Dober dan, vse skupaj lepo pozdravljam! Seveda lepo pozdravljam najprej članice in člane odbora. Lepo pozdravljam tudi vabljene na današnjo sejo.

Začenjam 49. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo namesto gospoda Primoža Siterja je z nami gospa Violeta Tomić, ki jo lepo pozdravljam, namesto gospe Jerce Korče je z nami gospod Jožef Lenart, lepo pozdravljen, namesto gospoda Marjana Pojbiča je z nami gospod Janez Moškrič, ki ga tudi lepo pozdravljam, ostalih opravičil s strani poslank in poslancev nimam. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. in edina točka – Neusklajevanje minimalne bruto urne postavke za delavce študente, kršitev zakona in povračilo nastale škode. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA.

Gre za zahtevo Poslanske skupine Levica. Zahteva je bila objavljena tudi na spletni strani Državnega zbora. Na sejo sem na predlog Levice vabila Poslansko skupino Levica v imenu predlagateljev je z nami gospod Miha Kordiš, vabili smo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tukaj naj povem, da se je, zaradi zdravstvenih razlogov minister Janez Cigler Kralj opravičil za današnjo sejo je bil namreč pozitiven na korona virus. V stiku z njim sta bila tudi oba državna sekretarja gospa Mateja Ribič in Cveto Uršič, zato tudi danes ne moreta biti prisotna na tej seji, zato pa je z nami generalni direktor Direktorata za družino gospod Dušan Mikuš, ki ga tudi lepo pozdravljam. Seveda ministru pa želimo in ostalim čimprejšnje okrevanje. Na sejo sem še vabila Študentsko organizacijo Slovenije, lepo pozdravljeni, Sindikati mladi plus so tudi z nami, Mladinski svet Slovenije prav tako in dodatno smo na predlog Poslanske skupine Levica vabili še Sindikat upokojencev Slovenije, gospod je tudi z nami. Preden pa dam besedo na začetku torej te navedene točke najprej predlagatelju točke dnevnega reda naj samo povem, da smo včeraj 24. februarja 2021 prejeli tudi pisno pojasnilo ministra v zvezi z današnjo točko dnevnega reda in dovolite mi, da jo preberem, zato da bo, potem lažje razumljiva celotna seja oziroma vsebina seje: »Vezano na vsebinsko obravnavo 1. točke 49. nujne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide podajam pisno pojasnilo k vsebini o domnevnem neusklajevanju minimalne bruto urne postavke za delavce študente. Pojasnjujem, da določba drugega odstavka 130.č člena Zakona za uravnoteženje javnih financ določa, da ob spremembi minimalne plače minister pristojen za delo določi novi znesek minimalne bruto urne postavke. Minister je na podlagi 6. člena Zakona o minimalni plači dne 20. januarja 2021 določil zneske minimalne plače, ki je bil dne 28. januarja 2021 objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 12/21. Sprememba zneska minimalne plače začne veljati z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, zato je Ministrstvo pristojno za delo takoj ob spremembi zneska minimalne plače za leto 2021 pričelo s postopkom določitve in objave zneska minimalne bruto urne postavke. Znesek minimalne bruto urne postavke je bil uradno določen 29. januarja 2021 torej takoj prvi dan po objavi v Uradnem listu. Za določitev in objavo zneska minimalne bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del je predpisan postopek, ki se ga vodi s pomočjo sistema informacijske podpore postopkov priprave predpisov. V določenih fazah postopka pa veljajo tudi poslovniški roki medresorsko usklajevanje, katere pa se trudimo, zaradi pomembnosti čim hitrejše objave zneska skrajšati na najkrajši možni čas, kar nam je v tem primeru tudi uspelo. Namesto v 15 dneh je bilo medresorsko usklajevanje zaključeno v dveh dneh. Ministrstvo pristojno za delo je odredbo o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del dne 10. februarja 2021 posredovalo v objavo v Uradni list Republike Slovenije. Odredba je bila nato dne 18. februarja 2021 objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije številka 24/21. Poudarjam, da ZUIF ne določa roka objave zneska minimalne urne postavke, ampak določa, da se znesek minimalne urne postavke določi ob spremembi minimalne plače, čemur je Ministrstvo pristojno za delo v celoti sledilo. Prav tako je ministrstvo sledilo postopku odločanja zneska minimalne urne postavke in objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Glede na zakonsko opredelitev postopka določanja zneska minimalne urne postavke do morebitnega zamika in oškodovanja dijakov in študentov tako ni prišlo, saj so bili vsi postopki izvedeni v okviru zakona in v najkrajšem možnem času. S spoštovanjem, Janez Cigler Kralj, minister za delo.« To se mi je zdelo pomembno, čeprav ste vsi to prejeli članice in člani odbora tudi preko Udisa se mi je vseeno zdelo prav, da to preberem, da naredimo nekakšen uvod v to sejo, ker je sedaj zadeva povsem drugačna, ampak sedaj bom dala besedo predstavniku predlagatelja te točke dnevnega reda. Še prej pa naj povem, da je predlagatelj dodal ali pa dal dva nova sklepa Poslanske skupine Levica verjetno, zaradi tega, ker je bilo ugotovljeno, da ni bilo nikakršne napake tukaj storjeno s strani ministrstva, vendar pa moram reči, da sploh prvi sklep nima nobene veze z današnjo točko dnevnega reda gre za urno postavko za upokojence, ki je tudi že določena, kolikor je meni znano in bo, potem v nadaljevanju direktor Direktorata gospod Mikuš to tudi pojasnil. Drugi sklep je malce širši načeloma dopuščamo takšne zadeve, če ne gre za zakonodajo, ampak verjetno bo lahko predlagatelj bolj podrobno pojasnil kaj je s temi sklepi in če mogoče tudi mi še nismo dobili umika prvih treh sklepov, vsaj za enkrat tega nimamo. Boste kot predlagatelj v začetku to povedali. Gospod Miha Kordiš vam dajem besedo.

