Spoštovane gospe in gospodje, kolegice poslanke, kolegi poslanci, lepo pozdravljeni.

Začenjam 32. sejo Odbora za finance. Nihče od članic ali članov odbora ni zadržan, na seji pa kot nadomestni član sodeluje poslanec Dejan Židan, in sicer namesto poslanca Janija Prednika iz poslanske skupine Socialnih demokratov.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Članice in člane Odbora za finance obveščam, da ste dne 19. februarja prejeli predlog za širitev z 2. točko dnevnega reda seje odbora, in sicer je to predlog Zakona o jamstvu Republike Slovenije v panevropskem garancijskem skladu, ki se obravnava po nujnem postopku.

Sprašujem predstavnika Ministrstva za finance, ali želi podati mnenje o tem predlogu? Ne. Ali da?

Izvolite, državni sekretar, gospod Peter Ješovnik. Prosim.

Predsednik, hvala za besedo. Spoštovane članice in člani odbora.

V okviru pandemije covid-19 je bila skupina evropske investicijske banke pozvana, naj znatno okrepi svoje poslovanje v podporo podjetjem s sedežem v Evropski uniji, ki jih je prizadela kriza.

Gospod državni sekretar, tu zdaj ne gre za obravnavo točke, ampak gre za …

A, se opravičujem.

… za razširitev dnevnega reda, tako da po Poslovniku je tudi predlagatelj, v tem primeru Vlada, ima možnost obrazložiti predlog za razširitev dnevnega reda, če ni, ni nobene težave, kar se pa tiče obravnave same točke, moramo pa najprej sprejeti razširjen dnevni red.

Zdaj sprašujem predstavnike poslanskih skupin, ali želi kdo besedo v zvezi s predlogom za razširitev dnevnega reda? Ne. To se pravi, da prehajamo na odločanje. In sicer odločamo o tem, da razširimo dnevni red z 2. točko, to je predlog Zakona o jamstvu Republike Slovenije v panevropskem garancijskem skladu. Začenjam glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev dnevnega reda z 2. točko sprejet.

Prav tako vas, članice in člani odbora, obveščam, da ste dne 23. februarja prejeli tudi predlog za širitev s 3. točko dnevnega reda, to pa je zahteva Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti 4. odstavka 74. člena Zakona o davčnem postopku in Zakona o davčnem postopku. Ali želijo predstavniki poslanskih skupin s tem v zvezi besedo? Ne. Zato prehajamo na odločanje.

In sicer odločamo o predlogu za širitev s 3. točko dnevnega reda. Začenjam glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

V poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje, in z obema današnjima razširitvama.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG DEKLARACIJE O USMERITVAH IN DELOVANJU REPUBLIKE SLOVENIJE V INŠTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU OD 2021 DO 2024.

Kot gradivo k tej točki dnevnega reda ste 9. februarja prejeli besedilo predloga deklaracije, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada na podlagi 5. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Obveščam vas, da Odbor za finance predlog deklaracije obravnava kot matično delovno telo na podlagi 2. odstavka 154.g člena Poslovnika Državnega zbora in v skladu s svojimi pristojnostmi. Svoje mnenje o predloženi deklaraciji bo odbor posredoval Odboru za zadeve Evropske unije.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavniki Ministrstva za finance in Ministrstva za zunanje zadeve. Najprej dajem besedo predstavniku Vlade, konkretno predstavniku Ministrstva za zunanje zadeve, državnemu sekretarju gospodu Stanislavu Raščanu.

Prosim.

Hvala lepa, gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci.

V skladu s 5. členom Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije mora Vlada Republike Slovenije najmanj enkrat letno poročati Državnemu zboru Republike Slovenije o stanju v EU in položaju Slovenije v njej. Državni zbor nato na podlagi 110. člena Poslovnika sprejme stališča o političnih usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije in prednostnih nalogah v prihodnjem obdobju. Temeljni namen te obravnave je prispevati k preglednemu in ciljno usmerjenemu delovanju Slovenije v institucijah Evropske unije.

