Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi! Pričenjam 27. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da opravičenih za današnjo sejo ni. Na seji kot nadomestni člani odbora pa sodelujejo kolegica Mojca Žnidarič nadomešča kolega Gregorja Periča iz Poslanske skupine SMC, naš poslanski kolega Jože Lenart nadomešča Roberta Pavšiča iz Poslanske skupine LMŠ in poslanska kolegica Tina Heferle nadomešča Rudija Medveda iz Poslanske skupine, prav tako iz LMŠ.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s tremi točkami. Po sklicu seje v petek, 5. Marca 2021, pa sem vam posredoval razširitev z novo točko dnevnega reda in sicer 4. Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o baterijah in odpadnih baterijah, o razveljavitvi direktive 2006/66ES in spremembi uredbe EU 2019/1020. Obrazložitev za širitev. Predlog stališča je vlada posredovala Državnemu zboru, 4. marca 2021. Predviden skrajni rok za obravnavo dokumenta v Državnem zboru pa je 19. marec 2021. Ker mora po Poslovniku za matičnim delovnim telesom, predlog stališča obravnavati še Odbor za zadeve Evropske unije, kot pristojni odbor menim, da je smiselno današnjo sejo razširiti tudi s to točko dnevnega reda. V skladu s tretjim in četrtim odstavkom 154.d člena Poslovnika Državnega zbora, je razširitev dnevnega reda določena oziroma o njej ni potrebno glasovati. Sprejeto razširitev bomo tako obravnavali kot novo 4. točko dnevnega reda. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo 28. januarja 2021 posredovala vlada po skrajšanem postopku.

Kolegij predsednika Državnega zbora, na 93. seji, 3. februarja 2021, sklenil da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo. Predlog zakona z dne, 28. januarja 2021, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne, 23. februarja 2021 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne, 1. marca 2021. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin SDS, SMC in Nova Slovenija k 13., 15., 21., 23. in 25. členu. Vsa navedena gradiva so navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni Ministrstvo za infrastrukturo, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Javna agencija za železniški promet v Republiki Sloveniji in Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v katerem bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Besedo dajem predstavniku predlagatelja, Ministrstvu za infrastrukturo, državnemu sekretarju, Alešu Miheliču. Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.

Dovolite mi, da na kratko predstavim bistvene predloge sprememb in dopolnitev Zakona o varnosti v železniškem prometu. Obstoječi zakon, ki prestavlja temeljni akt za zagotavljanje varnosti v železniškem prometu, je bil kot povsem nov zakon sprejet leta 2018. Predlog sprememb in dopolnitev zajema manjše nujne popravke zakona, kot posledico sprememb na področju varnosti železniškega prometa od leta 2018 do danes. V tem času je bila sprejeta izvedbena uredba komisije, o določitvi podrobnih določil, o izdajanju spričeval subjektom zadolženim za vzdrževanje vozil, ki določa, da se naloge subjektov razširijo na vsa železniška vozila, pred tem so bili zajeti le tovorni vagoni. Agencija EU za železnice, ki je v letu 2019 izvedla nadzor nad delom javne agencije za železniški promet Republike Slovenije, je predlagala nekaj manjših izboljšav z namenom natančnejše določitve postopkov in evidenc, ki pa jih je potrebno opredeliti v Zakonu o varnosti v železniškem prometu. Predvsem gre tu za vsebino in vodenje registra centrov usposabljanja, preverjanja in ocenjevalcev, kar je direktno povezano z usposabljanjem strojevodij. Pomembna dopolnitev zakona se nanaša na možnost umestitve neželezniških infrastrukturnih objektov, pri čemer gre v glavnem za kolesarske steze, servisne ceste in dostopne poti v pregovni pas. Gre za izjemoma dopusten poseg na mestih, kjer drugačna umestitev v prostor ni možna zaradi geografskih in drugih ovir v prostoru, pri čemer pa morajo biti zagotovljeni vsi pogoji za varno odvijanje tako železniškega, kot cestnega prometa. Nenazadnje pa predlog sprememb zajema še nekaj redakcijskih popravkov, pri čemer gre za poenotenje izrazov z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru. Spoštovani, na podlagi prve in tretje alineje prvega odstavka 142. člena Poslovnika Državnega zbora, je predlagan sprejem zakona po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve obstoječega Zakona o varnosti v železniškem prometu.

Hvala za pozornost.

Hvala tudi spoštovani državni sekretar. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Helena Rus? Izvolite.

Hvala za besedo.

Naša služba je na predlog zakona podala pismo mnenje, ki pa ga ne bi povzemala, glede na to, da amandmaji koalicijskih poslanskih skupin upoštevajo naše pripombe.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Želi predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj besedo? Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane poslanke, poslanci, gostje.