Izvolite, da obrazložite točko dnevnega reda in sklepe.

Hvala.

Na začetku samo proceduralna opomba jaz ne vem kje v Poslovniku piše, da se uvodoma bere dopise kateregakoli ministra. Prvi, ki pride do besede je predlagatelj oziroma sklicatelj seje. Navsezadnje so na sejo vabljeni in so se jo tudi udeležili predstavniki Vlade v temu slučaju ministra za delo, ki lahko artikulirajo in zagovarjajo in branijo stališče Ministrstva za delo in ne, da se preskoči vrsto, da se preskoči Poslovnik, mi imamo Poslovnik dajmo ga spoštovati. Prav tako Poslovnik ne omogoča predsedujočemu, da med postopkovnim uvodom v sejo izreka vrednostne sodbe o tem kaj je tema obravnave in kaj in kako bo ravnal predlagatelj, tako da predsedujoča prosim spoštovati Poslovnik.

Rad bi se premaknil naprej na temeljni razlog zakaj današnjo sejo imamo. To je dvig minimalne študentske urne postavke se pravi študentskega minimalca. V zakonodajo se je ta vpisal dobro leto dni nazaj, ko smo v Levici prodrli s predlogom, da se študentska minimalna postavka dvigne na 5,4 evra bruto oziroma na 4,56 evrov neto. Ker je ob vsakokratnem usklajevanju študentskega minimalca prihajalo do takšnih in drugačnih problemov uskladitve so zamujale in tako naprej smo sočasno s povišico določili tudi mehanizem kako naj se študentska minimalka usklajuje in sicer, da jo minister dviga ob vsakokratni spremembi minimalne plače se prav takrat, ko podpiše akt za dvig minimalne plače podpiše tudi akt za dvig študentske minimalne urne postavke. V skladu s tem bi se moralo v letošnjem letu ministrstvo gospoda Cigler Kralja podpisati pod usklajen dvignjen znesek študentske minimalne postavke 20. 1. in bi sočasno z dvigom minimalne plače ta moral biti objavljen 28. 1., kar se pa ni zgodilo. Dvig študentske minimalne urne postavke bi študentom delavcem prinesel dodatnih 41 centov in bi novo plačno dno za delavce študente postavil na 5,89 evrov bruto oziroma na 4,97 evrov neto. Kot rečeno se to ni zgodilo. Kljub temu, da je bil sprejet sklep o dvigu minimalne plače nato objavljen 28. 1. v Uradnem listu je pristojno ministrstvo še naprej ohranjalo minimalno postavko za študente nižje kot to določa zakon oziroma je ravnalo v nasprotju z zakonom, ker skupaj z novim zneskom minimalne plače ni hkrati dvignilo tudi zneska minimalne urne postavke za delavce študente. Kot sem takoj na začetku dejal najnižja urna postavka za delavce študente bi morala biti na novo določena 20. 1. enako kot je bil znesek minimalne plače tudi zakonska dikcija je jasna ob sprejemu popravka minimalne plače navzgor in v skladu s tem bi moral biti tudi ustrezen podzakonski akt objavljen najkasneje 28. 1. in minister Cigler Kralj je s tem, ko je razvlekel zakonsko določen postopek za dvig študentske minimalne plače oškodoval vse študente, ki so delo od 28. 1. naprej opravljali za te najnižje urne postavke se pravi za postavke nižje od 5,89 evrov bruto.