Vlada je pripravila predlog deklaracije, ki je danes pred vami, že 13. zapored. Tokratni predlog smo pripravili z rahlo zamudo, ki je nastala zaradi menjave vlade, spopadanja s posledicami pandemije covid-19 in dejstva, da je zamujala tudi objava delovnega programa Evropske komisije. Predlog deklaracije pred vami daje usmeritve za delovanje Slovenije v institucijah EU do leta 2024. To je novost. Kot veste, se je doslej deklaracija praviloma nanašala na 18-mesečno obdobje trajanja tria predsedstev Sveta Evropske unije. Maja 2016 je začel veljati medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje, s katerim so se institucije dogovorile za okrepitev letnega in večletnega načrtovanja unije. V skladu s tem sporazumom je bilo dogovorjeno, da bo za aktualno zakonodajno obdobje na podlagi strateške agende EU 2019-2024 prvič sprejet tudi skupni večletni delovni program. Predsedniki treh institucij EU so tako 11. decembra 2020 podpisali dogovor o glavnih cilj in prednostnih nalogah politik Evropske unije za obdobje 2020-2024. S tem se poleg letnega načrtovanja uvaja tudi dinamika večletnega načrtovanja dela institucij Evropske unije s ciljem usklajenega izvajanja strateške agende.

Skladno z navedenim in glede na to, da se je veljavna deklaracija iztekla sredi lanskega leta ter da sprejemanje nove deklaracije časovno skoraj sovpada z mandatom aktualne Evropske komisije in Evropskega parlamenta Državnemu zboru v sprejem predlagamo deklaracijo o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijo za obdobje do konca aktualnega zakonodajnega cikla oziroma trajanja strateške agende. S tem bomo dosegli tudi večjo jasnost glede ključnih prednostnih nalog delovanja Republike Slovenije v Evropski uniji.

Namen pričujoče štiriletne deklaracije je torej zagotoviti strateški okvir za načrtovanje dela na posameznih področjih, saj bi na ta način lahko uskladili domače razprave s političnim in zakonodajnim ciklom na ravni Evropske unije. Hkrati tako načrtovanje umešča interese Slovenije v dolgoročnejši strateški okvir Evropske unije, kot sta na primer strateška agenda Evropske unije 2019 do 2024 in agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Priprava prihodnje deklaracije bo tako časovno že povsem usklajena s strateško agendo EU 2025 do 2029, s čimer bo tudi Državni zbor imel hkrati možnost izmenjave mnenj glede na omenjene strateške agende.

Spoštovani. Prenovljena deklaracija je torej strnjen strateški dokument, bistveno krajši od dosedanjih 12. Tokratna deklaracija zaradi daljšega časovnega obdobja hkrati zagotavlja politične usmeritve, ki bodo prispevale k lažjemu načrtovanju in večji stabilnosti ter učinkovitosti dela resornih ministrstev. Poleg uvoda je predlagano gradivo razdeljeno na štiri poglavja. 1. poglavje Evropska unija, vrnitev k temeljnim vrednotam, 2. nov zagon Evropske unije, 3. šest prednostnih področij delovanja Republike Slovenije in 4. drugo predsedovanje Slovenije v Svetu Evropske unije. Med omenjenimi šestimi prednostnimi področji so: 1. trajnostno okrevanje gospodarstva, 2. krepitev ekonomsko in socialne kohezije v Evropski uniji, 3. zaščita državljanov in njihovih svoboščin, 4. promocija interesov in vrednot Evropske unije v sosedstvu in svetu ter nadaljevanje širitvenega procesa, 5. krepitev skupne zunanje politike in poglabljanje transatlantskih vezi, 6. učinkovitejše delovanje Evropske unije.

