Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor članih financ, spoštovani vabljeni!

Pričenjam 24. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Obvestilo o odsotnosti članic in pa članov komisije nisem prejel, na seji pa kot nadomestna člana s pooblastilom sodelujeta gospod Jože Lenart, ki nadomešča poslanca Roberta Pavšiča iz Poslanske skupine Liste Marjana Šarca, gospod mag. Dejan Židan, ki nadomešča poslanca gospoda Janija Prednika iz Poslanske skupine SD in pa gospa poslanka Monika Gregorčič, ki nadomešča poslanca gospoda mag. Dušana Verbiča iz Poslanske skupine SMC. Pa še eno pooblastilo; gospod Soniboj Knežak nadomešča poslanko gospo mag. Bojano Muršič iz Poslanske skupine SD.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije z eno točko dnevnega reda. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo edine točke dnevnega reda – ŠKODLJIVI UČINKI VLADNEGA PREDLOGA ZAKONA O NACIONALNEM DEMOGRAFSKEM SKLADU - EPA 1397-VIII.

Poslanske skupine Levica, SD, SAB in LMŠ so na Komisijo za nadzor javnih financ dne 17. 2. 2021 naslovile zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Gradivo za to točko dnevnega reda je zahteva Poslanskih skupin Levica, SD, SAB in LMŠ s predlogi sklepov, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje.

Na sejo so bili vabljeni vsi tisti, katere je predlagatelj, vlagatelj zahteve tudi predložil pri zahtevi za nujno sejo. To so; gospod Luka Mesec v imenu predlagateljev zahteve, gospod mag. Andrej Šircelj, minister za finance, Ministrstvo za finance, gospod Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospod Janez Janša, predsednik Vlade v funkciji ministra za zdravje, Ministrstvo za zdravje, gospod Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, ki se je opravičil in Ministrstvo za infrastrukturo, predstavniki reprezentativnih sindikalnih central, Komisija za preprečevanje korupcije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki so se opravičili. Združenje svetov delavcev Slovenije, Slovenski državni holding d.d., Kapitalska družba d.d., DSU – Družba za svetovanje in upravljanje d.o.o., Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.o.o., Družba za upravljanje terjatev bank d.d., Banka Slovenije, Računsko sodišče, Agencija za zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih papirjev, gospod Branimir Štrukelj, predstavnik zavarovancev v nadzornem svetu Modre zavarovalnice d.d., Študijski center za industrijsko demokracijo in pa Združenje nadzornikov Slovenije. Dodatno pa je bil vabljen tudi novoizvoljeni minister za zdravje, gospod Janez Poklukar, ki pa se je opravičil. Vse prisotne še enkrat prav lepo pozdravljam.

Predlagam, da razpravo opravimo tako, da najprej predstavnik predlagateljev zahteve za sklic nujne seje dodatno obrazloži zahtevek za sklic. V nadaljevanju bodo besedo dobili vabljeni, nato pa bo sledila razprava članic in pa članov komisije.

Tako besedo najprej dajem predlagatelju, predstavniku predlagatelja.

Gospod Luka Mesec, imate besedo.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj!

Zdaj kot veste, smo to sejo sklicali zaradi popolnoma nedemokratičnega in netransparentnega postopka obravnave Zakona o nacionalnem demografskem skladu, kakor je ta potekala doslej. Govorimo o enem izmed najpomembnejših zakon, ki jih bo Vlada v tem mandatu sprejela, o zakonu, ki določa upravljanje in potencialno privatizacijo 8,4 milijarde državnega premoženja. Tak zakon bi moral biti obravnavan v najširši javni razpravi, z najširšimi demokratičnimi standardi in z največjo mero transparentnosti. Ampak doslej je vse potekalo obratno od tega in ta zakon bi nas moral skrbeti – če ne zaradi drugega, že samo zaradi postopka obravnave.

Namreč pri tem zakonu ni bila opravljena nikakršna javna razprava. Deležniki, socialni partnerji, civilna družba, kritiki so bili od odločanja ali pa od razprave o tem zakonu enostavno odrezani. Če spomnim, na današnjo sejo smo povabili v bistvu širšo javnost zaradi tega, ker na Odboru za finance, ki je matičen odbor na katerem je bil ta zakon obravnavan, ni bilo nobenega drugega povabljenega, kot ministra za finance. On je bil edini, ki je imel na Odboru za finance priložnost se izrekati o tem zakonu. To je v popolnem nasprotju s kakršnimikoli parlamentarnimi praksami doslej, sploh ko govorimo o zakonih, ki imajo tako težo kot nacionalni demografski sklad.

