodajno-pravna služba je k predlogu akta pripravila pisno mnenje, ki smo ga izdelali z vidika svojih poslovniško določenih nalog. Torej, z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika.

Vsebina in namen predlaganega akta je bila pravkar že podrobno predstavljena. Če zgolj strnem in nekako to uporabim kot uvod je mogoče ugotoviti, da je temeljni namen predloga akta vzpostaviti pravno podlago za izvedbo tajnega glasovanja zunaj sedeža Državnega zbora kadar del poslancev svoje fizične navzočnosti v Državnem zboru ne more zagotoviti. Dodatno je predlog akta namenjen tudi vzpostavitvi pravne podlage za sklicevanje tudi rednih sej Državnega zbora na daljavo. Ker je težišče vsebine namenjeno ureditvi tajnega glasovanja poslancev zunaj sedeža Državnega zbora je Zakonodajno-pravna služba tukaj opozorila, da je temeljni način sprejemanja odločitev Državnega zbora javno glasovanje, s tajnim Državni zbor sprejema odločitve kadar je tako določeno z Ustavo, zakonom in kadar gre za odločitve o volitvah, imenovanjih in razrešitvah, praviloma tudi v primeru, v teh primerih je zahtevana strožja večina za sprejem odločitve.

Zakonodajno-pravna služba uvodoma opozarja na bistveni izhodišči tajnega glasovanja, to sta tajnost in svoboda odločanja. Ti dve izhodišči je treba zagotoviti v celotnem postopku glasovanja. Tajnost glasovanja pri volitvah in imenovanju funkcij, za katere pač tako določa Ustava ali zakon, je namreč v neposredni zvezi z reprezentativno naravo poslanskega mandata. Poslanec pravno gledano namreč ni dolžan upoštevati interesov in stališč kogarkoli. Namen tajnosti, anonimnosti glasovanja je seveda tudi preprečevanje možnosti nedovoljenih in nedopustnih pritiskov ter nadzora nad poslanci, katerih glas naj bi odražal njihovo resnično voljo. Da bi se zagotovila tajnost glasovanja Poslovnik v veljavnih določbah, 92. člen je to, določa način poteka glasovanja. Temeljno pravilo tajnega glasovanja je, da se opravi na sedežu Državnega zbora in to v prostoru kjer je seja. To je pravzaprav tudi posledica dolžnosti Državnega zbora, da zagotovi pogoje, da poslanci svoj glas izrazijo osebno, svobodno in tajno. Tudi to je način zmanjševanja možnosti nadzora ali in kako je posamezen poslanec glasoval ter identifikacije glasovnic. Temu namenu seveda sledi tudi rešitev, da tajno glasovanje vodi komisija, sestavljena iz predsedujočega in štirih izvoljenih poslancev. In pri njenem delu sodelujejo tudi generalni sekretar oziroma njegov namestnik. Tukaj je uvodoma pač ZPS bila dolžna ugotoviti oziroma opozoriti, da predlagane spremembe, seveda, od tega pravila, se pravi temeljnega načina tajnega glasovanja na sedežu Državnega zbora bistveno odstopa. Zato smo opozorili, da morajo biti vse zahteve, ki sicer veljajo načeloma za izvedbo vsakega tajnega glasovanja na sedežu Državnega zbora, se pravi tajnost, svobodno in osebno glasovanje, preprečevanje nadzora nad glasovanjem posameznih poslancev, v celoti izpolnjene tudi pri urejanju pravne podlage za izvedbo tajnega glasovanja zunaj sedeža Državnega zbora. Opozorili smo tudi, da je treba v ureditvi vzpostaviti ustrezne mehanizme, ki omogočajo, da bo ureditev tudi izvedbeno dovolj jasna. Glede na trenutne okoliščine razglašene epidemije pa tudi, da je treba upoštevati še dodatne zahteve, na primer prilagojen način ravnanja z volilnim gradivom, uporabo drugih zaščitnih ukrepov in seveda vseh drugih priporočil za zmanjšanje tveganja, da bi izvedba postopka zunaj sedeža Državnega zbora ogrožala zdravje poslancev in seveda tudi vseh drugih oseb, ki v tem postopku sodelujejo.