Dovolite, da v tem uvodnem delu izpostavim nekaj aktualnih poudarkov, ki podajajo širši kontekst predlagane deklaracije. Evropa in svet sta močno zaznamovana s pandemijo covid-19 in njenimi posledicami. Ključni poudarek obravnavanega obdobja bo torej na trajnostno naravnanem okrevanju po pandemiji. Obenem je to čas, ko moramo na podlagi izkušenj preteklega leta okrepiti odpornost Evropske unije in njeno pripravljenost na nove krizne, krize globalnih razsežnosti. Pa naj gre za zdravstveno, ekonomsko, varnostno, hibridno, okoljsko ali kakšno drugo obliko krize. Temu vidiku se želimo podrobneje posvetiti že v drugi polovici letošnjega leta, v času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije.

Globalna razmerja se tudi brez pandemije že nekaj časa korenito spreminjajo. Multipolarni svet postaja vse bolj nepredvidljiv in Evropa mora v njem najti svoj prostor, ne le v ekonomskem, temveč tudi v političnem in navsezadnje varnostnem smislu. Spremembe v Združenih državah Amerike pri tem dajejo dobre obete za ponovno poglobitev transatlantskih vezi. Hkrati je svet vse bolj zaznamovan s posledicami podnebnih sprememb. Kot je znano, se je Evropska unija zavezala k podnebni nevtralnosti do leta 2050. Znani so cilji do leta 2030. Čas je za implementacijo evropskega zelenega dogovora in naložbe v nove zelene tehnologije. Decembra 2020 je bil poleg večletnega finančnega okvira EU 2021-2027 sprejet tudi zgodovinski dogovor o obsežnem instrumentu za okrevanje, nova generacija Evropske unije, namenjen zagonu evropskega gospodarstva po pandemiji, za kar se bo Evropska komisija tudi prvič zadolžila.

Slovenija je iz tega naslova upravičena do 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev in dodatnih 2,6 milijarde evrov posojil. Če k temu dodamo še obseg nepovratnih sredstev iz naslednjega večletnega okvira Evropske unije, ta znesek znaša 10,2 milijarde evrov. Navedeno nam daje edinstveno priložnost, da v naslednjih letih s pametnimi naložbami v zeleno in digitalno preobrazbo bistveno okrepimo konkurenčnost našega gospodarstva.

In nenazadnje, kot že rečeno, Slovenija v drugi polovici leta predseduje Svetu Evropske unije. S tem imamo priložnost posebej aktivno soustvarjati evropske politike, utrditi svoje mesto v močnejši Evropski uniji, prispevati h krepitvi zaupanja v institucije Evropske unije ter povečati svojo vidnost v evropskem in svetovnem merilu. Vlada se na ta projekt že intenzivno pripravlja.

Ob koncu želim izpostaviti, da bo Vlada Republike Slovenije ne glede na predlagano daljše časovno obdobje dokumenta, v skladu s 5. členom Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije, o izvajanju deklaracije še naprej enkrat letno poročala Državnemu zboru in s tem omogočila redno razpravo o aktualnem stanju v Evropski uniji in položaju Slovenija v njej.

Toliko za uvod. V nadaljevanju bomo predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve in tudi za finance vsebinsko predstavili področje deklaracije, ki jo obravnava vaš odbor. Hvala lepa.

Hvala, gospod državni sekretar.

Prejel sem še eno pooblastilo, in sicer poslanec Miha Kordiš nadomešča poslanca Primoža Siterja iz poslanske skupine Levica.

Zdaj sprašujem predstavnika Ministrstva za finance, ali želi besedo. Državni sekretar, gospod Peter Ješovnik, prosim.

Hvala, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke, cenjeni poslanci.

Področja, ki so v deklaraciji posebej izpostavljena, so okrevanje gospodarstva, v zvezi s tem mehanizem za okrevanje in odpornost, ter kot ključni element strategije za okrevanje, ter krepitev ekonomske in monetarne unije.

Mehanizem za okrevanje in odpornost. Evropska komisija je maja 2020 kot del obsežnega svežnja za blažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije predlagala instrument za okrevanje nove generacije Evropske unije v skupnem obsegu 750 milijard evrov. V okviru tega instrumenta bo imel največjo vlogo mehanizem za okrevanje in odpornost, iz katerega se bo državam članicam zagotovilo 312 milijard v obliki nepovratnih sredstev in 360 milijard v obliki posojil. Mehanizem za okrevanje in odpornost bo namenjen podpiranju držav članic pri blaženju gospodarskega šoka, ki ga je povzročila kriza covid-19, in povečanje odpornosti njihovih gospodarstev.

