Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni nadaljujem 26. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki je sedaj odprta za javnost.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG DEKLARACIJE O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU 2021-2024.
S sklicem ste kot gradivo prejeli: predlog deklaracije z dne 9. 2. 2021, ki je objavljen na spletni strani Državnega zbora. K tej točki so bili vabljeni Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za zunanje zadeve. Uvodna obrazložitev. Predlog deklaracije je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in sicer na podlagi drugega odstavka 5. člena Zakon o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije ter drugega odstavka 154.f člena Poslovnika Državnega zbora. Odboru bo predlog deklaracije v obravnavo kot matično delovno telo na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka 154.g člena Poslovnika Državnega zbora in pri tem pozornost namenil tistim delom predložene deklaracije, za katero obravnavano je vsebinsko oziroma delovno pristojen. Svoje mnenje k predložitvi deklaracij z morebitnimi amandmaji, ki jih bo sprejel bo poslal pristojnemu odboru Državnega zbora za obravnavo teh aktov to pa je Odbor za zadeve Evropske unije. Predlogi za amandmaje odbora se lahko predložijo do konca razprave s predloženo deklaracijo na današnji seji. Prehajamo k predlogu deklaracije. Besedo dajem predstavniku Vlade, da poda dodatno obrazložitev k predlogu dokumenta. Želi besedo predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve?
Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.
Spoštovane poslanke in poslanci pred seboj imate Predlog Deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU v obdobju 2021-2024. Vlagamo jo v skladu s 5. členom Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah EU, ki nalaga Vladi, da najmanj enkrat letno poroča Državnemu zboru o stanju v EU in položaju Slovenije v njej. Državni zbor nato na podlagi 110. člena Poslovnika sprejme stališča o političnih usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU in prednostnih nalogah v prihodnjem obdobju. Temelji namen te obravnave je prispevati k preglednemu in ciljno usmerjenemu delovanju Slovenije v institucijah EU. Vlada je pripravila predlog deklaracije, ki je danes pred vami že 13. zapored. Tokratni predlog smo pripravili z rahlo zamudo, ki je nastala, zaradi menjave Vlade spopadanja s posledicami pandemije in dejstva, da je zamujala tudi objava delovnega programa Evropske komisije, na katerega se veže ta predlog deklaracije. Predlog deklaracije daje usmeritve za delovanje Slovenije v institucijah do leta 2024. Naj povem, da gre tukaj za novost namreč v do sedaj so deklaracije praviloma se nanašale na 18 mesečno obdobje trajanja tria predsedstev Sveta EU. Maja 2016 pa je začel veljati medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom EU in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje, s katerim so se institucije – evropske institucije – dogovorile za okrepitev letnega in večletnega načrtovanja v Uniji. V skladu s tem sporazumom je bilo dogovorjeno, da bo za aktualno zakonodajno obdobje na podlagi strateške agende to je ta evropski strateški dokument, ki se nanaša na čas 2019-2024 dogovorjeno, da bo sprejel tudi večletni delovni program. Na osnovi teh dogovorov so predsedniki treh institucij 11. decembra lani podpisali dogovor o glavnih ciljih in prednostnih nalogah politik EU za obdobje 2020-2024. Tako, da se s tem predlog letnega načrtovanja nekako s predlogom poleg letnega načrtovanja uvaja tudi dinamika večletnega načrtovanja v institucijah EU in temu želimo slediti tudi v Sloveniji, zato kot rečeno predlagamo deklaracijo, ki se nanaša na čas celotnega zakonodajnega cikla na evropski ravni torej do izteka mandata aktualne sestave Evropske komisije in tudi Evropskega parlamenta. Namen pričujoče štiriletne deklaracije je zagotoviti neki strateški okvir za načrtovanje dela na posameznih področjih, da bi na ta način lahko uskladili domače razprave s političnim in zakonodajnim ciklom na ravni EU. Hkrati takšno načrtovanje umešča Slovenijo tudi v dolgoročnejši strateški okvir EU in ko bo na vrsti priprava naslednje deklaracije za prihodnje obdobje, če bo ta sprejeta bomo naš torej cikel razprav o prioritetah, ki jih zasledujemo znotraj EU sinhroniziran in skladen s ciklom, ki bo potekel na evropski ravni in takrat bo imel Državni zbor tudi možnost, da s svojimi vsebinskimi predlogi vpliva tudi na razpravo, ki bo potekala o pripravi nove strateške agende za čas 2025-2029.