Sprememba zakona, s katero smo uspeli v Levici in ki je študentsko minimalno postavko dvignila in določila tudi usklajevanje je to usklajevanje vezala na minimalno plačo. Zakaj smo se takrat sploh odločili za dvig je dejstvo, da je bila študentska urna postavka že pred sprejetjem zakona nižje od prejemka, ki ga dobi nekdo zaposlen na minimalni plači, ob tem je pa glede na dejstvo, da je študentsko delo zelo prekarno, da je fleksibilizirano celo hiper fleksibilizirano v določenih kontekstih, da študentski delavci ne uživajo tradicionalnih delavskih pravic še vedno nepravično vrednoteno. Se pravi, če imamo neko prekarno delo tudi, če je preračunano na raven minimalne plače bi bilo ob tem potrebno upoštevati tudi dejstva, da se študente lahko na cesto postavi praktično čez noč in temu primerno še dodatno dvigniti minimalno uro postavko. Žal tako daleč zakonske spremembe v korist delavcev študentov niso šle, zato je še toliko bolj problematično, da tista povišica, ki pa v zakonu, vendarle je zapisana študentov ni dosegla oziroma jo je dosegla z enomesečnim zamikom. Zakon je jasen 130.c člen ZUIF pravi, da mora minister ob spremembi minimalne plače določiti novi znesek bruto minimalne urne postavke pika konec. Ni tukaj nikakršne filozofije. Tudi zelo težko si predstavljam kako bi se lahko postopki za dvig študentske minimalke dodatno razvlekli, ko pa se ni z nikomur za usklajevati o ničemer, saj je točna formula kako se študentska minimalna urna postavka usklajuje zapisana v zakonu in ne pušča prostora za kakršnokoli interpretacijo za razliko od minimalne plače za redno zaposlene, kjer je povišica postavljena v tako imenovani tunel kot smo mu rekli takrat, ko smo prenovljeni Zakon o minimalni plači prestavljali, ki pravi, da se mora minimalna plača dvigniti najmanj na 20 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov oziroma največ na 40 odstotkov, če se ne motim pri minimalni študentski urni postavki tega ni. Neposredno je vezana na tisti dvig, ki ga bo minimalna plača dosegla tako, da okoli tega se ne da balinati se ne da pogajati in ni ničesar, kar bi sploh lahko usklajevali. V luči zamud, ki si jo je pri dvigu študentske minimalke privoščilo ministrstvo gospoda Cigler Kralja smo ga v Levici 11. 2. pozvali, da v roku 24 ur se pravi praktično nemudoma določi novi znesek minimalne bruto postavke za delavce študente in da naj ta znaša vsaj 5,89 bruto kolikor nanese preračun, po kateri se mora minimalna študentska urna postavka usklajevati. Hkrati smo v Levici ministra pozvali tudi, da sočasno, ko akt objavi in reši ta dvig, ki zamuja za nazaj pospravi oškodovanje delavcev študentov in bo tem, zaradi svojega nezakonitega ravnanja nemudoma odstopi s položaja ministra za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti.

Za razliko od predhodnega molka na temo urne postavke za delavce študente se je ministrstvo po našem pozivu 11. 2. tudi iz civilne družbe so pozivi prišli približno takrat zganilo nemudoma. Še isti dan je odgovorilo v medijih in povedalo, da so že začeli s predpisanim postopkom dviga študentske minimalne plače in da bo najnižji znesek urne postavke še do konca tedna objavljen v Uradnem listu. So argumentirali svojo počasnost s tem, da saj oni pa, da so že začeli s predpisanim postopkom določitve najnižjega zneska urne postavke in da pričakujejo, da bo podzakonski akt, ki naj bi področje uredil objavljen do konca tedna, ampak to se ni zgodilo. Se pravi, 11. 2. pobuda Levice minister zamujate dajte vendarle upoštevati zakon in dvigniti študentsko minimalno plačo. Ministrstvo odgovori to bomo uredili do konca tedna in do konca tedna se nič ne zgodi. Do torka nekaj dni kasneje 16. 2. ministrstvo ni uspelo uskladiti minimalno bruto urne postavke za delavce študente in je s tovrstnim mencanjem še kar najprej nadaljevalo, kar je pripeljalo tudi do takih primerov – vam bom navedel eden preračun – da so bili študenti, zaradi terminskega razkoraka med tem, ko bi se morala dvigniti minimalna študentska urna postavka in medtem, ko se dejansko je dvignila študentska urna postavka tudi za 50 evrov. Za nekega študenta, ki sploh lahko v razmerah epidemije študentsko delo opravlja ga verjetno opravlja, zaradi tega, ker ga mora iz naslova golega preživetja in 50 evrov je ogromen znesek oziroma še za drugo primerjavo 50 evrov je ena tretjina tega, kar je Vlada v protikoronskem paketu namenila študentom v drugemu valu epidemije pri tem, da tistega zneska ni ciljno usmerila na revne študente ali pa na delavce študente skratka tisti, ki so res na robu preživetja in težko gredo skozi življenje, ampak ga je kar tako malo razmetala. Ne glede na izgovore, ki si jih dovoljuje pristojno ministrstvo je jasno, da minister, ki bdi oziroma naj bi bdel nad delovnimi razmerami v tej državi ni določil študentske povišice sočasno kot se določa povišico minimalne plače na to odgovarjajo tudi sledje dogodkov, če pogledamo konkretne termine. Koliko bo znašala minimalna plača v letu 2021 je minister obelodanil na tiskovni konferenci 19. 1. se pravi nekje v začetku druge polovice januarja in nato pohitel s pripravo aktov potrebnih za izvedbo dviga minimalne plače že takoj naslednji dan je bil sprejet ustrezen podzakonski akt in ta podzakonski akt je bil na to tudi po primernem predpisanem roku to je osem dni kasneje objavljen v Uradnemu listu, zato v Levici kot predlagatelji današnje seje ne moremo pristati na razlago ministrstva, da so bili postopki za pripravo predpisov sproženi pravočasno. Znesek, novi znesek, usklajen znesek minimalne plače je bil na ministrstvu znan najkasneje 19. 1. Sočasno bi morali poračunati in začeti pripravljati akt mimogrede priprava akta za dviga študentske minimalke ni nobena znanost to je ena A4 stran, ki jo minister podpiše, v Levici smo jo za ministrstvo pripravili in za to smo porabili borih 5 minut in primerno s tem datumi kdaj bi morala biti sprejeta odločitev bi torej tudi objava v Uradnem listu študentskega minimalca morala slediti minimalni plači za redno zaposlene se pravi 28. 1. Žal ministrstvo je tu zamujalo. V Levici mislimo, da je to zelo nepošteno do delavcev študentov. Mislimo, da ni nobenega postopka, ki to zamuja in je ministrstvo lahko utemeljilo še posebej, ker so se najkasneje od začetka februarja dalje grmadili pozivi iz raznoraznih koncev, od krajev, do študentske organizacije, do delavske svetovalnice navsezadnje nas v Levici tudi še kakšen sindikat se je najbrž oglasil, da naj minister izpolni zakonsko obvezo pa se je naredil slepega in gluhega. Šele vnazajsko je šel reševati svoj imidž niti ne kaj drugega niti ne socialnega položaja delavcev študenta s temu, da se je skliceval na postopke. Kot sem poskušal pokazati takoj, ko te postopke vzamemo pod drobnogled ugotovimo, da ne pijejo vode.