V Sloveniji bo iz mehanizma na voljo, kot je že omenil gospod državni sekretar, okoli pet milijard sredstev v obliki povratnih in nepovratnih sredstev. Za porabo sredstev država pripravlja nacionalne načrte za okrevanje in odpornost. Ti načrti odločajo program reform in naložb države, ki mora biti z namenom porabe razpoložljivih sredstev, implementiran do 31. julija 2026. V nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost je treba določiti usklajen sveženj reform in naložbenih projektov z namenom zasledovanja ciljev okoljske trajnosti, produktivnosti, pravičnosti in makroekonomske stabilnosti. Načrti morajo tudi omogočiti, da države povečajo svoj potencial za gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest ter ekonomsko institucionalno odpornost, ter izvedejo zeleni in digitalni prehod. Ključno je tudi, da države v načrtih dosledno odgovarjajo na specifična priporočila v okviru evropskega semestra iz leta 2019 in 2020.

Pomembno je, da se implementacija načrtov za okrevanje in odpornost prične čim prej, da bodo lahko izplačana sredstva, ki so na voljo posamezni državi. Nacionalne načrte za okrevanje in odpornosti potrdi Svet Evropske unije na podlagi ocene ustreznosti s strani Evropske komisije. Sredstva bodo državam izplačana v obrokih, in sicer na podlagi izpolnjevanja doseganja ciljev in mejnikov pri izvajanju reform in naložb iz načrtov. Slovenski načrt za okrevanje in odpornost je pripravila v sodelovanju z vsemi relevantnimi deležniki, ključno vlogo pri pripravi pa je Vlada dodelila Službi za evropsko kohezijsko politiko. Načrtujejo se ukrepi za krepitev ekonomske institucionalne odpornosti ter povečanje produktivnosti in zaposlovanja. Investicije so načrtovane na področju digitalne preobrazbe podjetij in javne uprave, raziskav in inovacij. Načrtuje se spodbujanje zelenega prehoda preko trajnostnih projektov s ciljem spodbujanja obnovljivih virov energije in učinkovite uporabe energije v gospodarstvo. Investicije na področju transportne infrastrukture bodo osredotočene na trajnostne in učinkovite projekte in bodo ustrezale načelu, da ne povzročajo škode na okoljskem področju. Načrtujejo se ukrepi za izboljšanje učinkovitosti zdravstvenega sistema in sistema socialne zaščite, vključno z infrastrukturnimi investicijami na tem področju. Načrtovani so tudi ukrepi na področju opravljanja javnih financ, vključno z investicijami in zelenim proračunom. Okrevanje po krizi, povzročeni s pandemijo koronavirusa, bo dolgotrajen proces. Države so utrpele globoke padce v gospodarski rasti, zato bo na kratek in pa srednji rok fokus delovanja vseh vlad krepitev rasti in zagotavljanje vzdržnosti ter odpornosti na bodoče krize. Mehanizem za okrevanje bo vsekakor s pravilnim načrtovanjem zelo prispeval k temu cilju.