Kar zadeva vsebino pa naj poudarim, da je dosedanji dokument oziroma predlog bistveno krajši od dosedanjih tokratna deklaracija … Želeli smo, da je res strnjena in da zagotavlja samo osnovne politične usmeritve in da to ni neki dolg dokument kot smo jim bili priča v preteklosti, kjer so se pravzaprav posamezne dikcije iz ene deklaracije v drugo ponavljale in nekako smo ocenili, da ni več dodane vrednosti v teh zelo dolgih dokumentih. Tokratni dokument je razdeljen na 4 poglavja. Prvi govori o, je splošen, govori o evropskih vrednotah. Drugi govori o novem zagonu Evropske unije. Tretji je najbolj bistven, ki vsebuje šest prednostnih področij za delovanje Republike Slovenije in jih tudi, potem konkretizira. Potem četrti se pa na kratko v četrtem poglavju še dotakne predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici letošnjega leta.
Sedaj bi se v tem zadnjem delu predstavitve morda še na kratko dotaknil 6 prednostnih področij, ki so bistvena za nadaljnje delovanje po naši oceni. Prvi je trajnostno okrevanje gospodarstva. Drugo je krepitev ekonomske in socialne kohezije v Evropski uniji. Tretje je zaščita državljanov in njihovih svoboščin. Četrto promocija interesov in vrednost Evropske unije v sosedstvu in svetu ter nadaljevanje širitvenega procesa. Peto, krepitev skupne zunanje politike in poglabljanje transatlantskih vezi. Šesto, učinkovitejše delovanje Evropske unije. To so ključne prioritete.
Naj sklenem še s kratkim orisom konteksta mednarodnega oziroma evropskega znotraj katerega predlagamo sprejem te deklaracije. Gre za to, da je v zadnjem letu Evropa in svet, da sta močno zaznamovana s pandemijo Covid-19, zato ključni poudarek obravnavanega obdobja na trajnostnem naravnanem okrevanju po pandemiji. Ob enem je to čas, ko moramo na podlagi izkušenj iz preteklega leta okrepiti odpornost Evropske unije in njeno pripravljenost na morebitne nove krize globalnih razsežnosti pa naj gre za zdravstveno, ekonomsko, varnostno, hibridno, okolijsko ali kakršnikoli drugo obliko krize. Temu se želimo podrobneje posvetiti tudi v času predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta. Pa tudi sicer velja poudariti, da so globalna razmerja že nekaj časa korenito spreminjajo, da multipolarni svet postaja vse bolj nepredvidljiv in da je to čas, v katerem mora Evropo poiskati neki svoj novi prostor ne le v ekonomskem, ampak tudi v političnem in varnostnem smislu. Poleg tega imamo oziroma spremljamo vprašanje podnebnih sprememb in kot je znano se je Evropska unija zavezala k podnebni nevtralnosti do leta 2050. Znani so tudi cilji, ki jih mora EU doseči 2030 in iz tega sledijo tudi zaveze za države članice. Je pa to tudi čas za implementacijo evropskega zelenega dogovora in za naložbe v nove zelene tehnologije. Kot veste je decembra v lanskem letu prišlo do zgodovinskega dogovora o večletnem finančnem okviru in instrumentu za okrevanje, ki je namenjen zagonu evropskega gospodarstva po pandemiji in predvideva tudi zadolževanje s strani Evropske komisije. Slovenija bo iz tega naslova lahko črpala do 2,1 milijarde nepovratnih sredstev in dodatnih 2,6 milijarde posojil. Če temu dodamo še obseg nepovratnih sredstev iz naslednjega večletnega finančnega okvira ta znesek znaša 10,2 milijarde evrov in vse to nam daje edinstveno priložnost, da v naslednjih letih s pametnimi naložbami v zeleno in digitalno preobrazbo okrepimo konkurenčnost našega gospodarstva. Seveda imamo pa kot predsedujoča v drugi polovici leta posebno priložnost, da še bolj aktivno prispevamo k oblikovanju evropskih politik in da utrdimo svoje mesto v Evropski uniji in s tem namenom se Vlada intenzivno pripravlja na te izzive. Naj na koncu še poudarim, da bo Vlada ne glede na predlagamo daljše obdobje veljavnosti te deklaracije v skladu s 5. členom Zakona o sodelovanju med Vlado in Državnim zborom v zadevah EU o izvajanju te deklaracije še naprej letno poročala Državnemu zboru in s tem omogočala razpravo o aktualnem stanju v EU in položaju Slovenije v njej.
Toliko morda za uvod. Sem pa seveda v nadaljevanju v primeru vprašanj pripravljen dati še dodatna pojasnila.
Hvala lepa.