Za zaključek. Današnjo sejo smo v Levici sklicali preden je ministrstvo vendarle uspelo po enomesečnem mencanju pripraviti ta ubogi enostranski akt in delavcem študentom dvigniti njihove minimalne plače in med sklicem te seje in današnjo sejo torej se je to zgodilo, zato umikamo prvi sklep, ki poziva ministrstvo naj vendarle izvede dvig študentske minimalne plače, ker ta sklep je bil že konzumiran. Še vedno pa ostaja problematika tega, da je bil konzumiral z enomesečno zamudo in so bili delavci študenti, zato ogoljufani za svojo povišico. Namerno ob zaključku svoje uvodne predstavitve uporabljam malo trži izraz kako bi pa vi označili to, da je nekdo prejel 10 % nižjo plačo kot bi jo moral samo zato, ker eden minister ni opravil svojega dela in ni po zakonskih regulah podpisal akta, ki bi to minimalno plačo dvignil. Delavci študenti so bili torej ogoljufani.

Drugi sklep, ki ga predlagamo za današnjo sejo je, da Vlada v sledečih 15 dneh zagotovi, da vsi tisti, ki so opravljali študentko delo od 28. 1., se pravi takrat, ko je v veljavo vstopila povišica minimalne plače do termina, ko je v veljavo vstopila povišica študentske minimalne plače in znotraj tega tisti, ki so prejemali manj od aktualnega minimalca to je 5,89 evrov dobijo ustrezno povračilo. Se pravi zneski, za katere so bili delavci študenti ogoljufani morajo biti tem študentom priznati in ministrstvom jim mora ta znesek povrniti. Tehnična izvedba te operacije je popolnoma v rokah ministrstva navsezadnje in meni kot predlagatelju današnje seje in nam v Levici in samim delavcem študentom popolnoma vseeno kakšna je papirna sled važno jim je, da bodo dobili denar, za katerega so bili ogoljufani in so si ga v resnici pridelali povrnjen.

Tretji sklep: »Pozivamo ministra, da zaradi oškodovanja delavcev študentov in nezakonitega ravnanja torej ogoljufana delavcev študentov nemudoma odstopi s položaja ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost.« Sedaj ali je ministrstvo zavlačevalo z dvigom študentske minimalne postavke iz nekega oportunizma in preračunavanja ali zaradi gole nesposobnosti je navsezadnje popolnoma vseeno. Dejstvo je, da so šli mimo zakona dejstvo je, da so delavce študente ogoljufali in to je zagotovo nekaj, zaradi česar bi moral minister, ki je pristojen za delo pazite niti ne katerikoli minister minister pristojen za delo, ki bi moral braniti delavske standarde tak minister mora zagotovo odstopiti.

Naknadno smo k seji predložili še dva sklepa, ki sta se nam zdelo smiselna. In sicer prvi sklep z dvigom študentskega minimalca ureja tudi dvig postavke za začasno ali občasno delo upokojencev. Višina te postavke, ki jo predlagamo in ki jo zagovarjamo je 6,83 evrov bruto. Znesek je višji od študentskega bruta, zaradi tega, ker je tudi občasno delo upokojencev obdavčeno malo drugače kot je obdavčeno študentsko delo in zaradi tega je treba iti v sklepu z višjim brutom, da na koncu ven pade tistemu, ki dela se pravi in upokojencu in študentu isti neto to je 4,97 evrov. Naj spomnim, da smo s to pobudo v preteklosti v Levici že poskušali to je, da se delo upokojencev občasno, začasno, ki je po svojemu statusu predvsem primerljivo študentskemu delu sočasno študentskemu delu tudi usklajuje. Žal nismo bili uspešni morda pa bomo prodrli danes. Ne vem zakaj bi neki upokojenec, ki dela po približno istem režimu kot študent prejemal manj kot prejemajo študenti pri tem, da se tukaj ne pogovarjamo o upokojencih, ki delajo pa so izpolnili pogoje za upokojitev pa, potem prejemajo še delež svoje pokojnine kakor je recimo primer pri določenih poslancih, ki jim poslanska plača ni dovolj in zraven črpajo še pokojninski sklad ne to je občasno in začasno delo upokojenca, to je neki ločen, poseben institut za recimo temu upokojene delavce, delavce prekerce in zagotovo si tudi oni zaslužijo primerno povišico.

