Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ. Spoštovani gospod minister, vabljeni, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 23. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Na začetku vas obveščamo, spremenjeni sestavi komisije in sicer je na podpredsedniškem mestu komisije mag. Andreja Rajha iz Poslanske skupine SAB, zamenjala mag. Alenka Bratušek.

Obveščam vas, da sem do začetka seje prejel eno opravičilo in sicer se seje ne more udeležiti gospod Robert Polnar, na seji pa kot nadomestni član, gospod Jože Lenart nadomešča poslanca gospoda Braneta Golubovića iz Poslanske skupine LMŠ.

Na sejo so bili vabljeni mag. Andrej Rajh, v imenu predlagateljev zahteve, mag. Valentin Hajdinjak, predsednik uprave družbe DARS, gospod Jernej Vrtovec minister za infrastrukturo in pa gospod Mihael Bibarič, nekdanji svetovalec družbe DARS. Dodatno je bil na predlog predlagatelja nujne seje mag. Andreja Rajha vabljen še gospod Matej Krajnc iz družbe DARS. Poleg vabljenih, ki so navzoči v dvorani, je z nami tudi nekdanji svetovalec DARS, gospod Michael Bibaritsch, ki pa se seje udeležuje na daljavo. Upam, da je s povezavo vse v redu. Hvala.

Obveščam vas tudi, da je v ta namen za seje zagotovljen simultano prevajanje, zato bi vse sodelujoče prosil, da v mikrofon le govorijo malce počasneje kot sicer, zato da bodo tolmači lahko lažje in pa bolj kvalitetno opravili svoje delo.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje iz komisije z eno točko dnevnega reda. V poslovniškem roku ni bilo danih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. IN EDINE TOČKE DNEVNEGA REDA – SUM NA NEPRAVILNOSTI PRI IZVEDBI JAVNEGA RAZPISA DRUŽBE DARS ZA VZPOSTAVITEV PRODAJNEGA IN NADZORNEGA SISTEMA ZA E-VINJETE V KORIST SLOVAŠKE DRUŽBE SKYTOLL.

Poslanske skupine SAB, LMŠ, SD in Levica, so na Komisijo za nadzor javnih financ naslovile zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Gradivo za to točko dnevnega reda, to je zahteva Poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Levica, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora, ste prejeli s sklicem seje. predlagam, da razpravo opravimo tako, da najprej predstavnik predlagateljev zahteve za sklic nujne seje, dodatno obrazloži zahtevek za sklic. V nadaljevanju pa bi za predstavitev obrazložitev stališč oziroma pojasnil do obravnavane tematike dal besedo po vrstnem redu naslednjemu. Najprej predstavniku Ministrstva za infrastrukturo, gospodu ministru, nato predstavniku družbe DARS, mag. Valentinu Hajdinjaku, predsedniku uprave in pa nato še nekdanjemu svetovalcu družbe DARS, gospodu Mihaelu Bibariču. Po predstavitvah pa bo kot običajno sledila razprava članic in pa članov komisije. Tako besedo na začetku najprej dajem predstavniku predlagatelja. Mag. Andrej Rajh, imate besedo.

Spoštovani predsednik odbora, gospod Peček, kolegice poslanke in poslanci, spoštovani minister in vabljeni gostje.

Danes bomo na Komisiji za nadzor javnih financ obravnavali eno pomembnejših tem, obravnavali bomo sum na nepravilnosti pri izvedbi javnega razpisa družbe DARS za vzpostavitev prodajnega in nadzornega sistema za e-vinjete v korist slovaške družbe Skytoll. Vsi prisotni v tej dvorani se zavedamo, da omrežje slovenskih cestninskih cest, torej avtocest in hitrih cest predstavlja hrbtenico slovenske prometne infrastrukture, ki Sloveniji zagotavlja konkurenčni položaj na petem in desetem evropskem prometnem koridorju. Obstoječi model gradnje in vzdrževanja omrežja cestninskih cest je vzdržen in temelji na pobiranju cestnine. Za osebna vozila in vozila lažja od skupne mase 3,5 tone, je uporaba omrežja mogoča ob nakupu vinjete. Medtem je za tovorna vozila in avtobuse že uvedeno cestninjenje v prostem prometnem toku in se obračunava glede na prevožene kilometre. Ob nastopu nove vlade, je minister Vrtovec obljubil, da bo tudi za osebna vozila uvedeno cestninjenje v prostem prometnem toku, tako imenovana elektronska vinjeta in tudi v tem Državnem zboru smo sprejeli ustrezne zakonodajne spremembe. Gre za nedvomno zahteven projekt, ki naslavlja področje, s katerim v Sloveniji nimamo pretiranih izkušenj, kar pa seveda ne pomeni, da nimamo nobenih. Če pogledamo malo v zgodovino. 1. aprila 2018 je Slovenija uvedla cestninjenje v prostem prometnem toku za vozila skupne mase težje od 3,5 tone, bolj poznano kot DarsGo. Takrat sta to storitev izvedli podjetji Telekom in Q-Free in uporabnik mora, torej uporabnik tovornega vozila ali pa avtobusa mora na vozilu namestiti ploščico, ki jo portali na cestninskem omrežju zaznajo. Spomnimo, tudi takrat so se v medijih pojavili očitki o naknadnem spreminjanju referenc in o številnih aneksih v pogodbi v fazi izvedbe. Takrat za vzpostavitev cestninjenja v prostem prometnem toku za tovornjake je za svetovanje pri pripravi razpisa leta 2016 bila sklenjena pogodba med DARS-om in podjetjem Prime Consulting iz Badena v Avstriji.

Pogodba z naslovom Svetovanje pri sprejemanju ključnih odločitev v postopkih implementacije, elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku. Direktor tega podjetja, Mihael Bibarič, je pri izvedbi posla navedel dva podizvajalca, Asvinag Commercial Services in podjetje Stratum Traffic Engineering, s pogodbeno vrednostjo prvotno 214 tisoč 440 evrov oziroma kasneje z aneksom, torej pogodbena vrednost je z aneksom takrat znašala 214 tisoč evrov. Medtem so se pa postopki za vzpostavitev cestninjena v prostem prometnem toku za osebna vozila začela lani. Lani poleti je DARS za potrebe priprave razpisa in svetovanja vse do zaključka izvedbe podobno sklenil svetovalno pogodbo. Tokrat je kot izvajalca svetovanja izbral podjetje Asvinag Consulting Services v znesku 225 tisoč evrov, ki je v razpisu za cestninjenje v tovornih vozil v prostem prometnem toku sodelovalo kot podizvajalec in opravilo za okoli 65 tisoč evrov storitev. Na ta zadnji razpis za svetovanje z naslovom Nakup tehničnih specifikacij za vzpostavitev sistema elektronske vinjete in svetovanje pri pripravi javnega razpisa in implementaciji vzpostavitve sistema elektronske vinjete, je prispela ena sama ponudba. Pogodba je bila sklenjena 16. julija 2020. Iz pogodbe, ki je bila javno objavljena, sicer nismo razvideli ponudbe in kalkulacije cen, ampak se je v zvezi z njo odzval tudi gospod Mihael Bibarič, ki je pri DARS-u svetoval pri vzpostavitvi cestninskega sistema v prostem prometnem toku pred tremi leti. In za častnik Delo je povedal, če bi iskali to dokumentacijo, nekakšno matrico načrta, torej v bistvu gre za neko podlogo, da bi videli, kako je strukturirana, kako so ubesedene tehnične in funkcionalne zahteve, bi jo tudi našli. Vodstvo obeh podjetij sta imeli in še imata tesne stike. Potem nadaljuje, ko preberete DARS-ovo razpisno dokumentacijo je to, da so vanjo vključili Asfinagove tehnične podloge, komaj razvidno. Preprosto nerazvidno je, saj ne vidim, da bi se v razpisu DARS-a ponovili katerikoli tehnični in funkcionalni pogoji in zahteve iz Asfinagove ponudbe.

Posebej omejeni strokovnjak poudarja, da je razlika, če razpis pripravijo strokovnjaki ali manj izkušeni ljudje. In zato navaja, da bi pričakoval, da bi pri DARS-u uporabili znanje Asfinavigovih strokovnjakov, vendar ga očitno niso. Kar pa še posebej bode v oči je izjava, da bi takšno razpisno dokumentacijo strokovnjaki, ustrezno usposobljeni strokovnjaki lahko pripravili za 10 do 20 % sklenjene cene, torej za ne več kot 50 tisoč evrov. Dne, 4. septembra, je bilo objavljeno javno naročilo vzpostavitev in delovanja sistema elektronskih vinjet. Do 2. novembra 2020 je bilo na portalu javnih naročil objavljenih kar devet popravkov, tudi takih vsebinskih, ki spreminjajo razpisne pogoje. In da popravkov ni bilo malo, priča tudi ta snop dokumentacije. Poglejte ta zgornji del predstavlja originalni razpis, ta spodnji del pa predstavlja dopolnitve in pojasnila. Konec letošnjega januarja, torej natančneje 29. januarja, je DARS sprejel odločitev o izbiri ponudnika Skytoll iz Slovaške za 15,7 milijona evrov. V medijih so se s tem v zvezi pojavile resne obtožbe in namigovanja, da so popravki razpisa, le tega toliko spremenili, da so razpisni pogoji omogočili izbiro izbranega ponudnika. DARS je dve ponudbi označil kot nedopustni in na tak način izločil ponudnika Iskratel in konzorcij podjetij Maren, Telekom Slovenije, Pošta Slovenije in / nerazumljivo/. Po navedbah medijev, podjetje Skytoll ne razpolaga z ustreznimi referencami.