Hvala, državni sekretar, Gašper Dovžan, za vašo obrazložitev. Želi besedo predstavnik Ministrstva za infrastrukturo državni sekretar, Aleš Mihelič?
Izvolite.
Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, cenjeni gostje!
Delovanje Republike Slovenije v institucijah EU bo v luči pandemije Covid-19 in prihajajočega slovenskega predsedovanja Svetu EU usmerjeno predvsem v okrevanje evropskega gospodarskega prostora. Pri tem bosta ključna tako prometni kot energetski sektor, kjer bo naše delovanje moralo odražati cilj evropskega zelenega dogovora. Na področju prometa bo Slovenija zasledovala trajnostno, inovativno, odporno in dostopno in konkurenčno mobilnost. Zavzemali se bomo za zagotavljanje varnih in učinkovitih prometnih povezav, boljšo vpetost Slovenije v jedrno / nerazumljivo/, krepitev čezmejne povezljivosti EU z Zahodnim Balkanom ter prehod na pametno in digitalizirano trajnostno mobilnost. Ob tem bo Slovenija podpirala vse aktivnosti povezane z letom železnic 2021, saj so železnice eden najbolj trajnostnih načinov prevoza. Skladno z EU strategijo pametne in trajnostne mobilnosti bo Slovenija svoje napore umerjala v revizijo Direktive o alternativnih govorih, revizijo železniških / nerazumljivo/ koridorjev, revizijo CITS direktive. V okviru dekarbonizacije prometa je previdena tudi obravnava Predlogov Uredb o alternativnih gorivih v letalstvu in pomorstvu ter nadaljevanje obravnavne Predloga Uredbe o enotnem evropskem nebu. Na področju energije bo Slovenija aktivno zasledovala in zagovarjala revizijo zakonodaje povezane s tako imenovanim zakonodajnim svežnjem / nerazumljivo/. Tu velja izpostaviti predvsem prenovo podnebno energetske zakonodaje in prenovo smernic za vse evropsko energetsko infrastrukturo. Slovenija se bo zavzemala za posodobitev TN uredbe, posodobitev OVE in URE direktiv ter dodatno posodobitev evropske zakonodaje na področju energetske učinkovitosti stavb in plina.
Hvala lepa.
Hvala državnemu sekretarju, Alešu Mihaliču, tudi za vašo obrazložitev.
Želi besedo predstavnik Ministrstva za okolja minister mag. Andrej Vizjak?
Izvolite.
Torej, lepo pozdravljeni, še enkrat.
Ob sprejemanju te deklaracije, o kateri govorimo se v Evropski uniji še vedno srečujemo z zaostrenimi zdravstvenimi razmerami in posledicami pandemije tako za gospodarstvo kot za družbo, zato je ključno, da je okrevanje trajnostno in je to ena glavnih prednostnih področij v deklaraciji. Okrevanje in modernizacija evropskega gospodarstva morata temeljiti na evropskem zelenem dogovoru kot novi razvojni strategije Evropske unije na poti k doseganju cilje podnebne nevtralnosti do leta 2050 in cilje trajnostnega razvoja. Eno izmed prioritet na tem področju v času predsedovanja tudi Slovenije bo seveda krožno gospodarstvo, kjer je predvidena prenova zakonodajnih aktov v smeri več ponovne uporabe, recikliranja in racionalnejše porabe virov. Na tem področju trenutno potekajo pogajanja o predlogu Uredbe o baterijah, ki bo prispevala k krepitvi in delovanju notranjega trga in spodbujanju krožnega gospodarstva za celotno verigo baterij. V nadaljevanju se pričakuje še prenovo zakonodaje s področja zmanjševanja embalaže ter omejevanje rabe naravnih virov v elektronski opremi. Z vidika Slovenije velja posebno pozornost posvetiti večji stopnji samozadostnosti pri ravnanju z odpadki. Namreč kot je vsem znano v tej verigi sploh nekaterih obratov nimamo niti približno v zadostni meri. Seveda tudi varovanju vodnih virov in v dostopu do pitne vode, trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi ter biotski raznovrstnosti in prilagajanju podnebnim spremembam. Visoko na politični agendi ostaja tudi podnebne spremembe, kjer smo trenutno v zaključni fazi institucionalnih pogajanj o evropskem podnebnem zakonu, ki določa cilje podnebne nevtralnosti Evropske unije seveda do leta 2050 in posodobljene podnebne cilje do leta 2030 to je zmanjševanje emisij toplogrednih plinov za 55 % v tem obdobju. Komisija je že pripravila revizijo podnebno energetske zakonodaje z namenom doseganja tega cilja. Predstavitev predlogov pa je predvidena za konec junija letos v času slovenskega predsedovanja bomo torej začeli s pogajanji o zakonodajnih ukrepih, revizijo zakonodaje glede trgovanj z emisijami ter področje rabe zemljišč in gospodarstva, prenove Uredbe o delitvi