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog zakona in z vidika razvojnih priložnosti občin še posebej pozdravlja možnost gradnje neželezniške infrastrukture, ob progovnem pasu, s čimer se omogoča hitrejša prenova prometne infrastrukture v smeri širitve infrastrukture, za kolesarjenje in hojo s ciljem krepitve trajnostne mobilnosti.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona, ki jo bom vodil na podlagi vloženih amandmajev koalicijskih poslanskih skupin z dne, 3. marca 2021. Odboru najprej predlagam, da po opravljeni razpravi in posameznih členih najprej glasujemo o amandmajih in nato v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora o vseh členih predloga skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

razpravo dajem od 1. do. 12. člena, h katerim ni bil vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 13. Člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 14. Člen, h kateremu ni bil vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 15. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem od 16. do 20. člena, h katerim ni bil vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 21. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Glasujemo.

Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 22. člen, h kateremu ni bil vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 23. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu člen? Ugotavljam, da ne. Glasujemo.

Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 24. člen, h kateremu ni bil vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 25. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljat? Ugotavljam, da ne. Glasujemo.

Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem še zadnji 26. člen, h kateremu ni bil vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

S tem zaključujem razpravo o členih in glasovanje o amandmajih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo prehajamo še glasovanje o vseh členih zakona skupaj. Želi kdo obrazložiti svoj glas? Ugotavljam, da ne. Glasujemo.

Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da so členi predloga zakona sprejeti.

S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena določimo poročevalca, ki bo predstavil poročilo na seji Državnega zbora. Predlagam, da sem to sam, kot predsednik. Ugotavljam, da ni nasprotovanja. S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda. Državnemu sekretarju se zahvaljujem za sodelovanje.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VODAH, ki ga je 22. januarja 2021 Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku posredovala vlada.

Kolegij predsednika Državnega zbora je 93. seji, 3. februarja 2021 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo. Predlog zakona z dne, 22. januarja 2021, mnenja Zakonodajno-pravne službe z dne, 23. februarja 2021, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne, 1. marca 2021, pobudi EKO GROGA, Društvo za sonaravni razvoj in predlog zakona z dne, 8. marca in 9. marca 2021 ter poziv gospodarske zbornice Slovenije z dne, 9. marca 2021. Po poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin SMC, SDS in Nova Slovenija k 2., 3., 4., 5. in 7. členu ter spremembi amandmaja k 2. členu. Poslanske skupine Levice k 3. členu in predlog Poslanske skupine Levice za amandma odbora k 4. členu. Prejeli smo tudi predlog amandmaja z dne, 9. marca 2021. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni, Ministrstvo za okolje in prostor, se opravičujem, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Agencija Republike Slovenije za okolje, Skupnost občine Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije in Zakonodajno-pravna služba. Naknadno so bili danes, 9. marca 2021 na predlog Poslanske skupine LMŠ povabljeni še EKO KROG, civilna iniciativa danes, ter eko Anhovo in Dolina Soča.

Prehajamo na drugo obravnavo predlog zakona v katerem bomo na podlagi 126. Člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih amandmajih k posameznim členih in o členih predloga zakona. Besedo dajem predstavniku predlagatelja, Ministrstvu za okolje in prostor, mag. Andreju Vizjaku. Izvolite.

Ja, torej spoštovani predsednik, spoštovani poslanci, spoštovani gostje, vabljeni na to sejo, predstavnik Državnega sveta, lepo pozdravljeni.