ZPS je izpostavila tudi nomotehnični vidik. Menimo, da bi bilo namesto vgrajevanja posameznih določb v obstoječe besedilo Poslovnika smiselno ureditev glasovanja izven sedeža Državnega zbora urediti sistematično v okviru samostojnega člena, ki bi celovito v jasni povezavi z veljavno ureditvijo tajnega glasovanja sicer določil vse posebnosti postopka.

Če na kratko povzamem še pripombe k posameznim členom. Glede 1. člena smo opozorili, da je način glasovanja, trajanja glasovanja odločitev, ki verjetno prerašča pooblastila predsedujočega, zato smo predlagali oziroma menili, da bi morala biti ta sprejeta v okviru ali vsaj na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora. Kar se tiče določbe 2. člena smo opozorili predvsem na morebitno spornost določbe, ki bi lahko po svoji vsebini pomenila in omogočila dodatno označevanje glasovnic, s čimer bi bila seveda ogrožena tajnost volitev.

Kar se tiče 3. člena smo opozorili na opredelitev pogojev za sklic redne seje na daljavo in tudi opozorili na rešitev, ki se je še zmeraj ohranila glede narave odločitev, ki se sprejemajo in bi lahko vplivala na, pač, bila omejujoča pri sklicevanju rednih sej.

Bistven je 4. člen, kjer smo tudi opozorili na več vidikov, predvsem pa na nejasnosti glede izrekanja poslancev o tem, da želi glasovati, na nejasnosti glede kraja glasovanja, ki ne more biti predmet poljubnega dogovora, glede določitve tega kraja in seveda tudi s tem povezanih pogojev, ki jih mora seveda zagotoviti Državni zbor za zasebno tajno in svobodno odločanje, na vprašanje enotnega volilnega gradiva, pa tudi postoka, kot naj bi se vodil v okviru teh posebej imenovanih volilnih komisij.

Pripombo smo namenili tudi 5. členu in je povezana pač z nomotehniko, ki je bila pri tem predlogu akta uporabljena.

Za konec bi samo ugotovila, da je Zakonodajno-pravna služba sedaj prejela tudi amandmaje oziroma predloge amandmajev in ugotovila bi, da del teh amandmajev našim pripombam sledi. Vse sicer niso odpravljene. S tem pa bi sedajle tudi na tej točki zaključila. Hvala.

Hvala za pojasnila. Med nami nimamo predstavnika Državnega sveta, kakor vidim, niti Vlade. Imamo pa predsednika Državnega zbora, ki je zaprosil za besedo.

Izvolite.

Hvala lepa. Jaz bi mogoče uvodoma predstavil genezo sprememb Poslovnika, ki so se zgodile prejšnje leto. Spomnimo, epidemija je presenetila pravzaprav parlamentarce širom po svetu. Mi smo bili eni prvih, ki smo se odzvali na način, da smo spremenili Poslovnik. Spremembe Poslovnika, kot so bile takrat zamišljene, so šle nekako v smeri, da se ne glede na to ali imamo kakšen operacijski sistem, kakšen sistem avdio-video konference, omogoči stik med poslancem, ki je morebiti v karanteni in Državnim zborom takrat ko odloča o kakšni zadevi, da se določi način ugotavljanja identitete in potem tudi način ugotavljanja volje poslanca, ki glasuje o posamezni zadevi.