Za zaključek zadnji sklep je prevod amandmiranja preteklih protikorona paketih, s katerim smo tudi v Levici večkrat poskušali prodreti pa bob ob steno. In sicer tole. Delavci študenti so bili konsistentno izpuščeni iz vseh protikorona paketov pa imamo po vseh preračunih, podatkih in tako najmanj 20 tisoč takih študentov v tej državi, ki so od študentskega dela življenjsko odvisni se pravi to so študenti, ki ne delajo preko napotnice, zato da bodo malo lažje šli na neki dopust, ampak delajo, zato da si lahko kupijo pašteto, kruh in makarone in da sploh preživijo znotraj teh pa imamo še posebej ogroženo skupino študentov, ki iz svojega študentskega dela pomaga in financira tudi svoja domača gospodinjstva. Te ljudje v resnici v protikorona paketih niso dobili nič oziroma za študente je bilo namenjeno 150 evrov kot sem že nekoliko nazaj pojasnil je bilo to nakazilo pavšalno dobili so ga vsi študenti tudi tisti, ki ga ne rabijo tisti, ki bi pa zares potrebovali pomoč te delavci študenti, ki delajo zato, ker morajo preživeti in druge nimajo si pa s temi 150 evri nimajo kaj dosti zares spomagati. In smo amandmirali pretekle PKP zakone žal ostali neuslišani danes na tem odboru pa v Levici poskušamo s sklepom, da Vlada v naslednje interventne ukrepe vključi nadomestilo za izgubljeni dohodek za dijake in študente, ki so zaradi epidemije izgubili možnost dela preko študentske napotnice. Sedaj, če bo že Vlada po vseh teh pozivih ali po zaslugi današnje razprave današnjega sklepa kakorkoli že vključila tovrstno določbo v naslednji PKP paket je to nekaj, s čemer se bo lahko na veliko hvalila in imamo zelo dobre šanse, da s tem ukrepom uspemo. Meni je na tej točki izčrpavanja delavca študenta popolnoma vseeno kdo je pod sanacijo njihovega položaja podpisan ali je to Vlada ali je to opozicija ali je to Levica ali je to kakšna druga stranka. Srečen bi bil že s tem, da tak protikoronski ukrep najde svojo pot v zakonodajni red in študentom dejansko pomaga preživeti.

Najlepša hvala predlagatelju za to dodatno predstavitev točke dnevnega reda. Sedaj pa dajem besedo generalnemu direktorju Direktorata za družino gospodu Dušanu Mikužu, da tudi pojasni stališče do predlagane točke dnevnega reda.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Uvodoma bom ene stvari še dodatno pojasnil, kar so bile že prej prebrane s strani predsednice odbora in jih je tudi minister vam poslal v vednost. In sicer v zvezi z minimalno urno postavko za začasno in občasno delo dijakov in študentov je določeno v Zakonu za uravnoteženje javnih financ, v tem 130.c členu, ki določa, da ob spremembi minimalne plače minister pristojen za delo določi nov znesek minimalno bruto urno postavke. Ministrstvo je tako takoj ob spremembi zneska minimalne plače za leto 2021 spremembo zneska minimalne plače določi objava v Uradnem listu in ta je bila narejena 28. 1. 2021 ob 18.47. Takrat je ministrstvo pričelo takoj s predpisanim postopkom odločitve najnižjega zneska urne postavke. Znesek je bil uradno določen drugi dan, 29. 1. 2021 in po opravljenih obveznih fazah postopka posredovan tudi v objavo v Uradni list dne 10. 2. 2021. Za določitev in objavo najnižjega zneska urne postavke začasnega in občasnega dela dijakov je predpisan postopek, ki ga opredeljuje tudi sistem informacijske podpore postopkov priprave predpisov tako imenovani IPP in pa v določenih fazah postopka tudi poslovniški roki medresorsko usklajevanje, kar smo že prej slišali, da je bilo skrajšano iz 15 dni na dva dneva in zaradi tega je ministrstvo se tudi trudilo, da se čim hitreje objavi znesek in skrajšajo vsi možni roki, kar nam je tudi v tem primeru uspelo. Sklepno je treba ugotoviti, da zakon ne določa najkrajšega ali najdaljšega roka za to objavo. V ZUIF je določeno kdaj se urna postavka določi, čemur smo sledili vse ostalo je sledilo rednemu postopku določanja in objave v Uradnem listu. Nobeden akt ali pa okoliščina pa ne zapoveduje nujnosti te objave. Glede na zakonsko opredelitev postopka določene minimalne urne postavke do morebitnega zamika in oškodovanja tako ni prišlo, saj so bili vsi postopki izvedeni v okviru zakona in v najkrajšem možnem času. Minimalna urna postavka je sicer določena v višini 5,89 oziroma 4,97 neto. Iz Pravno informacijskega sistema Republike Slovenije pa je razvidno datum sprejetja 29. 1. 2021 in datum objave 28. 2. 2021 začetek veljavnosti, potem 19. 2. 2021.