Druga pomembna točka, krepitev ekonomske monetarne unije. Prednostna naloga Evropske unije ostaja tudi nadaljnja poglobitev ekonomske monetarne unije. V tem kontekstu priporoča svet o ekonomski politiki evroobmočja za leto 2021, poudarja pomen nadaljnjega doseganja napredka pri poglobitvi ekonomske monetarne unije, da bi z dokončanjem bančne unije in poglobljeno unijo kapitalskih trgov povečalo odpornost evroobmočja in okrepilo mednarodno vlogo evra. Pomemben mejnik v nadaljnjem razvoju ekonomske monetarne unije predstavlja nedavno doseženi politični dogovor v zvezi s svežnjem reform evropskega mehanizma za stabilnost. S sporazumom EMS bo postal učinkovitejši in prožnejši, zagotovil bo tudi skupni varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje s kreditno linijo od začetka leta 2022. Dve leti pred načrtovanjem bo … Skupni varovalni mehanizem bo pomagal zagotoviti, da propad bank ne bo škodoval gospodarstvu na splošno ali da bi povzročil finančno nestabilnost. Financiral se bo s prispevki iz bančnega sektorja in ne iz davkoplačevalskega denarja, s čimer se bo zmanjšala povezava med bankami in državnimi bančnimi (?). Pomembno je tudi dokončanje bančne unije. Ker je glavni manjkajoči element evropski sistem jamstvo sistem za vloge EDIS, po kratici, Slovenija podpira predlog za vzpostavitev evropske sheme za jamstvo vlog, vendar je najprej treba doseči pomembno znižanje tveganj v bančnih sektorjih vseh držav članic Evropske unije. Slovenija napredek vidi v vzpostavitvi prehodnega likvidnostnega mehanizma jamstva za vloge, za katerega je značilno, da nacionalnim sistemom jamstva za vloge zagotavlja / nerazumljivo/ posojilo v primeru, ko le-ti ne bi razpolagali z zadostnimi sredstvi.

Pri okrevanju po gospodarski krizi zaradi covid-19 bo ključnega pomena tudi razvoj kapitalskih trgov Evropske unije. Veliki in povezani kapitalski trgi bodo olajšali okrevanje in zagotovili, da bodo imela podjetja, zlasti mala in srednja, dostop do virov financiranja, evropskim varčevalcem pa, da bodo dali zaupanje za vlaganje v svojo prihodnost. Globoki nevidni kapitalski trgi bodo podpirali tudi zeleni in digitalni prehod Evrope ter prispevali k oblikovanju bolj vključujočega in odpornejšega gospodarstva. Unije kapitalskih trgov je ključno tudi za okrepitev mednarodne vloge evra. Slovenija bo še naprej podpirala nadaljnji napredek za vzpostavitev kapitalske unije in si pri tem prizadevala, da se sprejme takšne ukrepe, ki bi koristili tudi kapitalskim trgom manjših gospodarstev, ne le večjim finančnim centrom. Posebno pozornost bo Slovenija dala tudi varstvu potrošnikov in investitorju ter finančni pismenosti.

S tem zaključujem svojo predstavitev in se vam zahvaljujem za pozornost.

Hvala lepa.

Gospe poslanke, gospodje poslanci, to sta bili dve uvodni predstavitvi predstavnikov ministrstev. Zdaj pa odpiram razpravo o predlogu deklaracije.

Besedo ima poslanec Miha Kordiš. Prosim.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Uvodoma bi rad naredil poanto okoli deklaracije v celoti, nato bom prešel na posamezna področja, ki zadevajo aktualni Odbor za finance.

Torej splošno o deklaraciji, o usmeritvah, kako bo Slovenija ravnala znotraj institucije Evropske unije. Morda je najboljše, bolje povzema formalistični argument. Pretekla deklaracija o tem, kaj bo Slovenija počela zgolj v letu in pol, je obsegala 102 strani, še ena deklaracija pred tem prav tako za razdobje leto in pol je obsegala 82 strani. Aktualna se sprejema za štiri leta in obsega piškavih 15 strani. Od tega je ena stran naslova, druga stran je dopis s podatki o tem, kateri vladni predstavniki bodo sodelovali na razpravah v Državnem zboru, potem je tu še tretja stran, ki je vladna obrazložitev deklaracije, na koncu za samo vsebino ostane 12 strani. Iz teh 12 strani, ki naj pokrijejo razdobje štirih let, seveda ni jasno čisto nič. Ker tudi ne more biti. Evropska unija je zelo kompleksen sistem institucij. Na 12 straneh se lahko povzame kvečjemu kakšen razširjen načelen uvod, kaj šele neke konkretnejše usmeritve, kako se bomo obnašali.