In če spomnim naprej; socialni partnerji v Ekonomsko-socialnem svetu so bili prav tako odrezani od razprave o tem zakonu. Predstavniki reprezentativnih sindikalnih central so 10. decembra 2020 opozorili, da »v nasprotju s pravili Ekonomsko-socialnega sveta ni bil predmet usklajevanja s socialnimi partnerji, niti ni bil predmet javne razprave skladno z resolucijo Državnega zbora o normativni dejavnosti.

Naknadno je Ekonomsko-socialni svet sicer predlog zakona obravnaval in z namenom usklajevanja ustanovil tudi pogajalsko skupino, na kateri pa se je izkazalo le, da Vlada in njeni predstavniki oziroma predstavniki Ministrstva za finance niso pripravljeni na nikakršne spremembe temeljnih konceptualnih rešitev zakona, ki pa so za sindikalno stran nesprejemljive. Tako je do zdaj potekal ta dialog z drugimi deležniki. Bila je ustanovljena na Ekonomsko-socialnem svetu neka pogajalska skupina, ki pa je bila ustanovljena zgolj pro forma, zgolj za okras, ni imela nikakršne, Vlada ni imela nikakršne namere se sploh pogovarjat o kateri od temeljnih rešitev tega zakona.

Pa če se za uvod na kratko sprehodim čez najbolj problematične. Zdaj najbolj problematično je, da ta nacionalni demografski sklad ne bo ustanovljen z namenom, za katerega pravi Vlada, da ga ustanavlja. To je krpanje primanjkljajev v pokojninski blagajni. Ob realističnih projekcijah, kakor jih računajo na Inštitutu za ekonomske raziskave, bo primanjkljaj pokojninske blagajne leta 2040 znašal okrog 2,4 milijardi evrov. Demografski sklad po projekcijah, ki so narejene na osnovi pač tega zakona, bo lahko tega leta vplačal le okrog 200 milijonov evrov, kar je okrog 8 odstotkov pričakovanega primanjkljaja pokojninske blagajne.

Se pravi ne bo pokrpal luknje v pokojninski blagajni. Njegov prispevek v pokojninsko blagajno bo zanemarljiv. Zato seveda obstajajo utemeljeni razlogi. Pač prvi je, da Slovenija ni Norveška in nimamo več 100 milijardnih državnih premoženj, ki bi jih lahko v ta demografski sklad zložili. Drugi razlog pa je, da ta demografski sklad nima predvidene nobene akumulacijske dobe, ampak začne v bistvu takoj izplačevati v pokojninsko blagajno, nekaj malega pa še v namene družinske politike in v gradnjo domov za starejše, kjer je njegov prispevek prav tako zanemarljiv. Treba pa je opozoriti, da to niso nova sredstva, ki naj bi jih ta sklad prinesel v katerokoli od teh dejavnosti. Sredstva oziroma dobički državnih družb trenutno pač gredo v proračun in potem iz proračuna pač naprej v dejavnosti, za katere pač Vlada in Državni zbor odločita, da so potrebni. Tukaj pa gre samo za preusmerjanje iz proračuna direktno v pač neko namensko porabo. To je pa vse, kar ta demografski sklad stori.

Skratka, ne gre za nobena nova sredstva in tudi ne bo bistvenih novih sredstev čez 20 let. Tako da moramo iskati razloge za ustanovitev tega demografskega sklada nekje drugje. In to je, da je precej očitno, da je v Vladi v prvi vrsti politični boj za upravljanje državnega premoženja ali pa za moč nad državnim premoženjem. Namreč struktura organov sklada kaže, da je Vlada zasnovala ta sklad tako, da bo praktično o njem odločala sama. Štiri člane nadzornega sveta bo imenovala Vlada sama, sedem pa Državni zbor, kar je treba brati – večina v Državnem zboru. Od tega pet po predlogih političnih strank ali Vlade, samo dva oziroma po enega pa Zveza društev upokojencev Slovenije in Mladinski svet Slovenije. Tako da ta dva sta zraven za okras, za videz neke demokratičnosti in vključenosti civilne družbe. V resnici devet članov od enajstih postavi posredno ali neposredno Vlada in politične stranke, ki jo sestavljajo. In to je odmik od kakršnekoli demokratične in transparentne rešitve za upravljanje državnega premoženja.