Po navedbah častnika Delo, je na spletni strani Skytoll-a, kjer slovaška družba navaja svoje reference, navedena tudi vzpostavitev sistema e-vinjet na Slovaškem, pri čemer navaja, da je podjetje Skytoll za slovaški sistem vzpostavilo le platformo za plačila in prodajo vinjet, ter prevzel marketing, ni pa bil odgovoren za nadzor in postavitev nadzorne opreme. To isto podjetje, Skytoll, med svojimi referencami navaja tudi vzpostavitev elektronskega cestninjenja za tovorna vozila na Češkem, skupaj z podjetjem czech toll. Kot je razvidno iz objav v častniku Delo, naj bi DARS tako naredil tri ključne spremembe pri razpisu e-vinjet v korist skytoll-a, pa jih bom direktno navedel. Skytoll nima reference z vzpostavitvijo sistema e-vinjet, ampak je DARS Slovaški družbi omogočil konkuriranje za posel, s spremembo razpisa. DARS je namreč sprva v razpisu zahteval od ponudnikov referenco, da so vzpostavili vsaj en sistem za tehnični nadzor, e-vinjete, ki temelji na samodejnem prepoznavanju registrskih tablic in ki vključuje vozila do nosilnosti 3,5 tone. Kasneje so z dodatkom k razpisu kot referenco dovolili tudi vzpostavitev sistema za tehnični nadzor cestninjenja, za tovorna vozila. Skytoll je sistem elektronskega cestninjenja za tovorna vozila vzpostavil na Slovaškem in na Češkem. Kot drugič, kot je razvidno s spletnih strani podjetij Skytoll in Czech toll-a, je sistem elektronskega cestninjena na Češkem v veljavi od 1. decembra 2019. Ta podatek je zelo pomemben, ker je v razpisu DARS od ponudnikov zahteval, da so referenčni sistem vzdrževalni v delovanju najmanj 12 mesecev. DARS je kot rok za oddajo ponudbe sprva določil 4. november. Na ta datum Skytoll še ne bi izpolnjeval zahteve glede 12 mesečnega vzdrževanja sistema, torej manjkal bi mu slab mesec. V DARS-u so kasneje rok premaknili prav na 1. december, torej na dan, ko je bil češki sistem v veljavi točno eno leto. Prav tako so zaradi epidemije po pojasnilih DARS-a iz razpisa umaknili najvišjo dovoljeno ponudbo za vzpostavitev in pet let delovanja sistema elektronske vinjete, pri 14,2 milijona evrov.

Torej bil je javni razpis, kjer je bila določena najvišja možna cena. Vendar je DARS oktobra lani sprejel dopolnilni sklep, s katerim so sredstva za vzpostavitev sistema in še osem let delovanja omejili pri 23,3 milijonih evrov. Ker so ponudili višjo ceno, je DARS kot nedopustno označil podjetje Consortium Marant, Marant, Telekom Slovenije in Pošte Slovenije in Kapš. Skytoll je za vzpostavitev sistema, ki zajema centralni sistem ter prodajni in nadzorni sistem in za pet let delovanja sistema ponudil 15,7 milijona evrov oziroma za osem let delovanja 20,9 milijona evrov brez ddv-ja. DARS je diskartelovo ponudbo zavrnil zaradi neizpolnjevanja referenc. Zaradi suma na nepravilnosti pri izvedbi javnega razpisa družba DARS se za vzpostavitev prodajnega in nadzornega sistema za e-vinjete, v korist Slovaške družbe Skytoll, smo tako v poslanskih skupinah SAB, LMŠ, SD in Levica, sklicali to nujno sejo za nadzor javnih financ. Matičnemu delovnemu telesu bomo zato predlagali, da sprejme sklep, Komisija za nadzor javnih financ se je seznanila z dejstvi glede javnega razpisa DARS-a za vzpostavitev prodajnega in nadzornega sistema za e-vinjete. Glede na tok razprave in pojasnil s strani vabljenih gostov, pa dopuščam možnost, da bomo tekom razprave sklepe dopolnili in jih tudi vložili v odboru za potrditev. Spoštovani predsednik, predajam besedo vam.

Hvala lepa predlagatelju, mag. Rajhu.

Zdaj pa dajem besedo gospodu ministru, Jerneju Vrtovcu. Izvolite.

Dobro jutro vsem skupaj in lepo pozdravljeni tudi poslanke in poslance in strokovno osebje Državnega zbora.

Jaz sem najprej zadovoljen s tem, da smo se v vladajoči koaliciji odločili, da sledimo res digitalnemu razvoju, da smo digitalna družba in da bomo tako imeli s 1. decembrom tako imenovano e-vinjeto. Torej 1. december je ta presečni datum, jaz sem vesel, da ne bo več tiste vsakoletne telovadbe konec januarja s strganjem vinjet, tako da tudi to je dobra lastnost, da se je vlada zamenjala, torej da smo sposobni iti korak iz analogne tehnologije v digitalno e-vinjeta, torej bolj praktična, na drugi strani bo zagotovo tudi bolj ekonomična, kajti veljala bo celotno leto od dneva nakupa, sedaj pa velja obstoječa vinjeta, če nekdo kupi junija, velja samo do konca januarja. Torej tudi to, da bo ljudem mnogo privarčevanega, ne glede na to, če se bo vlada ali se bo ali pa se ne bo odločila za spremembo cene vinjete. Zlasti pa res digitalni korak naprej in to sem prepričan, da bo 1. decembra začelo delovati, ne glede na medijsko poročanje, na katerega se sklicuje predlagatelj v povezavi z javnim razpisom. Poleg tega, kar je sedaj predlagatelja navedel, lahko rečem, da je veliko nepoznavanje kako poteka javno naročilo in drugič, razumem da boli. Da boli, ker ni izbral s strani uprave DARS-a nekdo, ki je za 17 milijonov evrov dražji, morda tudi bolj zaradi sorodstvenih povezav med enim izmed ponudnikov, pa bivšim kandidatom za mandatarja. Drugič, enostavno ne moremo na podlagi zgolj medijskega poročanja ocenjevati kdo je primeren, kdo ni primeren. In ta seja je sestavljena samo iz časopisnih člankov, člankov ki so jih pripravile piar agencije, če hočete. Saj s kolegico od predlagatelja poznava kako to gre in enostavno je ta seja samo to, da se ji vrši določen pritisk na odločitev, mogoče na razveljavitve odločitve, morda na državno revizijsko komisijo, zagotovo pa, kot kaže, če bi bila še vedno bivša vlada na oblasti bi bil izbran na škodo davkoplačevalcev oziroma denarja DARS-a, nekdo, ki je 17 milijonov evrov dražji, ji dal dražjo ponudbo. Torej imamo tukaj tako vrečo, na eni piše 15, na drugi 32, in prejšnja vlada bi se odločila za vrečo, na kateri piše 32. Zaradi tega moje zaupanje v upravo DARS-a zaradi te odločitve enostavno je, zaradi tega ker bomo lahko teh 17 milijonov evrov dali v tretjo razvojno os, v severni in južni del, v hitro cesto Ptuj-Ormož, v obnovo cestišč in tako naprej. Ja, saj še ena ponudba, kot sem tudi izbral medijsko poročanje je dospela od enega konzorcija slovensko madžarskega in ta je bila zavrnjena kot ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev.

Bom pa tudi jaz prebral nekaj iz medijev, iz današnjih časopisnih člankov. Da je ta ponudnik menda spremenil potrdilo o referencah, ki ga je pripravil DARS, ta obrazec, tako da je vanj zapisal milejše pogoje o zahtevnih referencah. Pozor, a si predstavljate, nekdo je razpisno dokumentacijo spremenil, zaradi tega da bi sebi pogoje pripravi. V obrazcu naj bi izpustil podatek o podpori 15 prodajanih partnerjev, ter spremenili, da so z referenčnim sistemom ustvarili najmanj pet milijonov evrov prihodkov od prodaje, to so spremenili in ne 10 milijonov, kot je bilo na originalnem obrazcu DARS-a. Ne, takega ponudnika ne moremo izbrati, se zavedamo. Zato je bil izbran in tukaj res čestitke upravi DARS-a, tista ponudba, ki torej izpolnjuje pogoje in je najcenejša. Verjetno da bi imeli enako sejo komisije, če bi bil izbran tisti, ki je 32 milijonov evrov. Ne, je ne bi imeli, ker gre za družinske in druge povezave mora biti. Torej, če prav razumem, bi predlagatelj izbral glede na nedopustnost prve ponudbe tistega, ki je bil najdražji. Torej, jaz zaupam upravi DARS-a, predsedniku uprave DARS-a, da so postopek vodili popolnoma transparentno in tega ne bomo ocenjevali na podlagi medijskega poročanja, niti najmanj ne, ne na podlagi seje Komisije za nadzor javnih financ, ampak imamo za to v Sloveniji pristojne institucije. Sodne veje oblasti in nenazadnje tudi preiskovalcev, torej tudi drugih preiskovalnih uradov in lahko se tudi tam potem na koncu vse razčisti. Nenazadnje je ta celotna zgodba in tudi ta razpis oziroma to javno naročilo, sedaj pri državno revizijski komisiji in če bo kaj narobe, bomo potem ustrezno ukrepali. Govoriti, pa da je vse narobe na podlagi zapisov, v bistvu v dveh medijih, pa je v bistvu zloraba Komisije za nadzor javnih financ. Popolnoma neutemeljeno.