Dolžan sem pa še pojasnilo glede dodatnega predloga sklepa, ki se glasi, da Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide poziva Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da do 1. marca 2021 določi novo višino urne postavke za opravljanje začasno ali občasno delo upokojencev v višini vsaj 6,83 evrov bruto. Naj pojasnim, da je začasno ali občasno delo upokojencev urejeno v Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD) in tako v skladu s tretjim odstavkom 27.c člen ZUTD se urna postavka upravičenca to je upokojenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela in dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo v koledarskem letu usklajujeta z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji. V skladu z ZUTD višino urne postavke in letnega dohodka določi minister pristojen za delo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in sicer najpozneje do konca februarja v koledarskem letu. Višina urne postavke tako velja od marca tekočega leta do vključno februarja naslednjega koledarskega leta. Na novo določen letni dohodek pa velja za tekoče koledarsko leto. Uskladitev navedenih zneskov za leto 2021 je v skladu z veljavno zakonodajo ministrstvo že pripravilo. Odredba z usklajenimi zneski bo objavljene v Uradnem listu predvidoma ta petek, 26. 2. 2021. Naj še pojasnim, da do razlike med najnižjo urno postavko za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev in najnižjo urno postavko za opravljeno študentsko leto prihaja, ker je za navedeni obliki dela z zakonom določen različen način izračuna urne postavke. Da bi bila najnižja urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo enaka urni postavki, ki je kot najnižja določena za študentsko delo bi bila potrebna sprememba določb ZUTD v delu, kjer je določen način izračuna oziroma usklajevanja urne postavke in letnega dohodka z minimalno plačo. Naj še konkretno pojasnim, da se upoštevaje z zvišanjem minimalne plače za 8,9 % se dvigne najnižja urna postavka s 5,05 evrov na 5,5 evrov. Najvišji dovoljeni dohodek za opravljano začasno ali občasno delo pa se 7 tisoč 562,47 evrov zviša na 8 tisoč 235,53 evrov.

Hvala lepa.

Najlepša hvala generalnemu direktorju Direktorata za družino. Sedaj pa bom dala besedo še ostalim vabljenim na današnjo sejo in najprej dobi besedo predstavnik Študentske organizacije Slovenije gospod Andrej Pirjevec.

Izvolite, beseda je vaša.

Predsedujoča, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem zbranim v mojem imenu in seveda tudi v imenu organizacije, ki jo danes tukaj predstavljam.

Dovolite mi, da si vzamem par minut in predstavim videnje naše organizacije in pa tudi predlagam nekatere rešitve, ki smo jih naumili na ŠOS. Torej na naši organizaciji smo ves čas razglašene epidemije državo opozarjali na težavo pomanjkanja študentskega dela. Pomanjkanje se čuti tudi danes in predvidevamo, da bo ta upad trajal še kar nekaj mesecev. Danes je nekje okoli 25 odstotkov, kar je počasen napredek glede na vpad v maju, ki je znašal 50 odstotkov v primerjavi z letom prej. Če postrežem z nekaterimi podatki in sicer s podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje okoli 100 tisoč dijakov in študentov opravlja študentsko delo, kar predstavlja dve tretjini celotne dijaške in študentske populacije. Njihov povprečni mesečni neto prihodek je znašal v letu 2018 na primer 185 evrov. Ta številka sicer ni grozno visoka, a je še vedno višja kot povprečna višina državne štipendije. Ta je v letu 2018 znašala 122 evrov prejemalo pa jo je le okoli petino vseh študentov. Po podatkih mednarodno primerljive raziskave Evro študent, kar 44 odstotkov vseh teh razpoložljivih sredstev študentov predstavljajo prihodki od dela le 9 pa od štipendije. Na ŠOS smo že od začetka same epidemije kot ukrep, ki bi najbolj ciljno pomagal dijakom in študentom, predlagali uvedbo nadomestila za izpad dohodkov iz študentskega dela v višini 80 % povprečnega mesečnega prihodka iz študentskega dela v zadnjih 12 mesecih; podobno kot to, na primer, velja za zaposlene na čakanju. A žal, in to večkrat, naš predlog ni bil vključen v protikoronske pakete. In tudi zaradi tega smo pripravili sistemske predloge, ki smo jih vključili v naš nov predlog zakona za urejanje položaja študentov. Ta predlog zakona, ki naslavlja največje težave študentov, smo že predstavili predsedniku republike, predsedniku Državnega zbora in tudi predsedniku Državnega sveta. V prihodnjih tednih pa upamo, da nam boste tudi poslanske skupine in poslanci namenili čas, da vam ta zakon predstavimo in da poveste tudi vi, kako vidite te, po našem mnenju nujne ukrepe za izboljšanje položaja mladih in študentov. Ta predlog danes poudarjamo tudi zato, ker je neposredno povezan z današnjo tematiko in vpliva na socialni položaj študentov, ki je tudi zaradi te zamude pri sprejemanju odredbe dodatno poslabšan.