V preteklosti so vsebinsko te deklaracije, ne glede na to, koliko so bile obsežne, izkazovale zunanjepolitično neambicioznost, bolj ali manj so odražale dejstva, da je Slovenija znotraj Evropske unije periferna država, podrejena država, in da slovenski politični vrh ni sposoben misliti mimo tega in zgolj prikimavati diktatu centralnih držav Evropske unije. To so jedrne, velike države, v prvi vrsti tu zagotovo lahko pozicionirajo, pozicioniramo Nemčijo. No, aktualna deklaracija je šla še en korak naprej, in niti ne skriva, da je karkoli drugega kot farsa. Njena vsebina, če jih sploh lahko rečemo vsebina, tistih borih 12 strani, je farsa. In zato je lahko farsa tudi, zato je lahko samo farsa tudi obravnava in procedura, skozi katero gre ta deklaracija, ker je zreducirana na postopek. Zelo težko se na podlagi teh ubogih 12 strani pogovarjamo kakorkoli resno o vsebini. Vlada je vložila nek papir, delovna telesa so o njem razpravljala oziroma aktualna razprava še teče, morda je kakšna še predvidena, in na koncu bo parlamentarna večina ta papir izglasovala. In to je vse, kar od te resolucije imamo.

Postopek, formalističen postopek, ki naj legitimira dejstvo, da imamo pred seboj bianco menico za vlado, da v institucijah Evropske unije počne, karkoli hoče. To je dovolj nevarno že pri aktualni vladi in za eno leto, kot ji še manjka do izpolnitve tega mandata, ampak ta deklaracija ni pisana samo do zaključka tega mandata. Pisana je za razdobje štirih let, se pravi je to bianco menica tudi za kakršno koli sledečo vlado, ki na podlagi te deklaracije, ponavljam, lahko počne glih karkoli hoče, lahko navsezadnje počne tudi nič. Bolj verjetno pa je, da bo ravnanje znotraj institucije Evropske unije še posebej v enem letu, ki je pred nami, prilagojeno partikularnim interesom članov vlade oziroma kapitalističnih prijateljev, ki to vlado obdajajo.

In ko bomo glasovali o tej deklaraciji, v Levici bomo prispevali glas proti, ampak za razliko od preteklih glasovanj, kjer tudi nismo bili nad deklaracijami navdušeni, ne nasprotujemo toliko zgrešenim politikam, kot so jo povzemale prejšnje deklaracije, ampak glasujemo proti temu, da bo vlada Janeza Janše v institucijah Evropske unije počela, karkoli se ji zahoče in kar se ji zdi.

Torej, kot rečeno, o konkretni vsebini te deklaracije je zelo težko zares govoriti, ampak tudi na najsplošnejši ravni zasledimo določene smernice, ki gredo v napačno smer, oziroma smernice, ki na papirju celo izgledajo lepo in grejo tja, kamor morajo iti, pa jim žal realno praksa vlade Janeza Janše ne ustreza. Strnil bi te smernice v tri točke svoje polemike.

Začel bom pri vprašanju prehodov transporta na železnice in vprašanju alternativnih pogonskih goriv. Takole pravi vlada v deklaraciji, da se bo zavzemala, citiram, »za prenos večine tovornega prevoza na železnice ter zagotavljanje zadostne oskrbe s trajnostnimi alternativnimi pogonskimi gorivi«. Konec citata. To je ena takih smernic, ki sicer kažejo v pravo smer, žal ena redkih smernic, ki kaže v pravo smer, ampak ne preživi srečanja z realnostjo. Problem je, ker v deklaracijo vlada piše eno, v praksi pa počne nekaj popolnoma drugega. Naj konkretiziram. Vlada je pred kratkim pripravila načrt za okrevanje in odpornost, ki naj bi določil porabo petih milijard evrov evropskih sredstev za naslednjih šest let. Znotraj teh petih milijard je predvidela več kot devetsto milijonov evrov, se pravi skoraj eno milijardo, skoraj petino tega načrta, za investicije v asfalt. To je popolnoma v nasprotju s kakršnim koli spodbujanjem prehoda prometa v železnice. Investicije v asfalt hranijo same sebe, investicije v asfalt spodbujajo predvsem cestni promet. In cestni promet je eden največjih virov toplogrednih plinov pri nas.