In jaz verjamem, da bo tudi v nadaljevanju, predsednik uprave DARS-a lahko zelo dobro pojasnil, sam ne razpolagam s temi podatki, ampak bo zelo dobro lahko pojasnil zakaj so izbrali omenjeno podjetje, kako je nastala razpisna dokumentacija oziroma dokumentacija javnega naročila, ampak samo nekaj vam povem, odgovori ali pa prilagajanje razpisne dokumentacije na podlagi vprašanj, ki se zastavljajo kot anonimno v sistemu in po tem odgovoru na ta vprašanja, ne vem koliko jih je prišlo, ampak to je sestavni del javnega naročila. Tako, da tukaj, dajte se malo pozanimati naslednjič ali je to v bistvu kaj bilo narejeno nelegalno ali je bilo to kaznivo dejanje, kajti potem ste dolžni, če je bilo kaznivo dejanje, izvršiti kazenski pregon. Torej izbran je najcenejši ponudnik, ki izpolnjuje vse pogoje. Če jih ne izpolnjuje, bo državno revizijska komisija tudi tega zavrgla in potem bodo bile odločitve še naprej, ampak izpolnjuje vse pogoje in jaz ne razumem v čem je tukaj problem. Povejte mi, v čem je problem? Razen to, da ni izbran nekdo, ki je bil kot kaže bi bil vaš izbranec za 17 milijonov evrov več. Torej za 17 milijonov evrov več, bodo naše avtoceste boljše in bo ta denar bil mnogo bolje porabljen, kot sicer.

Hvala lepa, minister Vrtovec.

Zdaj pa dajem besedo gospodu mag. Valentinu Hajdinjaku, predsedniku uprave družbe DARS. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Poslanke in poslanci, lep pozdrav še s strani DARS-a.

Jaz sem vesel priložnosti, da lahko danes na tem mestu pojasnim postopke glede uvajanja e-vinjete, s poudarkom na javnem naročilu. Poskušam bom biti čim bolj razumljiv in podroben, vendar pa vas že sedaj prosim za razumevanje, če nekaterih podrobnosti ne bom mogel ali smel pojasnjevati ali se do njih opredeljevati, saj v tem trenutku postopek izbora izvajalca še ni pravnomočno zaključen. Kot veste, sta bila vložena dva zahtevka za revizijo, zato ne bi želel s svojimi izjavami prioricirati te ali one odločitve ali celo tvegati obtožb, da poskušam vplivati na odločitev državno revizijske komisije. Drugi razlog pa je, da dokumenti iz postopka postanejo javni šele po pravnomočnosti odločitve oddaje javnega naročila, da ponudbe vsebujejo osebne podatke in da so vsi ponudniki dokumentacije s katero so se prijavili na javni razpis označili kot poslovno skrivnost. Tega namreč ne želim in tudi ne bom kršil. Takoj po nastopu nove vlade, marca 2020, ko je minister za infrastrukturo uvrstil projekt uvedbe e-vinjet kot enega prioritetnih ciljev ministrstva, so sodelavci na DARS-u začeli pripravljati vse potrebno za izvedbo projekta. Že v začetku aprila je bila tako na Ministrstvo za infrastrukturo posredovana projektna naloga, ki je vsebovala pregled stanja, pregled pravnih podlag, potrebnih aktivnosti, SWOT analiz in pa okvirno časovnico za uvedbo projekta.

Že pri pripravi projektne naloge je bilo prisotno zavedanje, da gre, čeprav na prvi pogled za nezahteven projekt, se pravi greš na splet, vneseš registrsko številko, številko kreditne kartice in to je to, da pa v bistvu gre v informacijskem in organizacijskem smislu za obsežen in zahteven projekt, ter na DARS-u ni dovolj znanja in izkušenj za pripravo razpisne dokumentacije oziroma tehničnih specifikacij. Že pod prejšnjo upravo se je DARS povezal s strokovnjaki iz ASFINAG-a in začel postopke za sklenitev pogodbe za nakup njihovih sistemskih specifikacij, ki so bile podlaga za uvedbo njihove e-vinjete in tudi za svetovalne storitve v fazi priprave naše razpisne dokumentacije ter v fazi vzpostavitve sistema. Zanesljivo vprašanje, zakaj ASFINAG? Razvojni oddelek ASFINAG-a ima približno 100 strokovnjakov, ki so sodelovali pri pripravi njihovih specifikacij in razvoja sistema. Zakaj bi torej odkrivali toplo vodo? Sedanja uprava je te postopke zaključila in sklenila pogodbo v skladu ZJN-3, po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Zakaj? Zato ker je ASFINAG edini ponudnik, ki ima ustrezno znanje in izkušnje, ki smo jih potrebovali, saj sta tako konceptualno, kot organizacijsko, cestninska sistema v Sloveniji in Avstriji neposredno primerljiva.

Slovenija je namreč že pri uvedbi vinjet, leta 2008 za zgled uporabila ravno avstrijski sistem vinjet, ASGINAG pa je že tudi uvedel lasten sistem elektronskih vinjet. Kot ključno pa nas je pri tem vodilo tudi dejstvo, da ASFINAG nima nikakršnih komercialnih interesov pri uvedbi elektronskih vinjet v Sloveniji in nam zato lahko zagotovi popolnoma neodvisne svetovalne storitve, ki so še posebej dragocene, saj temeljijo na njihovih operativnih izkušnjah pri uvedbi in izvajanju sistema elektronske vinjete. Da ASFINAG v konkretnem primeru nima komercialnih interesov pomeni, da nima interesa postati ponudnik vzpostavitve sistema elektronske vinjete v Sloveniji, niti, kar je zelo pomembno, ni povezan s katerim od ostalih potencialnih ponudnikov. To pa žal ne drži. V primeru vseh zunanjih izvajalcev, ki se pojavljajo na trgu. Sodelovanje z njimi, pri pripravi razpisne dokumentacije, bi namreč lahko pomenilo potencialno oškodovanje udeležencev razpisa. Že v mesecu maju je ekipa sodelavcev na DARS-u začela pripravljati tehnične specifikacije, vzporedno pa so potekale tudi aktivnosti za spremembo Zakona o cestninjenju, pri katerih je DARS vseskozi sodeloval, tako da smo vse rešitve, ki jih v zvezi z e-vinjeto prinaša novela zakona, sproti vključevali tudi v razpisne zahteve. Pri pripravi razpisne dokumentacije smo imeli samo en cilj in eno vodilo. Pripraviti takšno dokumentacijo in zahteve, na podlagi katerih bomo dobili usposobljenega izvajalca, ki bo v relativno kratkem roku, ki ga imamo na voljo, govorimo o 1. decembru 2021, uvedel sistem e-vinjete, sistem od katerega je na DARS-u odvisnih skoraj 200 milijonov evrov letno. In še, pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, ki bo vsebovala vse potrebne aktivnosti, tako v fazi vzpostavitve, kot v fazi delovanja sistema na način, da se omeji možnost sklepanja aneksom k osnovni pogodbi, ker bi bile ključne zahteve iz razpisne dokumentacije morda izpuščene oziroma spregledane.

Seveda pa smo pri razpisu poleg tehničnih zahtev upoštevali tudi izkušnje, ki smo si jih pridobili pri vzpostavitvi sistema DarsGo. Glede na kratek rok, predvsem pa glede na višino prihodkov, govorimo torej o približno 200 milijonih evrih letno, ki so odvisni od učinkovite vzpostavitve in delovanja sistema e-vinjete nismo imeli in tudi nimamo, prvič ne časa in drugič, ne možnosti za to, da bi se katerikoli izvajalec na DARS-u učil, kako se vzpostavi tak sistem, niti si ne moremo privoščiti izvajalca, ki bo lahko dal ponudbo s figo v žepu in računal, da bo z aneksi k pogodbi prišel do dodatnih prihodkov. Ne. 20. avgusta lani je vlada sprejela sklep, s katerim je DARS-u naročila, da izvede vse potrebno, da bo sistem e-vinjete vzpostavljen do 1. decembra letos. DARS je 4. septembra lani objavil razpis na portalu javnih naročil. Takoj po njegovi objavi, so potencialni ponudniki začeli na portal pošiljati različna vprašanja, za razjasnitev razpisnih zahtev, ter pobude oziroma zahteve po dopolnitvah in spremembah razpisne dokumentacije. Vsa vprašanja in pobude so anonimne in naročnik, v tem primeru DARS nima možnosti preveriti kdo jih postavlja. Strokovna komisija je odgovorila na vsa vprašanja. Prejeli smo skupno 372 vprašanj in pobud. Preučila je vse zahteve potencialnih pobudnikov je povsod, kjer je bilo smiselno in v dobro DARS-a ter v skladu z zahtevami ZJN, tudi upoštevala z enim preprostim namenom. Da se razširi možnost sodelovanja na razpisu za čim večje število ponudnikov, pri čemer pa so ti še vedno ustrezno usposobljeni in imajo potrebne reference. Za spremembo oziroma širitev referenc za izvajanje cestninskega nadzora, kjer smo prvotno predvideli samo referenco za nadzor vozil do 3,5 tone, tudi na vozila nad 3,5 tone, smo prejeli tri pobude, pri čemer so se potencialni ponudniki sklicevali na to, da so sistemi za nadzor obeh vrst vozil lahko identični in gre v primeru, da referenčnih zahtev ne bi razširili, za diskriminatorno obravnavo ponudnikov, s čimer so si že zagotovili možnost vložitve revizijskega zahtevka, če njihove zahteve ne bi upoštevali.