Nadalje demografski sklad, kot je koncipiran po tem zakonu, tudi ne bo upošteval Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, se pravi rešitev, da morajo imeti delavci v državnih podjetjih in nasploh v večjih podjetjih neko besedo pri upravljanju, ki jim jo garantira zakon, ki je s tem predlogom suspendirana. Prav tako je suspendiran tako imenovan Lahovnikov zakon, ki omejuje prejemke uprav in nadzornih svetov družb, kar pomeni, da bo lahko Vlada svoje lojaliste v upravnih strukturah demografskega sklada nagrajevala po mili volji.

In nenazadnje, treba je omeniti privatizacijo. Zdaj po trenutni ureditvi poznamo strateške naložbe, kjer mora država ohraniti 50 odstotni delež in eno delnico, portfeljske naložbe, kjer mora ohraniti 25 odstotkov in eno delnico, ter oziroma pomembne naložbe 25 odstotkov in eno delnico, ter portfeljske naložbe, ki jih lahko prodaja. S tem zakonom se pomembne naložbe brišejo, se pravi ta kategorija se izgubi, kar najverjetneje pomeni, da bodo družbe, ki so trenutno opredeljene kot pomembne, pristale v kategoriji portfeljske in so zato pač primerne za popolno prodajo. In dalje, tudi pri tistih družbah, ki so opredeljene kot strateške, kjer mora država ohraniti večinski delež, se določa, da se lahko proda več kot 50 odstotkov teh družb pod nekimi pogoji in koncesijami.

Skratka, ne gre toliko za sklad, ki naj bi odgovorno upravljal z državnim premoženjem, ampak sklad, ki po eni strani omogoča centralizacijo upravljavske moči pod taktirko Vlade, po drugi strani pa odpira dodatna vrata za privatizacijo posebej pomembnih in strateških državnih podjetij. In na ta način ga je treba brati in zato lahko tudi razumemo, zakaj Vlada ta zakon tako skriva, zakaj ni do zdaj bila pripravljena upravljati neke javne razprave, zakaj se ni pogovarjala ali pa ni hotela niti prisluhniti temu, kar imajo za povedati drugi deležniki, ki smo jih danes povabili na sejo.

Pa da ne bom jaz za uvod predolg, ker je povabljenih veliko, se bom tukaj ustavil in prepustil besedo njim. Nenazadnje smo sejo sklicali zato, da končno pridejo do besede.

Hvala lepa predstavniku predlagatelja.

Besedo zdaj dajem predstavnikom Vlade. Gospod minister mag. Andrej Šircelj, minister za finance, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, cenjene gospe, spoštovani gospodje!

O nacionalnem demografskem skladu poteka razprava na takšen ali drugačen način od leta 2013. Takrat je bila v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vzpostavljena upravna podlaga za njegov sprejem. Vloženih je bilo več predlogov zakona v ta Državni zbor in ta je prvi, ki je prišel do tega, da se obravnava že v drugem branju. O tem predlogu zakona se danes razpravlja v slovenski javnosti nekje od septembra leta 2020. Potem bom natančneje opredelil te datume. Zaradi tega enostavno ne morem soglašati pravzaprav, lahko rečem, da ni res, da so ti postopki netransparentni in nedemokratični.

Tukaj bi rad seveda poudaril tudi dialog z Ekonomsko-socialnim svetom. In sicer je bil ta zakon predstavljen Ekonomsko-socialnemu svetu s strani predsednika Vlade in ministra za finance, 5. oktobra leta 2020. Na podlagi tega sestanka so bile sestavljene pogajalske skupine, ki so imele pet sestankov in pogovarjali smo se o tem zakonu. Dnevni red teh sestankov so bili členi tega zakona, ne kar nekega drugega, ne kar nekih teoretičnih tem o tem kaj bi in kaj ne bi, kajti ta zakon je bil dejansko predstavljen Ekonomsko-socialnemu svetu v demokratičnem postopku.