Pred vami je novela Zakona o vodah, enega zelo kompleksnih in obsežnih zakonov, ki je bil sprejet že leta 2002 in v času do zdaj je nastalo kar nekaj razlogov za to, da se določene rešitve izboljšajo, popravijo, nadgradijo in zato smo v okviru novele, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor pravzaprav predlagali dve bistveni vsebinski spremembi. Prva pomembna bistvena vsebinska sprememba je možnost posegati v prostor, tudi pri obalnem in vodnem zemljišču, če gre za objekte v javni rabi po Zakonu o graditvi objektov. Namreč velikokrat se je pojavila pobuda iz lokalnega okolja, da so želeli ob jezeru, reki narediti čolnarno, želeli so narediti kakšen drug objekt v javni rabi, nenazadnje tudi kakšen objekt za postrežbo gostov in glede na veljavni zakon je bilo to pravzaprav praktično nemogoče, pa ni šlo za noben sporen poseg v prostor iz naslova upravljanja z vodami ali povečevanja poplavne, erozijske ogroženosti ali vzdrževanja vode ali da bi kakorkoli s tem poslabševali stanje voda. Skratka, šlo je za ambicijo, da bi ob vodi, ljudje smo radi ob vodi, naredili kaj, kar je dobro za javno rabo. Tu je prihajalo do problemov in potem so in smo obhajali to na način, da smo zoževal priobalni pas, kar je počela vlada s svojimi odločitvami na način, da je uvajala izjemo od 15 metrov širokega priobalnega pasa, ki velja po Zakonu o vodah za vode prvega reda in na način se je tu pa tam kakšna izjema naredila. Zdaj pa seveda mi s to prvo rešitvijo omogočamo tudi poseganje v prostor pri obalnemu in vodnemu zemljišču, seveda pod določenimi pogoji, ki pa so seveda strokovne narave in so povezani s tem, da se seveda, da gre za posege, ki omogočajo izvajanje javne službe, ne poslabšujejo stanja voda, ne povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti niso v nasprotji s cilji upravljanja z vodami in tudi ne omejujejo obstoječe posebne rabe vode in tudi da ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezani erozijske celinske vode in morja. Skratka, če ne obstajajo ti vsebinski razlogi, je poseg v prostor mogoč, tako na priobalnem in vodnem zemljišču. O tem izda mnenje direkcija za vode, ki je strokovna inštitucija, ki pravzaprav upravlja z vodami in pod temi pogoji je torej ta poseg možen. Nam se je ta poseg zdel racionalno mogoča občinam in tudi širše razvojne projekte.

Velikokrat je seveda tudi interes po tem, da se ob vodotokih naredijo kolesarske poti, pešpoti z raznimi drugimi spremljajočimi objekti in to je sedaj skladno s tem popravljenim členom možno. Bila je tudi ena pobuda o revitalizaciji nekaterih kolišč. Tipično primer je eno kolišče Bobri, v Prekmurju oziroma v tistem jugovzhodnem oziroma severovzhodnem delu Slovenije, kjer na tak način tudi to omogočamo. Drugi pomemben vsebinski sklop, ki smo ga uskladili skozi ta predlog novele Zakona o vodah pa je, da se za financiranje gospodarske javne službe, upravljanja z vodami lahko namenijo tudi sredstva, namenska sredstva sklada za vode. Namreč v mandatu te vlade smo pomembno povečali obseg sredstev za vzdrževanje vodotokov, v tem smislu, da jih čistimo, da ostale sanacijske posege izvajamo v smislu preprečevanja poplav in vseh ostalih neljubih dogodkov, zato smo kar podvojili sredstva in v ta namen želimo poleg integralnih sredstev državnega proračuna zagotavljati tudi sredstva iz sklada za vode, kjer se namensko zbirajo sredstva namenjena raznim vodarskim ureditvam. Tak predlog z nekaterimi še drugimi malo manj pomembnimi dodatki je šel v javno obravnavo in kasneje v medresorsko usklajevanje, moram pa podčrtati, da je v fazi medresorskega usklajevanja prišla pobuda s strani gospodarstva oziroma tudi s strani Ministrstva za gospodarstvo in tehnološki razvoj, ki je predlagalo še eno spremembo, ki je seveda povezana z 69. členom Zakona o vodah, to pa gre za možnost gradnje objektov, ki so namenjeni proizvodnji in v katerih so vključene nevarne snovi, za katere je v skladu s predpisi s področja varstva okolja potrebno pridobiti okoljevarstveno soglasje ter objekte in naprave za odlaganje odpadkov, da je možno tudi te naprave namenjene proizvodnji umestiti na vodovarstvena območja pod pogojem, pod dvema pogojema.

Prvi pogoj je ta, da to opredeli uredba o vodovarstvenih območjih in drugi pogoj je, da to ne škodi zdravju ljudi. Zdaj jaz sem poslušal včeraj odzive nekaterih civilno družbenih oziroma nevladnih organizacij, ki so pravzaprav napadale to rešitev z povsem za lase privlečenimi argumenti. Gre za možnost proizvodnje na vodovarstvenem območju. Veste, da imamo več razredov vodovarstvenih območij, imamo tudi tretji razred in imamo tudi proizvodne dejavnosti, ki so iz naslova varstva okolja, pa uporabljajo nevarne snovi, razmeroma neproblematična. Na primer. Kovinska galanterija, proizvodnja ograje ali kakršnihkoli drugih kovinskih izdelkov, ki jih uporablja bodisi nevarne snovi pri varjenju ali pri površinski zaščiti v neznatnih količinah. Vse to je prepovedano apriorji graditi na vodovarstvenem območju, čeprav gre za vodovarstveno območje tretjega reda. Glejte, če bi bili dosledni varuhi, te kvazi varuhi okolja, jih sprašujem zakaj je pa dovoljeno storitvene dejavnosti imeti brez teh omejitev na vodovarstvenih območjih. Vse. Zakaj je torej bolj nevarno imeti eno kovinsko predelavo, ki uporablja ne vem dve kile barve na leto, kot pa en bencinski servis sredi Ljubljane, ki je na vodovarstvenem območju ali lakirnico, ali kemično čistilnico ali podobne storitvene ali recimo avto odpad. En je gorel nedavno tu pri Ljubljani, ampak to ni problem po tem Zakonu o vodah in tudi ni tangirano s tem amandmajem, mi samo želimo, da tudi v smislu razvoja gospodarstva, da se določene proizvodne dejavnosti lahko odvijajo, če so izpolnjeni res vsebinski pogoji, da je pridobljeno okoljevarstveno soglasje, da ne ogroža to zdravje ljudi in da je to opredeljeno v vodovarstveni uredbi. To se pravi nič koliko varovalk iz katerih se analizira in tudi ugotovi konkretno za katero vodovarstveno območje gre, kakšna je ta angeologija, kakšna je tehnologija tega konkretnega proizvodnega obrata, kakšne so nevarnosti in kakšni so ukrepi za preprečevanje teh nevarnosti. In samo če je kljukica vsemu temu in ni ogroženo zdravje je možno.