Ena pobuda, pa je prišla tudi za širitev prodajnih referenc, tudi na vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase. Zato smo v DARS-u posledično obe zahtevi razširili tudi na vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase. Želim biti jasen. Tovrstna širitev referenc je v skladu z zakonom o javnem naročanju. Poleg tega pa omogoča, da se prijavi večje število ponudnikov, kar pomeni večjo konkurenco. Poudarjam pa še enkrat. Vsa vprašanja in pobude, ki smo jih prejemali in so anonimne in naročnik nima možnosti preveriti kdo jih postavlja in zato tega tudi nismo počeli. Ker se je od objave razpisa dnevno slabšala situacija glede epidemije covid-19, smo prejeli kar 12 pobud oziroma zahtev za podaljšanje roka za oddajo ponudb, saj je bilo zaradi številnih omejitev, ki jih je epidemija povzročila znotraj držav Evropske unije, oteženo sodelovanje med potencialnimi ponudniki, še posebej v primeru ponudnikov iz različnih držav. Govorimo o tako imenovanih konzorcijih, sestavljanje / nerazumljivo/ in podobno. Prvotni rok oddaje ponudbe, ki je bil predviden za 4. november 2020, smo tako naprej podaljšali na 17. november 2020, potem pa na dokončni datum, 1. december 2020. Gre za skrajni rok, eno leto od začetka, od predvidenega začetka delovanja sistema. zaradi dodatnega zaostrovanja ukrepov, vezanih na obvladovanje epidemije in potencialnih posledic, ki so jih oziroma bi jih te omejitve lahko imele na ponudbeno vrednost, govorim predvsem o potencialnih zamudah pri dobavi blaga in potrebi pri angažiranju večjega števila sodelavcev, za vzpostavitev sistema zaradi izrednih razmer, kar bi oboje lahko vplivalo na višino ponudbe in jih v normalnih okoliščinah ne bi bilo potrebno upoštevati, smo z namenom, da zagotovimo možnost sodelovanja večjega števila ponudnikov, dopustno oziroma tako imenovano limitirano vrednost, ki je bila prvotno določena v višini 14 milijonov 220 tisoč, 3. novembra lani umaknili in se s tem izognili nevarnosti, da zaradi prenizke limitirane vrednosti nihče od ponudnikov ne bi bil sposoben oddati ponudbe.

Nenazadnje smo preko portala javnih naročil prejeli tudi pobude ali če želite pritožbe, da je limitirana vrednost prenizka in da znotraj tega finančnega okvirja, projekta ni mogoče izvesti. Limitirano vrednost smo sicer določili v razmerah pred drugim valom epidemije, pri čemer smo upoštevali izkušnje in znanje svetovalca iz tujine, govorim o ekipi ASFINAG-a, o lastnem poznavanju trga, primerjavo s pogodbami za druge informacijske sisteme, ki jih imamo na DARS-u, kot rečeno pa nismo mogli upoštevati izrednih razmer, do katerih je nato prišlo v naslednjih dveh mesecih po objavi razpisa, 4. septembra 2020. Pomembno je poudariti, da s tem ko smo limitirano vrednost umaknili, ni bilo spremenjeno dejstvo, da bo izbran ekonomsko najugodnejši ponudnik. Pri merilih je cena predstavljala 80 %, dodatne reference a 20 %. Se pravi 80 proti 20. In so bili ponudniki še vedno spodbujeni, da ponudijo čim nižjo ceno. Umaknjena limitirana vrednost pa nikakor ne pomeni, da ima naročnik za izpeljavo takega projekta na voljo neomejena sredstva, kar bi bilo tudi neracionalno in negospodarno. Ta so bila opredeljena v dopolnilnem sklepu uprave in izjave o angažiranih sredstvih, ki sta del spisovne dokumentacije DARS in sicer v višini 24 milijonov 344 tisoč 400 evrov, brez DDV, za vzpostavitev in osemletno delovanje. V roku smo prejeli tri ponudbe in sicer Konzorcij, Iskratel z madžarskimi partnerji, za 14, 2 milijona evrov za vzpostavitev in petletno delovanje oziroma 19,6 milijona za vzpostavitev in osemletno delovanje. Konzorcij Marant, Telekom, Pošta Slovenije in Kapsch za 33,4 milijona za vzpostavitev in petletno delovanje ter 44,8 milijona za vzpostavitev in osemletno delovanje ter Skytoll za 15,7 milijona za vzpostavitev in petletno delovanje ter 20,9 milijona za vzpostavitev in osemletno delovanje.

Po odpiranju ponudb se je izkazalo, da je bila ena ponudba pod umaknjeno limitirano vrednostjo, ena je višja za slab milijon in pol evrov, tretja pa je za kar 135 % višja od umaknjene limitirane vrednosti. Ta vrednost presega seštevek obeh ostalih ponudb, ter je pretirana in nerealno visoka. Zato je nerazumljivo in presenetljivo zatrjevanje najdražjega ponudnika, da sta vrednosti ostalih dveh ponudb prenizki. Strokovna komisija, ki je vodila postopek, ki je vse tri ponudbe razvrstila po merilih ter pregledala izpolnjevanje referenčnih zahtev, pri čemer je ugotovila, da je en ponudnik ne izpolnjuje referenčnih zahtev, ponudba drugega ponudnika pa je presegla zagotovljena sredstva za namen tega javnega naročila. Obe ponudbi sta tako nedopustni. V kolikor ponudba presega zagotovljena sredstva za namen javnega naročila je seveda edino logično in gospodarno, da se tako ponudbo označi kot nedopustno in se je ne sprejme. Kaj bi rekli v poslovodstvu družbe, ki bi se odločilo za izvedbo nekega projekta, sredstev za ta projekt pa ne bi imelo. Ali bi ravnalo gospodarno? Ne. Ravnalo bi negospodarno, škodljivo za družbo in celo protizakonito. Zato smo ponudbo konzorca, ki ga vodi podjetje Marant označili kot nedopustno. Nedopustno, ker njihova ponudbena vrednost za vzpostavitev in petletno delovanje elektronske vinjete in ne osemletno, petletno delovanje, za kar devet milijonov presega zagotovljena sredstva za vzpostavitev sistema in njegovo delovanje v njegovih osmih letih. Govorim na eni strani o pet, na drugi osem. Presegajo za kar 37 % in ker je njihova ponudba dražja kot ponudbi obeh ostalih ponudnikov skupaj, zato je nedopustna.

Kar pa zadeva konzorcija Iskratel in madžarskih partnerjev, njihova ponudba je nedopustna, saj ponudnik ne izpolnjuje referenčnih zahtev. Žal mi je, da je omenjeni ponudnik svojo dokumentacijo označil s poslovno skrivnostjo. To mi namreč preprečuje, da bi vam lahko pokazal kakšne, po domače šlamparije si je privoščil. To je priloga 11 razpisne dokumentacije in sicer gre za potrdilo o referenčnem delu. Omenjeni ponudnik ni izpolnil tega potrdila. Ne, naredil, oblikoval, napisal je svojega. Na prvi pogled enakega, z enako vsebino, a vendar so v njem tri bistvene pomanjkljivosti. Potrdilo sploh ne vsebuje podatkov o številu prodajnih partnerjev, ki ga sistem podpira, zahtevano je namreč bilo, da podpira vsaj 15 prodajnih partnerjev. V njegovem potrdilu je navedel nižji prihodek od prodaje e-vinjet brez DDV, od zahtevanih 10 milijonov. V njegovem potrdilu je navedeno nižje število izdanih e-vinjet od zahtevanih petih milijonov. In na obrazcu je obkrožil da, referenčni naročnik pa je podpisal, da izpolnjuje referenčne pogoje. Izpolnjuje že, vendar ne zahtevanih, temveč druge, svoje, precej milejše pogoje. Ne vem ali je računal, da strokovna komisija ne bo opazila razlik, ker gre na prvi pogled za identični obrazec. Zato ne izpolnjuje referenčnih zahtev in zato je njegova ponudba nedopustna. Strokovna komisija je v odločitvi tudi ugotovila, da je bila v ponudbenem obrazcu za potrebe izračuna meril napaka pri formuli za izračun vrednosti za ocenjevanje, nenamerna in se strinjam, da bi bilo veliko bolje, da je ne bi bilo.