Minimalni znesek urne bruto postavke za tako imenovano študentsko delo je, kot smo že ugotavljali, vezan na spremembe minimalne plače. Ta se je spremenila s sprejetjem odredbe, ki je bila podpisana 20. januarja 2021, v praksi pa velja za delo, opravljeno od 1. januarja 2021. Ker pa je minister, pristojen za delo, žal, ponovno tu pozabil na študente in dijake, je urna postavka za študentsko delo ostala nespremenjena pri 5 evrih in 40 centih. Sprememba minimalne urne postavke ne more veljati za mesec nazaj, ob tem pa je kasneje prišlo tudi do zamika pri izdaji aktov in to je neposredno vplivalo na izplačila pri marsikaterem študentu. Nova minimalna bruto postavka za študente in dijake velja, kot smo že povedali, od 19. februarja naprej in vsi, ki so delo opravljali pred tem in jim je delodajalec že delo obračunal, so bili na ta način oškodovani. Če potegnemo zdaj analogijo z dvigom minimalne plače, bo za subvencioniranje dviga slednje ministrstvo, pristojno za delo, moralo nameniti preko 20 milijonov evrov za prvo polovico tega leta. Na drugi strani pa so, po naših ocenah, dijaki in študenti zaradi zapoznelega dviga minimalne urne postavke oškodovani za nekaj 100 tisoč evrov, kar je zanemarljiv znesek z vidika državnega proračuna, seveda, in takih dijakov je približno, po naši oceni, 15 tisoč. Ogromno pa bi to pomenilo dijakom in študentom, da bi se jim ta razlika povrnila, glede na to, da je epidemija številnim odnesla možnost opravljanja študentskega dela in so se zdaj znašli v precej težki situaciji.

Če grem še čisto za konec na predloge. V naši organizaciji predlagamo, da resorno ministrstvo zagotovi sredstva za oškodovane dijake in študente in jim povrne neupravičeno izgubljen prihodek, podobno kot subvencionira dvig minimalne plače podjetjem. Zneski so v primerjavi s to subvencijo zanemarljivi, natančne podatke o tem pa imajo posredniki študentskega dela.

Zato ministrstvo še enkrat, kot smo že v našem odprtem pismu, pozivamo, da od koncesionarjev pridobijo podatke o številu teh oškodovanih dijakov in študentov, ki so med 1. januarjem in 18. februarjem 2021 delo opravljali po urni postavki, nižji od 5,89 evra, ter zagotovi sredstva in izplačilo tako oškodovanim dijakom in študentom.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam. Bi vas prosila, če se lahko izklopite, da bo lahko naslednji oziroma naslednja dobila besedo.

Z nami je tudi Sindikat Mladi plus. Mislim, da sta tu dve predstavnici, če prav vidim. Ja, bosta povedali, katera želi besedo, ali gospa Urša Dimič ali gospa Staša Jovanović. Izvolite, Staša Jovanović, beseda je vaša.

Lep pozdrav! Sem Staša Jovanović in lahko predstavim stališče našega sindikata.

Mi smo Sindikat Mladi plus, ki smo sindikat tudi študentk in študentov, delavcev ter dijakinj in dijakov, poleg tega, da smo sindikat brezposelnih in prekarnih mladih delavcev. Naše stališče, ki smo ga izoblikovali, se veže na sam kontekst, na nek družben kontekst tega, da že pred epidemijo v tej državi ni bilo poskrbljeno za socialno in ekonomsko varnost študentk in študentov. Če se tudi jaz oprem na nekaj številk, rezultati raziskave, ki smo jo v sindikatu opravili približno leto dni nazaj, so pokazali, da je 95 % vseh dijakinj in dijakov ter študentk in študentov v času svojega izobraževanja opravljalo delo preko študentske napotnice; no, od tega jih je pa kar 55 % delo opravljalo redno ali celo vsak dan. In zaradi neustreznih politik ima študentsko delo, kot smo že večkrat opozorili, status socialnega korektiva. In ob razglasitvi epidemije so študentje delavci bili še dodatno degradirani, ker so v okviru protikoronskih paketov prejeli zgolj dvakratni tako imenovani solidarnostni dodatek v višini 150 evrov, čeprav so številni, ki spadajo v to kategorijo delavcev, s svojim delom na mesečni ravni zaslužili bistveno več in s tem tudi skrbeli za rast gospodarstva, namesto da bi se osredotočili na svoj študijski proces. No, in še dodatno spregledani in oškodovani pa so študentje delavci od 28. januarja 2021, ko je Ministrstvo za delo, po prizadevanjih sindikatov, zvišalo znesek minimalne plače, ob tem pa popolnoma spregledalo dejstvo, da je zakonsko določena minimalna urna postavka za študentsko delo usklajena z višino minimalne plače. In mislim, da pojasnilo, ki smo ga dobili na začetku seje od ministra, je nekonsistentno glede tega. Tako mislimo, da bi ministrstvo moralo takoj upoštevati usklajevanje plač in urne postavke. In ker tega ni znalo ali pa ker tega ni želelo storiti, je finančno oškodovalo študente, te študente, ki so ob študiju prisiljeni delati, torej osebe, ki so socialno-ekonomsko najbolj ranljive. Kar seveda znova dokazuje poniževalen odnos te Vlade do ranljivih skupin, do študentov, do mladih. V Sindikatu Mladi plus od ministra za delo zahtevamo – no, čeprav je bilo rečeno, da to zdaj je v Uradnem listu in da bi se realiziralo, ampak še vedno ni popolnoma točno jasno, kdaj -, zahtevamo, da višina minimalne urne postavke za študentsko delo za leto 2021 znaša 5,89 evra bruto. Ob tem pa od ministra Janeza Ciglerja Kralja zahtevamo tudi, da vsi dijaki in študenti, ki so študentsko delo opravljali od 28. januarja dalje, prejmejo povračilo zneska, za katerega so bili oškodovani. Izenačitev postavk in izplačilo dolgov študentom delavcem naj se uredi čim prej in naj se torej tudi izjasni, kdaj se bo to uredilo, ker gre za skupino ljudi, kot že omenjeno, ki so najbolj ranljivi, eni izmed najbolj ranljivih, in ki so do zdaj bili izključeni, z izjemo dvakratnega solidarnostnega dodatka, iz vseh protikoronskih paketov, čeprav smo sindikati in druge organizacije že celo leto opozarjali, naj jih vključijo v pakete okrevanja.