Zaradi tega vsekakor se s predlagatelji te izredne seje ne morem strinjati, s to tezo, da so postopki glede tega nedemokratični in netransparentni. V javnosti so bile opravljene, tudi sam sem jih – številne razprave na okroglih mizah in tako naprej. Tudi profesorji so tukaj sodelovali. Sodelovala je tudi Zveza društev upokojencev, sam sem sodeloval na taki okrogli mizi, vključno z nekaterimi profesorji. O tem se je pisalo in se še piše v zadnjih tednih in mesecih v slovenski javnosti. Bila je tukaj opravljena tudi splošna razprava. Zavračam besede, da se Vlada ni nameravala pogovarjati. Vlada se je vedno želela pogovarjati. Na petih sestankih in na Ekonomsko-socialnem svetu o tem zakonu, o tem konceptu, ki je tukaj predlagan. Tako da iz tega zornega kota jaz mislim, da če Vlada predlaga en zakon, je seveda potem treba se pogovarjati o tistem zakonu. In možnost je bila, da se pogovarjamo tudi o predlogu zakona, ki so ga predložili drugi, pa so dejansko to povabilo zavrnili in kasneje tudi sejo zapustili, to je bil Odbor za finance. Tako da tukaj dejansko iz njihove strani, se pravi s strani opozicije ni bilo razprave in zaradi tega se jaz ne morem strinjati s tezo, da če nekdo ne želi razpravljati, potem reče, da ni bilo razprave. Če nekdo zapusti sejo, potem reče, da ni bilo možno razpravljati.

V zvezi s tem bi rad povedal tudi, da je že v prejšnjih, se pravi omenil sem začetno letnico 2013 in v tem obdobju bi vse Vlade do sedaj, ki so bile, tudi Vlada dr. Mira Cerarja in Vlada Marjana Šarca na podlagi tega zakona iz leta 2013 lahko predlagala kakršenkoli zakon o demografskem, nacionalnem demografskem skladu. Tako da v zvezi s tem seveda moram povedati, da je ta razprava potekala in da enostavno gre za demokratičen postopek, ki – bom rekel poteka že o tem zakonu približno pol leta.

Temu zakonu se tudi očita, da se v samem zakonu dodeli vire financiranja in določi dobo, v kateri se premoženje ne sme izčrpavati, da se oblikuje demografski sklad in določi njegovo delovanje ter vira financiranja. In očita se, da ni predpisana doba akumulacije. Neka druga možnost je seveda, da ta demografski sklad deluje tako, da desetletja ali pa več kot 10, 20, 30 let ne izplačuje dividend in da na tej podlagi akumulira vsa sredstva, vse dividende in tako naprej. Tukaj bi rad povedal, da ta zakon deloma upošteva to trajno akumulacijo. 40 procentov vsakoletnih dividend ostane v skladu za akumulacijo. To piše v zakonu in jaz želim govorit na podlagi dejstev, ne na podlagi – bom rekel nekih insinuacij ali česarkoli, ampak to so določbe v zakonu.

Tukaj bi rad omenil tudi to oziroma odgovoril na vprašanje glede tega, da niso upoštevane pripombe Komisije za preprečevanje korupcije, kritične javnosti. Pripombe KPK-ja in Združenja nadzornikov so upoštevane z amandmaji v drugem branju. Tako so se v ta zakon umestile določbe glede kadrovske komisije sklada, načrta integritete, pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto, nadzora nad premoženjskim stanjem poslovodstva in nadzornikov, dolžnosti razkritja in izogibanja nasprotja interesov ter dajanja daril. Tako da v zvezi s tem ta očitek, ki je zapisan v predlogu za to izredno oziroma za to sejo Komisije za nadzor javnih financ, ne drži.

Potem je tudi očitek in tudi predlagatelj je rekel, da gre za razprodajo državnega premoženja. In predlagatelj pravi, da delitev naložb na strateške in nestrateške pomeni nevarnost za privatizacijo sedaj pomembnih družb in da predlog zakona vsebuje določbo, ki skladu omogoča, da pri strateških naložbah svoj delež zniža pod 50 odstotkov in da s tem strateške cilje prepusti zasebnim koncesionarjem.

Glejte, to določbo ima že sedanji Zakon o Slovenskem državnem holdingu in ni kakšne privatizacije na podlagi te določbe. In popolno enako določba je določena tukaj. In ravno tako je tudi določba namenjena temu, da se lahko tudi naložbe, v katerih ima država manj kot 50 odstotkov, določijo za strateške. Kar z drugimi besedami pomeni, da je pravzaprav z dodatno določbo preprečena ali pa omejena, otežena privatizacija. Zaradi tega ta očitek enostavno ne drži. Tudi to, da se bo 40 kupnin od prodaje naložb sklada namenilo ZPIZ-u in 60 za akumulacijo, jaz mislim, da tukaj ne moremo govoriti o tem, da bi šlo za kakršnokoli privatizacijo. Navsezadnje smo bili že priča poskusom predlogov zakona o demografskem skladu iz leta 2020. Takrat sta ta zakon vložili Poslanski skupini Socialnih demokratov in Stranke Alenke Bratušek in v tistem zakonu je bilo določeno oziroma predlagano, da se 70 odstotkov prejetih kupnin odprodaj nameni za financiranje sklada. Tako da iz tega zornega kota, bom rekel, če delimo te določbe oziroma to delitev, če upoštevamo, enostavno ni tukaj nobenih podlag za kakršnokoli privatizacijo v zvezi s tem, ali še manj za kakršnokoli nenadzorovano privatizacijo.