Kar pa je najpomembnejše, strokovna komisija jo je pojasnila po vsebini in kar je ključno, pojasnila in z izračuni dokazala, da ta napaka na razvrstitev po merilih ni vplivala. Ravno tako pa ni šlo za napako, ki bi kakorkoli vplivala na pogodbeno vrednost. Sedaj pa prehajam na prvi očitek, ki ga v zahtevi za sklic nujne seje navajajo pobudniki. In sicer, da Skytoll nima reference s področja vzpostavitve sistema e-vinjet in naj bi za slovaški sistem e-vinjet vzpostavil le platformo za plačilo in prodajo vinjet ter prevzel marketing, ni pa bil odgovoren za nadzor in postavitev nadzorne opreme. Po pregledu ponudbe ponudnika Skytoll je bilo ugotovljeno, da je ponudbo predložil ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje. Kljukica. Da ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenih v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil z neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Zato je bila ocenjena kot dopustna.

Skytoll je predložil referenco za nadzor vozil nad 3,5 tone največje dovoljene mase na Slovaškem, kar je v skladu z našimi zahtevami ustrezna referenca. Kot dodatno referenco, za dodatne točke v okviru tistih 20 % meril, pa so prijavili še nadzorni sistem za vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase na Češkem. Obe referenčni izjavi sta podpisala naročnika referenčnih projektov, tako imenovani slovaški DARS in tako imenovani češki DARS. Po našem mnenju gre za dve verodostojni inštituciji, s čimer sta potrdila, da so referenčne zahteve izpolnjene. Da pa bi se izognili kakršnemukoli dvomu, je strokovna komisija reference preverila še dodatno na način, da je po telefonu poklicala oba podpisnika referenc in neposredno pri njih preverila zadeve in pa pristnost podpisov. Nadalje, smo šli še en korak naprej, je strokovna komisija glede ustreznosti referenc za tehnični nadzor za pregled in mnenje zaprosila še, prvič, svetovalce iz ASVINAGA, ki so reference za tehnični nadzor preverili na podlagi javno dostopnih podatkov in drugič, nadzornika kakovosti predmetnih referenčnih del, kanadsko podjetje CGI. To je bilo ustanovljeno leta 1976 in spada med večja podjetja z informacijsko in poslovno svetovanje na svetu in zaposluje preko 75 tisoč strokovnjakov na 400 različnih lokacijah. DARS ima sklenjeno pogodbo s Češko podružnico CGI in sicer za nadzor kakovosti v sitemu DarsGo, ki je kot del skupine prisoten na Češkem, Slovaškem in na Madžarskem in zaposluje preko 800 strokovnjakov in se od leta 2007 ukvarja z izvajanjem nadzora kakovosti cestninskih storitev v različnih evropskih državah. Kot poznavalca sistemov v teh državah in na podlagi našega sodelovanja z njimi, smo jih zaprosili za potrditev tako imenovanih slovaških referenc. Tako s strani ASFINAGA, kot s strani CGI je bilo na podlagi javno dostopnih podatkov, na podlagi njihovih preveritev in na podlagi poznavanja Skytoll-ovega sistema na Slovaškem in Češkem potrjeno, da ponudnik referenčne pogoje izpolnjuje.

Še enkrat, da ne bo dileme. Mi smo podpisna referenca s strani verodostojne inštitucije, podpisnike smo poklicali in preverili, reference je preverilo ASFINAG, reference je preverilo kanadsko podjetje CGI, povsod je bila ugotovitev, da ponudnik referenčne pogoje izpolnjuje. Na podlagi podpisanih referenčnih izjav s strani naročnikov, za katere nimamo razloga, da bi dvomili v njegovo verodostojnost in na podlagi dodatnih preveritev, je strokovna komisija ponudbo ocenila kot dopustno. Pri tem pa je pomembno poudariti, da na podlagi ponudbe, podpisanih referenc in dodatnega preverjanja, ki ga lahko kot naročnik oziroma strokovna komisija izvedemo, drugačne odločitve nismo mogli sprejeti. Za kakršnokoli dokazovanje nasprotnega, obstajajo drugi postopki in organi, ki so na voljo neizbranim ponudnikom. Gotovo pa se strinjate, da strokovna komisija ne more sprejemati odločitev na podlagi medijskih objav, v katerih nastopajo poslovodne osebe neizbranih ponudnikov ali svetovalci neizbranih ponudnikov, ki se predstavljajo kot neodvisni strokovnjaki za elektronsko cestninjenje. V drugem očitku pobudniki današnje seje DARS-u očitajo, da je podaljšal rok za oddajo na 1. december 2020 in s tem Skytoll-u omogočil, da je kot referenčni sistem lahko prijavil tudi češki sistem, ki ga je sicer vzpostavil 1. decembra 2020. Datum 1. december 2020 in enoletno delovanje in sistema na Češkem, ki se je izteklo ravno ta dan in so s tem sploh lahko prijavili dodatno referenco, je zgolj in čisto naključje. 1. decembra 2020 smo namreč postavili kot mejni datum, saj je ravno ta dan pomenil eno leto od predvidene uveljavitve elektronskega cestninjenja za osebna vozila, kar je uzakonil prav ta Državni zbor. To je datum, ki glede na pogodbene roke še omogoča pravočasno uvedbo sistema do ciljnega datuma. Ocenili smo namreč, da bo tri mesece dovolj za preverjanje in ocenjevanje ponudb, sprejem odločitve oddaje javnega naročila in podpis pogodbe. V pogodbi je namreč določilo, da roki za mejnike veljajo, v kolikor bo pogodba sklenjena najkasneje do 1. marca letošnjega leta, sicer se rok sorazmerno podaljša. Če ne bi bilo vloženih zahtevkov za revizijo, bi odločitev oddaji naročila postala pravnomočna 12. februarja letos in bi bilo dovolj časa za podpis pogodbe do 1. marca.

Tudi ni nobenega razloga, da bi načrtno naredili takšno spremembo, kot se nam očita. Če bi res želeli oddati javno naročilo Skytoll-u, bi lahko to že v začetku vključili v javno naročilo na primer, da bi predpisali zgolj šestmesečno obdobje vzdrževanja in ne enoletno. In tudi hipotetično, če bi res načrtno podaljšali ta rok za to, da bi se lahko prijavil tudi Skytoll, pa tega kot rečeno nismo naredili načrtno, bi s tem samo omogočili, da ponudbo odda še en ponudnik, kar pomeni večanje konkurence, kar je skladno z Zakonom o javnem naročanju in nenazadnje tudi naloga in dolžnost dobrega gospodarja. Odločitev o podaljšanju roka za oddajo ponudb smo zaradi razmer povezanih z epidemijo sprejeli dvakrat. Tako smo ponudnikom omogočili, da so v oteženih razmerah, ki so tako pri nas, kot tudi drugje po svetu spreminjajo dnevno, lahko oddali svojo ponudbo. O kompleksnosti ponudbe, ki zahteva čas za pripravo priča tudi dejstvo, da sta od treh prispelih ponudb, dve ponudbi oddala konzorcija, njihovo notranje usklajevanje pa zagotovo zahteva več časa, kot v primerih, kjer ponudbo oddaja samostojno podjetje. Prvi rok za oddajo ponudbo smo določili 2. decembra, ko smo posredovali razpis v objavo, torej v času, ko ni bilo mogoče predvideti kakšen bo drugi val epidemije. Prvi rok za oddajo ponudbe je bil 4. novembra, nato je bil na prošnjo potencialnih ponudnikov podaljšan na 17. november, ter nato še enkrat na 1. december lanskega leta. Pomembno pa je še nekaj. Tako imenovana češka referenca oziroma očitek, da naj bi bil rok za oddajo ponudb načrtno podaljšan do 1. decembra 2020, da bi Skytoll lahko uveljavil to češko referenco, ker kot sem dejal, ne drži je pravzaprav brezpredmetna. Tudi brez nje sicer ne bi dobil nekaj točk v okviru dodatnih točk, znotraj tistih 20 % meril za reference, bi bil namreč izbran Skytoll, saj sta obe drugi ponudbi nedopustni. Izbran bi bil isti ponudnik. Skytoll je češko referenco uveljavljal za pridobitev točk iz naslova dodatnih referenc, kvalificirali pa so se z referenco za nadzor na Slovaškem.