Ko smo se pogovarjali o tej spremembi je bila s strani nekaterih izražena vrsta pomislekov. Spomnim se samo enega izmed posvetov, kjer se mi je očitala celo, glede na to, da sem pač predstavil tiste spremembe, celo teptanje demokracije. Skratka, treba je ugotoviti, da smo šli v to spremembo zelo rezervirano. Sploh nekateri izmed poslancev, nekatere poslanske skupine, da na koncu niti vse poslanske skupine niso podprle sprememb Poslovnika prav zaradi tega, ker je pač to bilo nekaj novega in da je bilo zato, da smo dobili ustrezno večino, potrebno sprejeti tudi določene kompromise. Eden izmed kompromisov je bil tudi ta, da dogovorimo oddaljeno glasovanje samo za javno glasovanje. Mi takrat nismo pozabili na tajno glasovanje, kot je danes omenila ena izmed predlagateljic. Mi takrat zavestno nismo šli v to, da bi oddaljeno tudi tajno glasovali. Enostavno zaradi tega, ker je za delo Državnega zbora pač glede na obseg dela bistvenega pomena, da omogoči ob podanih pogojih javno glasovanje. Tajno glasovanje pa je ponavadi, je pa določeno v Ustavi, v zakonih za neke najvažnejše zadeve takšne tudi kot je dovolitev(?) predsednika Vlada in podobno. Za takšne zadeve je pač takrat prevladalo mnenje, da mora ostati po starem sistemu. Da je temu tako, da bi lahko, če bi bila volja pred enim letom, da uredimo te zadeve, da bi to lahko storili kaže tudi na to, da danes odpiramo pravzaprav iste člene kot smo jih odpirali aprila leta 2020. Tako da tukaj se jaz ne strinjam s predlagateljicama, ki / nerazumljivo/ v bistvu te ali pa opravičujeta ta predlog s tem, da smo karkoli pozabili. Enostavno volje za to ni bilo. Jaz mislim, da to ne zato, ker bi si želeli sami sebi škodovati, ampak zaradi tega, ker obstajajo raznorazni razlogi. Nenazadnje primerjava parlamenta, kjer deluje 90 poslancev in volilnega sistema, v katerem delujejo državljanke in državljani 100 tisoče njih ni povsem na mestu. Če se obrnemo malo naokoli in pogledamo kako je to urejeno po Evropi. Jaz ne poznam nobenega sistema niti v Evropi niti po svetu, kjer bi predsednika Vlade volili preko računalnikov. Obstajajo nekateri sistem oddaljenega glasovanja tudi drugje baje tudi tajnega glasovanja, ampak vendarle se moramo zavedati, da ko danes govorimo o tem, da želimo vzpostaviti oddaljeno tajno glasovanje govorimo o naši Ustavi. Nekdo je nekoč ne dolgo nazaj omenil češ saj so tudi ne vem v Nemčiji izvolili predsednika stranke preko tajnega glasovanja, ki je potekalo preko računalnikov pa potem so primerjave z Evropskim parlamentom, ampak v teh primerih vsekakor ne gre za implementacijo nekih ustavnih dolžnosti, ampak za bom rekel v primeru, če bi karkoli šlo narobe v teh sistemih gre k večjemu za kršitev statutov strank mogoče poslovnikov kakšnega parlamenta pri nas pa vendarle govorimo o tem, da s to spremembo pravzaprav dogovarjamo kako bomo odločali o nekaterih naših ustavnih obveznostih in pravicah. Torej jaz, če grem naprej jaz pozdravljam vsak napor v smislu, da Državni zbor omogoči oddaljeno glasovanje torej tudi tajno glasovanje za kar sem bil zainteresiran in sem se zavzemal nenazadnje tudi že lansko leto torej, da omogoči poslancem delovanje v različnih okoliščinah pa vendarle se mi zdi, da si moramo najprej odgovoriti na določena vprašanja. Danes smo že slišali, da je pravica poslanca, da glasuje njegova dolžnost in obveznost, ampak tudi v tem sklicu Državnega zbora smo bili priča temu, da posamezni poslanci, poslanke, zaradi raznih osebnih okoliščin tudi zaradi zdravstvenih okoliščin niso mogli izvrševati svoje funkcije in moramo se najprej vprašati ali želimo in ali moramo glasovanje omogočiti vsem poslankam in poslancem tudi takšnim, ki na primer, zaradi zdravstvenih okoliščin tega ne zmorejo ali pa to omogočimo samo tistim, ki so zdravi, ki nimajo kakšnih posebnih simptomov in so v glasovanju onemogočeni na primer, zaradi karantene. Jaz mislim, da si na to vprašanje definitivno moramo odgovoriti, zaradi tega, ker se mi zdi nekoliko sprevrženo, da bi kogarkoli izmed poslank in poslancev, ki je morda nekje na intenzivni negi preko javnih pozivov preko tega, da ga prištevamo, da njegov glas zavedajoč se, da ne more glasovati prištevamo k neki možici glasov kakorkoli silili, da ne izvršuje samo kot nekateri temu reče svoje ustavne pravice in dolžnosti, ampak tudi svoje službene dolžnosti. Jaz mislim, da ima vsak človek tudi poslanka ali poslanec pravico uživati svoje varstvo kot bolnik in v tem smislu biti nedotaknjen s strani Državnega zbora, zato se mi zdi ta predlog v tem delu in jaz to bom rekel sporočam vam kot apel, da gremo se to dogovoriti problematičen, zaradi tega, ker iz njega še ne izhaja, ni razbrati odgovor na vprašanje do katerih vseh poslank in poslancev lahko gre takšna mobilna komisija. Seveda je to lahko stvar odločitve kolegija pa vendarle se je do slej to vprašanje že pojavljalo. Nenazadnje tudi tisto, kar smo dobili s strani NIJZ napotuje na to, da v bistvu je na prvi vrsti potrebno zavarovati zdravje mobilne enote in bom rekel zelo rezervirano iz tega stališča izhaja, da naj bi imeli poslanci možnost opraviti glasovanje v stanovanju recimo, da okužene osebe.