Naslednja zadeva, ki bi jo rad tukaj omenil je imenovanje nadzornega sveta in imenovanje poslovodstva. Glejte, jaz mislim, da je to, da Državni zbor lahko imenuje oziroma, da bo imenoval, če bo zakon sprejet, nadzornike, eden izmed zelo demokratičnih postopkov za to, za nadzor nad tem skladom. In stvar Državnega zbora je kakšno vlogo bo kdo imel pri tem, v to Vlada ne posega, v to Vlada ne posega. Tako da iz tega zornega kota kakorkoli ne moremo govoriti o tem, da gre tukaj za – bom rekel neke nedemokratične postopke in da v zvezi s tem Vlada karkoli želi spreminjati ali pa da že karkoli želi narediti postopke, ki bi bili – bom rekel enostranski in nedemokratični.

Nikoli ni bilo rečeno, da bo ta sklad finančno rešil pokojninsko blagajno. Nikoli ni bilo rečeno, da bo ta sklad izključno financiral pokojninsko blagajno. Nikoli to dejansko ni bilo rečeno. In vedno je bilo rečeno, da bo to uporabljeno za dopolnilno financiranje pokojnin, dopolnilno financiranje pokojnin. Tukaj je predlagatelj omenil, da pač sedaj gre to v proračun in seveda, da državna podjetja plačujejo dividende v proračun. Dejstvo pa je, da proračun že nekaj let, desetletij plačuje v pokojninsko blagajno. In da glede na demografsko sliko, ki jo danes imamo pred sabo, je nujno treba zagotoviti dodaten vir. In glede na to, da – bom rekel se je to premoženje, državno premoženje enostavno delalo skozi desetletja in tako naprej, se nam zdi prav, da imajo koristi od tega državnega premoženja v največji meri upokojenci. Predvsem tudi v zvezi s tem z demografsko sliko, ki seveda pomeni tudi to, da bo treba seveda spremeniti tudi pokojninski sistem, da bomo seveda morali tudi govorit o pokojninski reformi. Ampak to je dodaten vir. Kot vem, danes dobi neposredno pokojninska blagajna od državnega premoženja sredstva od KAD-a v višini mislim da 50 milijonov.

Tukaj po izračunih, če gledamo na donose, bo dobila pokojninska blagajna znatno več kot 50 milijonov in če pogledamo na to delitev. Če gledamo, da imamo dividendni donos 2,03, bo sklad prejel 207 milijonov evrov dividend. Tukaj govorimo o / nerazumljivo/ 3 odstotka. Če govorimo o 5 odstotkov, bo dobil 252 milijonov. Če govorimo o 8 odstotkih, bo dobil toliko več. Tako da iz tega zornega kota je seveda treba reči, da prihodki za pokojninsko blagajno bodo in da s tem bo vsekakor zagotovljena večja varnost pokojnin kot danes ali pa kot če nimamo tega sklada, ali pa kot če ne namenjamo tega denarja za pokojninsko blagajno.

Glejte, jaz ne bom niti odgovarjal na te trditve, da Vlada skriva zakon, kar je bilo dejansko tudi rečeno. Oprostite, šest mesecev se pogovarjamo o tem. Šest mesecev se pogovarjamo o tem. In tukaj bi rad povedal seveda tudi to, da od 5. 10., ko smo predstavili ta zakon 2020 Ekonomsko-socialnemu svetu, poteka ta razprava do danes.

Vsekakor bi rad tudi povedal to, da obstajajo, kot sem že rekel, varovalke proti privatizaciji. Lahko govorimo seveda tudi, da tudi danes imamo številna podjetja in ta številna podjetja, državna podjetja – tukaj lahko govorimo o SDH-ju, DUTB-ju, DSU-ju in tako naprej, ustvarjajo določene dobičke. Mislimo, da bo s tem, ko bodo – bom rekel – to premoženje združeno, v skladu ti donosi in dobički večji in da na ta račun bo seveda tudi učinek za pokojninsko blagajno večji. Tako da iz tega zornega kota jaz tudi predlagam, spoštovane poslanke in poslanci, da ne podprete teh predlaganih sklepov, ki sem jih dobil te seje, zaradi tega ker ta postopek je transparenten, ta postopek je demokratičen in s tem demografskim skladom bodo upokojenci in celotna družba dobili več, kot dobijo brez tega demografskega sklada.