Tretji očitek, da smo iz razpisa umaknili najvišjo dovoljeno ponudbeno ceno za vzpostavitev in delovanje sistema elektronske vinjete, pri 14,2 milijona evrov in nato sprejeli dopolnilni sklep, s katerim smo zagotovljena sredstva opredelili v višini 24 milijonov 344 tisoč 400 evrov brez DDV, za vzpostavitev in osemletno delovanje in ne 23,3 milijona evrov, kot so napačno poročali mediji, pa sem že pojasnil. Prav tako tudi razloge za to odločitev, za katero še vedno menim, da je bila dobra in pravilna. S tem, ko smo limitirano vrednost umaknili, ni bilo spremenjeno dejstvo, da je bil izbran ekonomsko najugodnejši ponudnik in so bili ponudniki še vedno spodbujeni, da ponudijo čim nižjo ceno. To potrjujeta tudi dve od treh prejetih ponudb. Ponovno pa poudarjam, da umaknjena limitirana vrednost nikakor ne pomeni, da ima naročnik za izpeljavo takega projekta na voljo neomejena sredstva, ker bi bilo to neracionalno in negospodarno. V kolikor ponudba presega zagotovljena sredstva za namen javnega naročila, je seveda edino logično gospodarno, da se takšno ponudbo označi kot nedopustno in se je ne sprejme. Če bi namreč sledili logiki najdražjega ponudnika, bi morali sprejeti ponudbo tudi, če bi bila na primer v višini 200 milijonov. A res? Pa kdo je tu nor? In nenazadnje na samo razpisno dokumentacijo, se ni pritožil nihče od treh ponudnikov. Nihče. Nihče ji v roku ni nasprotoval in nihče je očitno ni želel še dodatno spreminjati. To pomeni, da so se z oddajo ponudbe strinjali tudi z razpisno dokumentacijo in njeno vsebino. Smo pa v novembru s strani zagrebške družbe Grafik.net prejeli zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo, a je državno revizijska komisija zahtevek zavrnila kot neutemeljenega. 29. januarja 2021 pa je k izbiri izvajalca dal soglasje tudi nadzorni svet DARS-a. Proti koncu pa bi želel osvetliti še vlogo gospoda Bibaritscha, ki je v teh dneh v medijih nastopal kot strokovnjak s področja elektronskega cestninjenja in kritiziral dejanja DARS-a. Tega da je strokovnjak mu ne oporeka nihče, tudi sam ne, čeprav se osebno ne poznava.

Nenazadnje je v času uveljavitve sistema DarsGo za konkretne zneske, govorimo o 214 tisoč 400 evrih sodeloval z DARS-om. Pri svetovanju, pri vzpostavitvi sistema DarsGo in pripravi razpisne dokumentacije za nadzornika kakovosti. Med njegovimi referencami lahko najdemo tudi navedbo, da je svetoval pri uvedbi bolgarske e-vinjete, katere dobavitelj je bil Kapsch. Ta isti Kapsch, ki sodeluje v konzorciju, ki je dal najdražjo ponudbo. Z izbiro takšnega svetovalca, ki je svetoval na konkretnem sistemu, ki ga je uvedel konkretni ponudnik, bi pri pripravi razpisne dokumentacije avtomatsko dali prednost izvajalcu, s katerim je tak svetovalec povezan. O neodvisnosti takega svetovanja torej ne bi mogli več govoriti. Dodatna pomanjkljivost takšnega svetovanja pa bi tudi bila, da pripravljalci razpisne dokumentacije na strani DARS-a ne bi imeli možnost vpogleda v delujoč sistem e-vinjete, kot smo ga imeli v primeru sodelovanja z ASFINAG-om, ampak bi se morali zanesti izključno na nasvete svetovalca, ki ne bi bil neodvisen. Tudi če bi želeli izbrati kateregakoli svetovalca za pomoč pri pripravi razpisne dokumentacije za e-vinjeto, bi kot referenco morali zahtevati, da je ta sodeloval pri uvedbi e-vinjete, pri kateremkoli drugem cestninskem upravljalcu, s tem pa bi avtomatsko dobili rešitve, ki bi bile prilagojene izvajalcu referenčnega sistema. Torej ravno to, o čemer smo se s tem, ko smo se povezali z ASFINAG-om izognili in kar očitno nekaterim ponudnikom ne ustreza, ker so želeli priti skozi sistem, ki so jih že prodali nekomu drugemu, se pa razlikuje od tega, kar zahteva in potrebuje DARS in Slovenija. V tem konkretnem primeru, v katerem se pogovarjamo danes, pa je kredibilnost gospoda Bibariča splahnela. Še več. Gre za zelo pristranskega poznavalca elektronskega cestninjenja. Zakaj, boste dejali. Ker se prodaja kot neodvisni strokovnjak in tako nastopa tudi v medijih, v resnici pa igra za drugo ekipo. Hotel je sodelovati z DARS-om, se nam ponujal, vendar se tokrat nismo odločili za sodelovanje.

Odločili smo se za preverjeno rešitev, avstrijski ASFINAG. Gospod Bibarič pa nam je kljub temu v času razpisa vseskozi pošiljal predloge in opozorila, kaj je v razpisni dokumentaciji potrebno spremeniti, kaj smo naredili narobe, kako naj zadevo naredimo veliko bolj učinkovito. Pri tem pa se je v oktobru 2020 pri enem izmed elektronskih sporočil, ki ga je naslovil na DARS, domnevam da zmotil in namesto skrito kopijo poslal vsem vidno kopijo, tudi predstavniku Kapsch-a, Mihaelu / nerazumljivo/ ki se je prijavil na razpis in direktorju družbe Pretor, Urošu Škufci, ki je po pooblastilu omenjenega konzorcija vložil revizijski zahtevek. Da je gospod Bibarič oziroma Prime Consulting Services za katerega dela, neposredno povezan s potencialnimi ponudniki za vzpostavitev e-vinjete, ni nobenega dvoma. Poleg prej omenjenega primera je zgovoren tudi angažma PCS pri pripravi dokumentacije za DarsGo sistem, kjer je v začetni fazi sodeloval kot podizvajalec Rapp Transa. In kaj je tu spornega, boste rekli. Razpis, ki je bil objavljen februarja 2013, je bil s pomočjo Rapp-a in PCS napisan tako, da se je lahko prijavil samo en ponudnik. Kdo? Avstrijski Kapsch. To je družba, ki jo sedaj v kopiji svojih mejlov daje tudi gospod Bibarič. Ta razpis je nato v času vlade Alenke Bratušek razveljavila državno revizijska komisija, o tem pa so obširno poročali tudi mediji. Iz teh razlogov gospoda Bibariča ne morem šteti za neodvisnega in kredibilnega strokovnjaka, saj lahko na podlagi vsega povedanega domnevamo, da so njegovi nasveti, stališča, predlogi in pripombe pristranski. Toliko na kratko v uvodu. Prepričan sem, da bom lahko v razpravi skupaj s sodelavcem odgovoril še na marsikatero vprašanje ali očitek, seveda v okviru, ki sem ga navedel v samem začetku. Za konec pa bi rad poudaril še to. v zahtevi za sklic nujne seje KNJF, so predlagatelji zapisali, da si slovenski davkoplačevalci zaslužijo jasen odgovor na vprašanje ali je bil razpis DARS-a za vzpostavitev prodajnega in nadzornega sistema za e-vinjete prirejen z namenom, da se posel zagotovi točno določenemu izbranci vladajoče politike. Odgovor je jasen in odločen. Ne. V javnem naročilu je bil edini cilj družbe DARS dobiti usposobljenega ponudnika z namenom, da bi uporabniki slovenskih avtocest in hitrih cest letos decembra, po 13-ih letih dobili prijaznejših način cestninjenja, kot korak k digitalizirani družbi. Pri javnem naročilu nismo favorizirali nobenega ponudnika. Razpis smo vodili skladno z zakonodajo in povsem transparentno.

Hvala lepa.

Hvala lepa, mag. Hajdinjak.

Zdaj pa dajem besedo nekdanjemu svetovalcu družbe DARS, gospodu Michaelu Bibaritschu. Se slišimo? Ja, dober dan v imenu komisije za nadzor javnih financ. Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa. Hvala lepa, gospod predsedujoči, gospe in gospodje. Dobro jutro, dober dan. Moje ime je Mihael Bibaritsch in sem svetovalec za elektronsko cestninjenje in to že 25. In v svojem delovanju smo večkrat svetovali tudi DARS-u, in sicer pri cestninjenju za tovorna vozila.

Tukaj sem, ker sem dobil povabilo z vaše strani. In drugič, sem tu zato, ker me je kontaktirala TV Slovenija pred nekaj dnevi, pravzaprav pred dvema tednoma v zvezi s to temo. In jasno moram povedati, da moj namen ni, da bi se vmešaval v sedanji postopek javnega naročila elektronskega cestninjenja, elektronske vinjete. Pred sabo sicer nimam teh dodatnih informacij, imam pa razpisno dokumentacijo iz septembra lani. In želel bi začeti s komentarji v zvezi z razpisno dokumentacijo.

Ta dokumentacija je bila objavljena 2. septembra, 3. septembra. Takrat sem napisal elektronsko sporočilo DARS-u. Pregledal sem na hitro to dokumentacijo, delno, bi lahko rekel, kajti zanimalo me je. In zato sem 12. septembra gospodu Krajiću iz DARS-a poslal elektronsko sporočilo, in namreč, da to ni v skladu s tržnimi zahtevami, kajti vsebuje številne kriterije, merila, ki izključujejo vse potencialne ponudnike. To, kar so zahtevali, je tako specifično, kajti zahtevajo elektronske vinjete in tega nihče nebi mogel izpolniti glede na dane parametre. Prav tako tudi reference konkretno. Gre za prepoznavanje registrskih tablic v tem sistemu. Če bi zaprosili za reference v zvezi z temi parametri za lažja vozila, ne za transportna vozila, mislim, da nebi dobili niti ene reference. Prav tudi razmerje pri evalvaciji in pa obseg dobave. Želim poudariti naslednje. Šlo je za limitirano vrednost 14-ih milijonov; gre za številne portale in mobilne enote, ki so vključene. 25 let že delujem na trgu, imam podatkovno bazo s številnimi cenami in sistemi in zlahka lahko podam ocene. Ne glede za oceno določenega obsega mislim, da to ne more biti 14 milijonov v primeru DARS-a. Gre namreč za 640 kilometrov dolgo omrežje, 33 portalov in mobilne enote, ki predstavljajo zahtevo, ki je pretirana. Pri uveljavljenju takih sistemov po Evropi smo dosegli tudi 2 tisoč 200 kilometrov dolgo omrežje, ki je vsebovalo 35 portalov in 13 mobilnih enot. To pomeni, da DARS glede na svoj sistem ima kontrolno točko na vsakih 7,5 kilometra, v ASFINAG-u z 2 tisoč 200 kilometri pa je taka kontrolna točka na 45 kilometrov v povprečju. To je velika razlika. Kot sem dejal, avstrijska mreža je ena najbolj gostih, če primerjamo Evropo. Tukaj imam tudi dokazila za te številke, za te podatke, in te številke sem tudi raziskal.