bremen, prenovo Uredbe o emisijskih vrednostih CO2 za vozila in nov zakonodajni Predlog za mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah. Ker bo predlagana sprememba zakonodaje obsežna in po svoji naravi tudi zelo zahtevna pričakujemo seveda težko pogajanje. Slovenija je sicer že v sedanjih pogajanjih v Evropski podnebni zakonodaji se je intenzivno prizadevala za upoštevanje nacionalnih okoliščin in specifik posameznih držav članic. Po sklopu mednarodnih podnebnih pogajanj bo novembra letos to je v času slovenskega predsedovanja v / nerazumljivo/ bo potekalo 26 zasedanje pogodbenic konvencije Združenih narodov v podnebnih spremembah, kjer bo Slovenija morala voditi EU koordinacijah in zastopati EU navzven o pogajanjih s tretjimi državami, kar bo za nas seveda predstavljajo velik zalogaj tako vsebinskega, logističnega kot tudi finančnega vidika. V okviru ohranjanja biotske raznovrstnosti bo v prihodnje v ospredju implementacija ukrepov iz strategije biotske raznovrstnosti do leta 2030. Na ravni EU se predvideva tudi povečana aktivnost pri izvajanju sprejetih ciljev novega globalnega strateškega okvira za biotsko raznovrstnost predvsem v luči priprav na 15 zasedanje konference pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biotski raznovrstnosti. Na področju upravljanja z vodami si bo Slovenija kot vodnata država s trajnostnim sistemom upravljanja z vodami še naprej prizadevala za promocijo trajnostnega načina upravljanja z vodo kot naravnim virom ter poudarjala primere dobrih praks v okviru čezmejnega sodelovanja s sosednjimi državami. Na regionalni ravni bo Slovenija promovirala okrepljeno lokalno, državno in čezmejno sodelovanje za varstvo morskega okolja zlasti z vključevanjem deležnikom za bolj učinkovito upravljanje z vodami, obalami in morskimi viri, da se zagotovi večjo kakovost življenja ob obalah in skupnih morjih.
Toliko. Hvala.
Hvala, minister, tudi za vašo obrazložitev.
Prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo?
Kolega Koražija, izvolite.
Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.
Se bom kar navezal na obe razpravi oziroma pač na razlagi ministra in gospoda iz drugega ministrstva. V bistvu jedrnatost in strnjena v bistvu v takih primerih kot je glede te deklaracije v bistvu ni najboljša vsebinska rešitev, ker je premalo oziroma tudi premalo rešitev ponuja, ker naša narava in okolje bi si zagotovo želela, da bi bilo več nekih rešitev glede podnebnih sprememb, glede podnebne krize, glede globalnega segrevanja in žal tudi te bom rekel besede žal tudi niso uporabljene v tem dokumentu oziroma v tej deklaraciji žal niti enkrat. Tukaj pač apeliram in se pač moram bom rekel iti neke vrste razsodnika, da pač v tem primeru je bilo na naravo in okolje žal za stališča te vsebine pozabljeno oziroma tudi zapostavljeno. Sedaj tudi, ko ste govorili o teh raznoraznih direktivah oziroma tudi možnostih implementacij oziroma tudi rešitev na ravni EU saj v bistvu tudi ključne politike, ki zadevajo oziroma bodo zadevale naše prilagajanje na podnebne spremembe in tudi na zmanjševanje toplogrednih plinov se bodo tako sprejemala na ravni EU in tukaj bi jaz glih pričakoval oziroma bi si tudi želel več nekaj samoiniciative glede na to, da bomo čez tri mesece predsedovali Svetu EU, da bi bili mi tisti oziroma tudi naša ministrstva in naša država, ki vemo, da je zelena, ki jo imamo radi zeleno, da bi nosila večjo moč oziroma tudi, da bi ponesla v svet in tudi v EU to, da zares želimo živeti trajnostno in ekološko osveščeno, kar pa iz te deklaracije zelo slabo pritiče oziroma tudi se razbere in upam, da tudi gospod minister, ko je prej govoril o teh trajnostnih zadevah, da tudi resno misli in da se bo tudi tega držal in da se bo tudi posvetoval, ker imamo v zadnje čase glih veliko primerov oziroma tudi težav, da določeni naši oblastniki ne želijo ali pa nočejo kakorkoli spoštovati nekih strokovnih smernic oziroma tudi odločitev in v tem primeru, ko se gre za zaščito narave v bistvu našega osnovnega habitata oziroma okolja pa mislim, da se bo treba kar posvetovati z veliko deležniki oziroma tudi z veliko strokovnjaki in jih poslušati in jih implementirati, ker tudi na tem področju imamo veliko dobrih strokovnjakov, ki imajo ne samo dobre ideje oziroma so že tudi ogromno idej izpeljali sami. Tako da to je to.