Pa bo kdo pohitel pa dejal, ja pa, saj, ne bomo investirali samo v asfalt, gradili bomo tudi železnice. Številke pravijo, da bomo železnice gradili v trikrat manjšem obsegu. Če je za ceste namenjenih devetsto, debelih devetsto milijonov evrov, se pravi skoraj milijarda, je za železnice namenjenih manj kot tristo milijonov evrov. Nedavno nazaj, kolegi in kolegice, če se spomnite, je poleg vseh teh številk, ki odražajo čisto napačne prioritete, vlada sprejela tudi, oziroma njena koalicijska večina v Državnem zboru, sprejela tudi Zakon o davku na motorna vozila, s čimer je porezala davek na luksuzna vozila in določanje davčne osnove zgradila na način, da v osnovi največje davčne odpustke pokoristijo lastniki najdražjih osebnih vozil. To so hkrati tudi vozila, ki so praviloma najtežja, najbolj požrešna in okoljsko najbolj škodljiva.

Če bi vlada dejansko želela prehod na železnice in alternativna pogonska goriva, potem bi te številke v skladu, o katerem govorim, obrnila na glavo. Ne bi spodbujala milijardnih investicij v asfalt, ne bi spodbujala nabave okoljsko škodljivih osebnih vozil s prekomernimi toplogrednimi izpusti, ampak bi vlekla železniške tire in prenovila vozni park slovenskih železnic. Iz vsega tega naj torej predstavnikom vlade na današnji seji zastavim sledeče vprašanje. Kako nameravate z zanemarjanjem investicij v železnice, sočasnimi milijardnimi investicijami v asfalt in beton, kronanimi še z davčnimi odpustki za nakupe okoljsko potratnih luksuznih vozil, priti do cilja, citiram, »prenosa večine tovornega prometa na železnice«, kot ste ga zapisali v tej deklaraciji?

Če se prav spomnim ene izmed preteklih sej na temo slovenskih železnic, povezana z ambicijami vlade po privatizaciji slovenskih železnic, tovornega prometa, najbolj rentabilnega dela slovenskih železnic, smo na tisti seji, navajam po spominu, slišali, da tovorni promet na železnicah, če želi biti konkurenčen, potrebuje eno milijardno, pa okolje eno milijardno injekcijo v prenovo in posodobitev voznih sredstev. Če ob tej milijardi, ki jo potrebujemo že za vagone in lokomotive, o infrastrukturi niti ne začnem. Tiri pri nas so dotrajani. Nadgradnje teh tirov, elektrika in tako naprej, so dotrajani. Imamo gorenjsko železnico, gre tudi čez Škofjo Loko, na nekaterih odsekih zaradi neprilagojenosti in neposodobljenosti te proge vlaki ne morejo dosegati hitrosti, večjih od 50 km/h. Že Hans Christian Andersen je 200 let, skoraj dve stoletji nazaj pisal o tem, kako ga je parna lokomotiva peljala 40 km/h, kako je čudovito čuhopuhala in kako je brzela. V 21. stoletju, leta 2021 gorenjska železniška proga, odseki, pri katerih vlaki ne morejo presegati 50 km/h. Pa je proga silno obremenjena, potrebovali bi drugi tir, vi pa greste z 90 milijoni za ceste, 900 milijoni evri za ceste in slabimi 300 milijoni evrov za železnice. Se pravi, in vozni park in gola infrastruktura globoko podhranjena. Torej moje vprašanje, kot sem ga navedel, stoji.

Druga točka je še en konstitutiven blok razvojnega preboja, to je vprašanje raziskav in izobraževanja. Tu vlada navaja, da se bo zavzemala, citiram, »spremembo razvojnega modela evropskega raziskovalnega prostora v smeri večje uporabnosti«. Konec citata.