Druga pripomba z moje strani. Skušam slediti zadevam kronološko. Samo ena ponudba je bila oddana za e-vinjete.

Ne, zmotil sem se. Se opravičujem.

Mi smo vložili ponudbo, da bi DARS podprli za zgolj delček cene, kot jo je ponudil ASFINAG. Seveda bi moral biti razpis potem tudi krajši, bolj kompakten v smislu zahtev. Mi smo rekli, da bi morali zagotoviti tudi ustreznega nadzornika za kakovost sistema za tovornjake. Mi smo tudi predlagali tehnično dokumentacijo DARS-u, poleg tega smo predložili tudi dokument v zvezi s standardno pogodbo DARS-a, tudi dokument v zvezi s samo razpisno dokumentacijo, v zvezi s samim oddajanjem ponudb. Te standardne formularje bi lahko uporabil tudi DARS pri svoji dokumentaciji. Imamo cel sveženj razpisne dokumentacije, ki je zelo visokokakovostna in ki bi tudi lahko ustrezala trgu, ki nebi bila kakorkoli izven trga, ti predlogi so bili namenjeni trgu. Naš cilj je, da podpiramo svoje partnerje z vsem znanjem, ki ga imamo. Vemo, da obstaja razlika med sistemoma za cestninjenje težkih tovornih vozil, osebnih vozil in tako naprej. Vsega tega pa seveda ne morete najti v DARS-ovi razpisni dokumentaciji, ki je relativno slabe kakovosti. Tudi to razmerje v razpisni dokumentaciji ni ravno najboljše. 372 vprašanj ste prejeli v zvezi z razpisno dokumentacijo za vrednost razpisa 14,7 milijonov evrov. Mi smo sodelovali pri bolj obsežnih razpisih, kjer je bila vrednost 140 milijonov ali več, pa smo prejeli zgolj nekje 40 do 50 vprašanj na samo razpisno dokumentacijo. In to veliko število vprašanj, ki ste jih vi prejeli v zvezi z dokumentacijo, kaže, da ni bila ravno najbolj kakovostno pripravljena.

Še nekaj bi rad omenil, ker se je izpostavilo dvakrat v razpravi. Kakšna je naša povezava z nekaterimi podjetji. Če ste prisotni na trgu 25 let in svetujete na področju elektronskega cestninjenja in cestninjenja na splošno, potem seveda imate vzpostavljene stike z vsemi deležniki na trgu – z ministrstvi, z državnimi podjetji, ki upravljajo s cestami, imamo stike tudi s predstavniki industrije, ki zagotavljajo sisteme. Vendar to ne pomeni nujno, da ravnamo v imenu ali za industrijo. Mi imamo zgolj to zmožnost, da vidimo, v katero smer se razvija trg, kaj se dogaja na področju industrije, kateri proizvodi bodo dani kmalu na trg. To so informacije, ki jih potrebujete, če želite pripraviti razpisno dokumentacijo za sistem cestninjenja, ki je pravzaprav tehnološko zelo razvit in napreden. Vedeti morate, kaj bo kmalu že na voljo. In morate na nek način upoštevati te bodoče proizvode, tehnologijo, tudi znotraj razpisne dokumentacije za razpis, ki naj bi se zaključil čez nekaj mesecev. To je eno od naših načel, ki jih upoštevamo pri razpisih, ki so res najnovejši in upoštevajo najnovejšo tehnologijo. Saj ne bomo uporabljali zastarele tehnologije. Kar pomeni, da imamo posebno vlogo v tem pogledu. Samo dve podjetji na evropskem trgu lahko to storita – Rab Trans v Nemčiji in Švici in Consulting v Avstriji.

Če bi mi bili kakorkoli povezani s katerimkoli akterjem, bi to seveda imelo tudi pravne posledice na sam razpis, ampak mi nimamo nobenih povezav ne s Kapschem ne s katerokoli firmo oziroma ponudnikom. Lahko vam pošljemo podatke, dodatne podatke, če želite. Na naši spletni strani boste našli tudi na ducate projektov, ki smo jih opravili v zadnjih letih, desetletjih. Mi vedno sedimo na tej strani mize, nikoli na strani industrije; ne delamo za industrijo. Da smo povezani s Kapschem v Bolgariji? Ja, lahko bi rekli, da smo povezani tudi s Q3 v Sloveniji, zato, ker so bili naš pogodbeni partner, ko smo vzpostavljali cestno infrastrukturo. Kapsch je vzpostavljal cestno infrastrukturo v Bolgariji. Ja, poznam vsa ta podjetja. Nekatera poznam bolje, nekatera poznam manj dobro, ampak poznamo se; poznamo posameznike v teh podjetjih. Ampak v vseh teh letih je bila naša vloga vedno na strani, kjer smo zdaj, nikoli na strani industrije.

Vi pravite, da imate v rokah tudi elektronsko sporočilo, ki sem ga poslal in ki je bil v kopiji poslan tudi gospodu Škufci in avstrijskemu kolegu. Z Urošem sodelujem že od leta 2003, on je bil takrat svetovalec na ministrstvu, tudi na DARS-u. Ne bom komentiral, zakaj on ni več svetovalec.

Potem je tu še elektronsko sporočilu Mihaelu / nerazumljivo/, imamo tudi sporočilo iz FCON-a. Sam sem namenoma poslal ta sporočila. Pri DARS-u sem ugotovil namreč, da ste nekoliko odporni na svetovanje, oklevate. Lahko vam povemo več dejstev, pa jih zanemarite. Tudi Kranjiču sem poslal več elektronskih sporočil. Omenjal sem tudi dokumentacijo, omenil sem tudi specifično, kateri posamezniki so se v preteklosti name obračali, ko je bil razpis že objavljen. In takrat sem se spraševal ali so res svetovalci zdaj odgovorni za to zmedo, za ta kaos, ki je nastal pri tem razpisu, saj to ni moja vloga. Jaz nisem dolžen popravljati te dokumentacije tega razpisa, kajti DARS nas ni več želel imeti za svetovalce – postavili so nas pred vrata. Zato sem ta dva gospoda tudi omenil v kopiji tega sporočila. Na podlagi tega seznama pa je povsem jasno, da nismo povezani s komerkoli. Sam sem predan DARS-u zato, ker sem za vas, dragi moji iz DARS-a, ki tudi sedite na tem sestanku, delal, z vami sem sodeloval več let. Želel sem vam pomagati pri razpisu, ki ste ga očitno izpeljali ne ravno najbolje in ki tudi ni najbolj primeren za trg. Še zadnja pripomba v zvezi s to nujo, da se izpelje ta projekt. Prihodki, ki naj bi jih zagotovil, so v višini 200 milijonov letno. Ampak saj imate sistem nalepk vinjet, ki vam prinaša plus/minus isto. Seveda boste morali malce načrtovati tudi sam proces ukinitve vinjet, ki so v veljavi v tem trenutku.

To bi bilo zaenkrat vse z moje strani. Hvala lepa, da ste mi prisluhnili, sedaj pa sem pripravljen sprejeti tudi vaša vprašanja.

Hvala lepa tudi vam, gospod Bibarič (?).

Glede vprašanj predvidevam, da bo skozi razpravo kar nekaj vprašanj, zato bom tudi vabljenim na koncu dal besedo. Vendar že sedaj povem, da bom dal besedo za odgovore na vprašanja, ne pa za razpravo oziroma komentarje na razprave članov komisije.

Zdaj pa prehajamo na razpravo članic in pa članov. Trenutno so prijavljeni štirje. Najprej dobi besedo mag. Alenka Bratušek, potem gospod Robert Pavšič in pa gospod Jože Lenart. Četrti sem pa prijavljen sam.

Izvolite, gospa mag., imate besedo.

Najlepša hvala in lep pozdrav vsem danes tukaj prisotnim.

Začela bom z vprašanjem, na katerega želim zelo jasen odgovor. In to je, kdo bo odgovarjal, če pristojne institucije ugotovijo, da je šlo za nezakonito prirejanje javnega razpisa? Gospod Hajdinjak? Gospod Vrtovec? Nova Slovenija? Ali kar vsi v paketu?