Nadalje bi želel izpostaviti to. Govori se o normalnem delu Državnega zbora. Državni zbor dela normalno namreč edini pogoj, da Državni zbor veljavno odloča je, da je večina prisotnih poslancev. Zna se zgoditi, da bodo poslanci na potovanju v tujini, zna se zgoditi, da bodo zboleli, zna se zgoditi, da bodo v karanteni. Zakaj se to zna zgoditi? Ker se je že nič kolikokrat to zgodilo pa vendarle je Državni zbor vedno veljavno odločal. Tako da govoriti o tem, da ta predlog prinaša nekaj novega v tem pogledu ne prinaša. Edini pogoj, kateremu moramo zadostiti je, da se preštejemo pred vsakim odločanjem in da ugotovimo ali nas je za dosti ali ne. Na drugi strani, ko se interpretira ta predlog v smislu obveznosti in dolžnosti poslank in poslancev moram opozoriti tudi na to, da obveznost in dolžnost poslancev ni samo v tem, da glasujejo so tudi druga dela, so dela po komisijah, po odborih, je razprava, je zagovarjanje stališč in zdi se včasih sploh v zadnjem času, ko se veliko izpostavlja to vprašanje pravic poslank in poslancev, da imajo nekateri predvsem v mislih interese pač strank, ki vedno rade seveda politično razumljivo kalkulirajo s tem s koliko glasovi operirajo torej tudi na to vprašanje ta sprememba predloga ne odgovarja namreč tukaj se ukvarjamo samo z glasovanjem ne pa z vsemi ostalimi pravicami in obveznostmi poslank in poslancev. Jaz apeliram na vas, da tudi na to vprašanje odgovorimo.

Sedaj jaz imam pripravljeno to smo pač pripravili v naši poslanski skupini … Jaz moram še na eno stvar mogoče mimogrede odgovoriti s strani kolegice Maše Kociper sem slišal očitek o tem, da nisem omogočil, da bi strokovne službe Državne zbora omogočile opoziciji pripravo predloga sprememb poslovnika to enostavno ne drži. Tudi pretekle spremembe vključno z mojo, ki sem jo predlagal v aprilu 2020 niso pripravile strokovne službe Državnega zbora, ampak sem jih pripravil sam s pomočjo naših strokovnih sodelavcev v Poslanski skupini SMC tako, da jaz moram odgovoriti na ta očitek, ker je bom rekel nimam nikakršne osnove. Tudi tokrat smo v Poslanski skupini SMC pripravili določene amandmaje kot odziv na to, kar je povedala Zakonodajno-pravna služba. Jaz bi mogoče na tem mestu izpostavil ene par členov pa, potem še eden popravek, ki ga moram omeniti namreč v enem členu je prišlo do enega – a je že popravljeno, okej - …

Ali lahko malce prosim ali ne bi raje to, potem pri členih razpravljali, ko pridemo do njih, da kasneje v razpravi?

Okej lahko se strinjam. To je v skladu z zadnjimi napotili se strinjam.

Hvala lepa. Na splošno sem povedal.