No, za konec bi dali še en predlog ministru za delo - da zaradi malomarnosti in ignoriranja minimalnih higienskih standardov zakonodaje s svojega položaja čim prej odstopi.

Hvala.

Besedo dajem Mladinskemu svetu Slovenije. Z nami je gospod Miha Zupančič. Izvolite, še vi lahko pojasnite stališča do predlagane točke dnevnega reda.

Spoštovana gospa predsedujoča, drage poslanke in poslanci, cenjene kolegice in kolegi!

Danes smo slišali dve pojasnitvi, kaj se je zgodilo. Jaz na tem mestu nisem pristojen, da bi ugotavljal, kaj je resnično, kaj je pravno skladno, zato ste tu vi, dragi poslanci, da se odločite po svoji vesti oziroma z mislimi za dobrobit mladih ali pa uporabe tudi kakšno od pravnih služb ali drugih postopkov. Uvodoma naj povem, da se zahvaljujem sklicatelju seje, da je sklical to sejo, in tudi vam, poslancem, da ste se udeležili, s čimer pokažete, da vam je mar za mlade. In če se ugotovi, da je minister ravnal v nasprotju z zakonom, potem bomo pozvali Ministrstvo za delo, da v naslednjih tednih oziroma v 15 dneh, kot je bilo predlagano v sklepu, najde nek način, kako bi se študentom in dijakom, ki so bili oškodovani za 41 centov oziroma ponekod tudi za 50 centov na mesec, v tem času povrnil ta znesek, za katerega so bili oškodovani. Če se izkaže, da bi morala biti študentska postavka dvignjena prej, potem predlagamo Ministrstvu za delo, da od koncesionarjev, se pravi, študentskih servisov, pridobi podatke, koliko študentov ali dijakov je opravljalo študentsko delo in za to dobilo minimalno urno postavko, in se jim na nek način izplača, za kar so bili oškodovani oziroma prikrajšani.

Zelo podpiram tudi zadnji sklep, ki ga je predlagatelj seje predlagal. Sam ga sicer nisem videl, ker nisem dobil tega gradiva, ampak pri študentskem delu je treba urediti še nekaj stvari, ki bi lahko bile bolje urejene. Dovolite mi, da opozorim na te tri stvari. Ena je v tem, da se usklajuje minimalna urna postavka, in želel bi si, da se uskladi tudi posebna davčna olajšava za študente, da ne bodo ti študenti, ki bodo sedaj zaslužili več, morali plačati na koncu tudi več za dohodnino. Želel bi si, da imamo tako zakonodajo, da dajemo mladim zgled, da se delati splača, da je to neka navada, ki se jo v današnji družbi ceni, da ne bomo imeli potem take mlade, ki bi raje viseli na nekih safemathih oziroma socialni pomoči, kot pa delali.

Druga stvar, ki bi si jo Mladinski svet želel, da se jo tudi uredi, je izplačevanje potnih stroškov in izplačevanje malice. Vemo, da sicer to ni zakonska obveza, se pa vseeno tu in tam najde kakšen delodajalec, ki je pripravljen povrniti nastale stroške. In zdaj je edina opcija, vsaj kolikor jaz vem, da se te stroške izplača skupaj z izplačilom ur, kar pa pomeni, da je potem ta znesek obdavčen tako na strani delodajalca kot na strani študenta, poleg tega pa lahko to useka še študenta ponovno pri plačilu dohodnine. Vem sicer, da imajo študenti subvencionirano malico in prevoz, vendar še vedno nastajajo težave. Recimo, če to študentsko delo poteka v kraju, kjer ni izobraževalne ustanove, saj tam študenti ne morejo koristiti subvencionirane prehrane. Prav tako pa ti študenta – vsaj po podatkih, ki jih imam – ne moreš poslati na neko službeno pot, da bi mu izplačal neobdavčene potne stroške.

Kar je pa glavna zadeva, ki jo hočem poudariti, je pa to, da je treba povišati oziroma poostriti nadzor nad delodajalci oziroma nad študentskim delom. Da bomo imeli več inšpektorjev, ki bodo nadzorovali zadeve na terenu, ker namen študentskega dela ni, da oseba dela za polni delovni čas oziroma enako kot običajni zaposleni, ampak tako, kot to izhaja iz imena, v katerem dela, o katerem se danes pogovarjamo, gre za začasno in občasno delo. Študentsko delo pa ne sme biti ena izmed oblik prisilnega prekarnega dela.

Naj se dotaknem še sklepa, ki sem ga že dobil, pa ga bom še pogledal. Ja, zelo podpiram predlagatelje oziroma pozivam tako opozicijo, koalicijo, vse, ki dobro mislijo, da prihodnje PKP-je sprejemajo z mislimi na dobrobit študentov, da ne bomo spet mladi poraženci krize.

Hvala za pozornost.