Kot drugo moram povedati, da sta oba, tako minister kot predsednik uprave, očitno slabo prebrala zahtevo za današnji sklic. Mi ne očitamo, da ste izbrali ponudnika, ki nebi izpolnjeval referenc; očitamo pa, da ste pogoje prilagodili tako, da je ta ponudnik pač na koncu reference tudi izpolnjeval.

In še na očitek, da smo sejo sklicali na podlagi časopisnih člankov. Oziroma še več, minister je šel še korak dlje in je rekel na podlagi piar agencij. Bom rekla, da gospod minister, ki se spozna na piar in je znotraj Nove Slovenije dolgo časa skrbel za to, očitno že ve, kako pride to takšnih člankov v določenih medijih. In je pa prav smešno, da je pa potem sam prebral današnji članek, ki - domnevam, gospod minister – je nekdo poskrbel, da je točno danes, če prav razumem neka piar agencija, da je točno danes v medijih ta članek.

Tudi očitek, da ta komisija ni pristojna za to, je za lase privlečen. In sem pravzaprav žalostna, da poslanec, ki je kar nekaj časa sedel v Državnem zboru, pravzaprav ne ve, očitno ne ve, da je DARS podjetje v 100-procentni lasti države, ki ima koncesijo. To pa pomeni, da nekaj dela namesto države oziroma za državo. Če DARS-a nebi bilo, bi morala to opravljati država oziroma Ministrstvo za infrastrukturo. Se pravi, je več kot prav, da se danes pogovarjamo o porabi nekaj 10 milijonov evrov.

Zdaj pa gremo tudi mi, bom rekla lepo po vrsti in po očitkih.

Kot sem že rekla, ja, seveda, predsednik uprave je lepo nanizal, da izbrano podjetje izpolnjuje pogoje. Seveda jih izpolnjuje, saj ste vsaj tri do štiri stvari razpisu prilagodili temu, da jih to podjetje izpolnjuje. Jaz ne bom omenjala ne enega ne drugega, ne tretjega podjetja, za razliko tako od ministra kot od predsednika uprave, bom pa se tukaj odzvala na en, bom rekla ministrov spet namig, kako naj bi z enim od podjetij bil povezan gospod Karl Erjavec, ki, kot jaz vem, ja, ja je še vedno predsednik DeSUS-a. In včeraj sem gledala eno oddajo na televiziji, kjer je vodja Poslanske skupine Nova Slovenija zelo, zelo vabil DeSUS in zelo, zelo hvalil DeSUS, kako so dobri, kako so fajn, kako naj ostanejo še naprej z vami v koaliciji. Se pravi, če s kom, je tisti x ponudnik povezan, potem je povezan z vladno koalicijo in nikakor z nami. Ampak, kot sem že rekla, ne bom ne enega ne drugega, ne tretjega omenjala, ker mi nismo in ne delamo za nikogar, za razliko od mogoče koga drugega.

Skratka še enkrat, razpisni pogoji so bili tekom razpisa večkrat spremenjeni, to je dejstvo. To je povedal tudi gospod Hajdinjak, naštel, katere spremembe so bile, povedal - zdaj pa mislim, da lahko rečem, kar citiram ga -, da so te spremembe bile narejene zato, da bi bilo na koncu čim več ponudnikov. A glej ga zlomka, na koncu je ostal en sam. En sam. Spremembe delati zato, da bo ponudnikov čim več – na koncu pa na DARS-u konča samo ena pravilna, popolna ponudba. To je tudi malo za lase privlečeno oziroma človek težko razume. Jaz se zavedam, da verjetno za tak informacijski sistem ne obstaja ponudnikov toliko kot za nakup svinčnikov, radirk ali pa česarkoli drugega; verjetno jih je malo. In točno zato je treba biti pri pripravi takšnega razpisa in izboru še toliko bolj pazljiv.

Drugo dejstvo, ki bode v oči, je, da ste za pripravo razpisne dokumentacije podpisali pogodbo, za katero ste plačali 270 tisoč evrov, 270 tisoč evrov, in ob tem morali razpisno dokumentacijo večkrat v ključnih delih tudi popravljati.

To so stvari, ki bodejo v oči, na te stvari želimo dobiti odgovore. Po naši oceni ste zasledovali samo en cilj, to je, da bo izbran točno določen ponudnik. In kot kažejo, bom rekla stvari, sem sama osebno vedno bolj prepričana, po današnjih dveh nastopih pa še bolj, da je temu res tako.

Mi ne oporekamo digitalni vinjeti, jo pozdravljamo. Se pa sprašujemo, če je prav, da se nekomu zagotovi posel zato, ker se nam mudi. Dejstvo je, da se mudi, če želite 1. decembra elektronsko vinjeto vpeljati. Pa kdo bo od tega imel seveda še dodatno korist.

Prva stvar. Izbrano podjetje nima reference z vzpostavitvijo sistema e-vinjet, nima, ampak je DARS omogočil konkuriranje s spremembo razpisa. Kaj pa ste naredili? Najprej ste v razpisu zahtevali od ponudnikov referenco, da so vzpostavili vsaj en sistem za tehnični nadzor e-vinjete, ki temelji na samodejnem prepoznavanju registrskih tablic in ki vključuje vozila do nosilnosti 3,5 tone - tega izbrani ponudnik ne izpolnjuje. Potem ste z dodatkom k razpisu kot referenco dovolili tudi vzpostavitev sistema za tehnični nadzor cestninjenja za tovorna vozila – izbrani ponudnik je sistem elektronskega cestninjenja za tovorna vozila vzpostavil na Slovaškem in Češkem. Se pravi, po osnovni verziji izbrano podjetje nebi imelo reference, po dopolnjeni jo pa seveda ima. In zdaj v mene in celo slovensko javnost prepričajte, da tega niste storili za tega točno izbranega ponudnika. Težko bo.

Druga stvar, rok. Se pravi, zahtevali ste, da ponudnik ta referenčni sistem, da mora ponudnik ta referenčni sistem vzdrževati v obdobju najmanj 12 mesecev. Najmanj 12 mesecev. Najmanj 12 mesecev. Rok za oddajo je bil 4. november. Dejstvo je, da izbrani ponudnik 4. novembra tega pogoja ni izpolnjeval. To je dejstvo. Če bi povedala kot predsednik uprave, bi rekla kljukica. To je dejstvo. 1. decembra, po tem, ko ste podaljšali rok - seveda boste zdaj rekli zato, ker je nekdo napisal, da bi ga rad podaljšal. Ja, seveda, jaz bi tudi napisala, da bi ga rada podaljšala, če po prvem primeru ne izpolnjujem, po drugem pa. To so smešne stvari, smešne, na drugi strani pa žalostne. Rok ste podaljšali za teh nekaj 10 dni zato, da je izbrani izvajalec seveda 1. 12. imel referenco eno leto vzdrževanja sistema. Druga prilagoditev sistema za to, da je lahko bil izbran ponudnik, ki je bil.

Seveda je logično, da ste ceno, če ste zahtevali vzpostavitev sistema, najprej vzpostavitev sistema in vzdrževanje 5 let, potem pa vzpostavitev sistema in vzdrževanje 8 let, je logično, da se je cena spremenila, je logično, da ste ceno dvignili. Ampak zakaj teh stvari niste vedeli ob objavi razpisa? Zakaj teh stvari ob objavi razpisa niste vedeli? Vse to vzbuja sum, da ste pač to prirejali točno določenemu ponudniku.

Predsednik uprave je prej prebral, čeprav je rekel, da ne bo, je prej prebral neke reference, ki naj bi bile ponarejene, ki naj nebi ustrezale, kakorkoli, jaz se v to ne bom spuščala, ampak bom rekla, tudi gospod Hajdinjak pozna en primer, kjer je Decom odločil, da se referenca lahko zamenja. Ja? Se pravi, to naj nebi bila tako velika ovira kot jo vi navajate predhodno. Skratka, v nekem drugem gradbenem projektu, kjer je bil gospod Hajdinjak na drugi strani, če bi uporabila besednjak poslanca Nove Slovenije, bi rekla pri enem od gradbenih baronov, je Decom - meni zelo čudno, ampak Decom je institucija, ki oodloča in jo je treba spoštovati – odločil, da pač nepravilno, ne samo nepravilno, celo ponarejeno, tudi tam je šlo za ponarejeno referenco, se da zamenjati. Tako, da mogoče pa Decom drži besedo in pri vseh stvareh odloča enako.

Tako, da več kot prav je, da se danes tukaj pogovarjamo o tem. Če sem prej ministra prav razumela, nam je celo namignil, da naj tudi druge organe opozorimo na to, da se mogoče začnejo ukvarjati s tem, ker so oni zato tukaj, da pač te stvari raziščejo. Vse našteto pa mene osebno res navdaja z veliko skepso, da so stvari narejene tako kot bi morale biti narejene, da so spremembe pri razpisu, mnogo sprememb je povedal predsednik uprave, mnogo sprememb pri razpisu, ki naj bi bile narejene zato, da bo število prijavljenih ponudnikov čim večje, na koncu pa končamo pri enem, ki je svojo ponudbo lahko oddal šele zato, ker je DARS pač spremenil in priredil ta javni razpis več kot očitno nekomu na kožo.

Na koncu še enkrat ponavljam vprašanje iz začetka. Če pristojne institucije ugotovijo, da so bile v tem postopku narejene napake, kdo bo prevzel odgovornost?