Hvala lepa.

Hvala lepa ministru za finance.

Replika, gospod Luka Mesec.

Hvala.

Bom zelo kratek. V bistvu želim odgovoriti na ta zadnji del glede sredstev najprej. Glejte, KAD plača 50 milijonov, imamo pa še SDH, ki vplačuje v proračun. In zdaj, če ta dva damo skupaj, pač dobimo približno toliko, kot vi govorite, 207, 250 milijonov in tako naprej, odvisno od donosa. Vi ne prinašate s tem zakonom nobenih novih sredstev v nobeno proračunsko blagajno, samo pač preusmerjate iz enega žepa v drug žep in to je vse. Tako da prosim, ne zavajat javnosti s takimi številkami.

Drugič, ko pravite, da že šest mesecev se pogovarjamo o tem … se pogovarjate na Vladi, zunaj Vlade pa bore malo, zato sploh imamo danes to sejo. Jaz nikoli še nisem videl, da bi se vi z deležniki, ki danes tukaj sedijo, zares pogovarjali o tem zakonu.

In tretjič, če ste res tako demokratični in transparentni, ne vem kaj imate proti sklepom, kot je, da Komisija za nadzor javnih financ priporoča Fiskalnemu svetu, da se pisno opredeli do tega zakona. Ali pa kaj imate proti sklepu, da predlagamo Vladi, da nam posreduje analizo dolgoročnega vpliva tega zakona na stanje javnih financ. To so pač neke stvari, ki bi morale biti samoumevne, če se pogovarjamo o neki demokratičnosti in transparentnosti.

Hvala lepa.

Minister, ste želeli besedo za razpravo? Replike vam ne moram dati, ker …

/oglašanje iz klopi/

Jaz bi, če se strinjate, bi dal besedo še ostalim predstavnikov Vlade, bom vam pa dal …

/ izklopljen mikrofon/ / nerazumljivo/ odgovoril na to, če pa ne, pa ne.

Lahko vam dam besedo, ne bom vam omejeval. Bom najprej vprašal … želi besedo še kdo od ostalih predstavnikov Vlade? Ne.

Minister Šircelj, dajem vam besedo, ampak besedo za razpravo.

Ja, saj bom zelo kratek. Glejte, jaz sem sam povedal, da sem sodeloval v različnih, na različnih okroglih mizah s strokovnjaki iz tega področja, tudi iz Ekonomske fakultete. Tukaj ne bom imenoval, zaradi tega, ker bom koga pozabil. Da sem sodeloval v razpravi z Zvezo društva upokojencev, da sem sodeloval v javnih razpravah glede tega zakona. Tako da iz tega zornega kota se ne pogovarjamo na Vladi. Na Vladi se pogovarjamo o tem zakonu izključno toliko, kolikor je pač potrebno, da gre skozi vse postopke.

Naslednja zadeva, ki ste jo tukaj omenili je, da enostavno se lahko seštejejo vsi dobički, ki jih danes imajo te družbe – DUTB, SDH in tako naprej, pa KAD in da potem s tem dobimo isto premoženje oziroma iste odnose. To ni res, zaradi tega, ker učinkovitost upravljanja na enem mestu daje vsekakor sinergije. Vsekakor daje sinergije in vsekakor zmanjšuje stroške, tako da iz tega zornega kota enostavno temu pač ne morem pritrditi. Glejte, ni glede sklepov oziroma glede teh sklepov, ki ste jih tukaj predlagali – jaz sem pač mnenje povedal. Fiskalni svet kot neodvisni organ tekoče spremlja vse javnofinančne zadeve v tej državi in to dela bom rekel tekoče in strokovno. Lahko rečem, pritrdim temu, se mu tudi zahvaljujem, tako da iz tega zornega kota jaz mislim, da niti ne rabi po mojem osebnem mnenju nekega posebnega sklepa.

Glede tega, da pa dobite kakršnekoli dolgoročne analize, te dolgoročne analize so bile že predstavljene, imam jih tudi sabo, tako da so na razpolago.