V Levici ne podpiramo deklaracije glih, zaradi tega, ker je premalo ambiciozne v smeri podnebne krize in zaščite narave oziroma trajnostnega razvoja.
Hvala.
Uvodoma jaz bom moral iti čez 10 minut, zato bi izkoristil ta odgovor, ker državne sekretarka, ki me bo nadomestila ni tega slišala pa ne bi mogla odgovoriti.
Kar se tiče pomembnosti področja okolja in narave v tej deklaraciji mislim, da je ustrezno zastopana mogoče bo še Ministrstvo za zunanje zadeve kaj k temu dodalo glede balansiranja ostalih vsebin bi pa poudaril, da je to pomembna tema v okviru Evropske unije in tudi kaj še pomembneje in ključno, da si celotna Evropska unija zamišlja in tudi finančno podpira okrevanje po pandemiji v okviru trajnostnega in zelenega dogovora, trajnostnega razvoja in zelenega dogovora, kar pomeni, da je to ključna pot kako izkoristiti zoprno situacijo po pandemiji ali pa ključno pot izhodne strategije, zato bo tudi veliko denarja na voljo v okviru načrta za okrevanje in odpornost, o katerem bo še v tem parlamentu govora. Ne bi rekel, da so te teme zapostavljene, še več. Mi bomo prišli v parlament Vlada v prvi polovici tega leta tudi z dolgoročno strategijo razogljičenja do leta 2050, ki smo jo dolžni predložiti kot implementacijo oziroma kot neko strategijo tega zelenega prehoda in trajnostnega prehoda, zato bodo to teme še kako pomembne v prihodnje in bo tudi v tem parlamentu zelo pogosto obravnavane. Bi pa poudaril eno stvar, ki jo je dobro vedeti ob vseh teh diskusijah. Vlada mora sleherni ukrep tehtati z več vidikov. Nimamo tega privilegija, da lahko ukrepe tehtamo samo iz pogleda zelenega okolju prijaznega, ampak moramo hkrati misliti tudi na konkurenčnost gospodarstva, zanesljivost oskrbe Slovenije in vsega z dobrinami kot so na primer tudi energenti in podobno, kar vpliva na kakovost življenja in možnost poslovanja gospodarstva. To se pravi mi imamo žal to situacijo, da moramo vse te dejavnike povezati in na podlagi tega predočiti strategijo. Seveda nekdo bi si želel, da je kompletna tranzicija bistveno bolj okolju prijazna, zeleno pobarvano, vendar so na drugi strani naravne danosti takšne, da je pač potrebno razmisliti tudi o ostalih posledicah. Živimo pač v kompleksnem svetu in zato morebiti vas moti, da so nekatere teme tudi v tej deklaraciji premalo izpostavljene ali pa nezadostno izpostavljene, ker je pač potrebno gledati to v kombinaciji seveda z širšimi okoliščinami. Je pa se mi zdi izredno ambiciozen cilj, ki se je sprejel na nivoju EU in tudi na zadnjem zasedanju voditeljev torej ogljična nevtralnost do leta 2050 in zniževanje emisij do leta 2030 za 55 odstotkov glede na referenčno leto. To so morebiti za nekoga bi rekel taki neambiciozni cilji ali recimo temu skromni cilji verjemite mi, ko pa greš v implementacijo le tega, ko se soočiš z realnim svetom tako na področju prometa, energetike tudi ravnanja z odpadki in vsem tem pa je potrebno trdo, trdo in hitro ukrepanje na številnih področjih. Tudi državni sekretar s področja Ministrstva za infrastrukturo, ki pokriva energetiko bo verjetno prišel pred ta parlament z Zakonom o postopnem ukinjanju rabe premoga, ki seveda govori o tisočih delovnih mest v Republiki Sloveniji in takrat se bomo pogovarjali o tem tehtanju mejo v gospodarskih in okolijskih vidikih in kje najti pravo pot in pravo kompromisno rešitev.
Toliko. Hvala.