Na primer, če sem zelo plastičen tudi, ko vidim poslanca iz Krškega vem, da je cel / nerazumljivo/ oziroma tam poslovna cona na vodovarstvenem območju. Tam ne bi bilo moglo po novem biti nobene proizvodne dejavnosti, ki uporablja nevarne snovi. Nobene. Nobene v Ljubljani. Kako bi, če bi zdaj govorim, da s tem izgrajujemo varstvo okolje, glejte na vodovarstvenem območju je bila postavlja tovarna Rog, postavljena je bila tovarna Litostroj, postavljena je bila tovarna Lek, proizvodnja zdravil. Vse te tovarne uporabljajo, so uporabljale, katere še živijo, nevarne snovi na vodovarstvenem območju. Tako, da še enkrat jaz mislim, da so ti očitki o tem, da s temi ukrepi razgrajujemo ali kakorkoli posegamo v zdravo pitno vodo povsem neutemeljeni, so pravzaprav pavšalni, kajti od projekta do projekta se bo presojali za vsak konkreten primer ali gre pri tem za kakršnekoli nevarnosti in kakšni so zaščitni ukrepi za obvladovanje le teh. Torej še enkrat. Ta člen ni bil v javni obravnavi zaradi tega, ker ga je v medresorskem usklajevanju predlagalo ministrstvo pristojno za gospodarstvo, tudi zaradi tega zakona smo imeli nekaj zadreg v preteklosti z določenimi specialnimi zakoni, kot je Leks Magna, kjer se je šlo za veliko tujo investicijo in je bilo pravzaprav potrebno to zaobiti s specialnim zakonom v prejšnjih levih vladah in nam se je zdelo na mestu, da takšne proizvodnje objekte, ki se želijo umestiti v Sloveniji na teh vodovarstvenih območjih, presojamo od primera do primera, z zelo jasnimi strokovnimi argumenti za in proti in šele pod pogojem, da so vsi ukrepi učinkoviti in da objekt ne škoduje zdravju ljudi je tak poseg možen in ni več apriori povedan. Še enkrat pa naj povem, da so bili vsi ti posegi možni za celo paleto storitvenih dejavnosti, ki so po moji oceni bistveno bolj lahko problematični iz naslova varstva okolja. Spoštovani poslanci, zdaj vlada oziroma ne vlada, koalicijski poslanci so predlagali določene amandmaje, ki sledijo pripombam Zakonodajno-pravne službe, tudi službe vlade za zakonodajo in tudi koalicijskim usklajevanjem in zato predlagam, da koalicijske amandmaje tudi podprete.

Hvala.

Hvala spoštovani minister za vašo obrazložitev.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe mag. Sonja Bien Karlovšek? Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti, torej z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. Podala je pripombe 3., 4. 5. in 7. členu predloga zakona. K predlogu zakona so sedaj vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin in sicer k 2., 3., 4., 5. Ii 7. členu. Z amandmaji so nekatere pripombe iz pisnega mnenja v celoti odpravljene in sicer k 5. členu, s katerim je določeno za katere stroške delovanja pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila Republika Slovenija in ki opravljajo strokovne in razvojne naloge za izvajanja Zakona o vodah, se bodo uporabljale sredstva sklada z vode, pri čemer z amandmajem ta vrsta porabe ne bo vezana le na inštitut za vode, kot je bilo predvideno v predlogu zakona, prav tako je z amandmajem odpravljena pripomba k 7. členu, tako da je določen 15-dnevni vakacijski rok. S spremenjenim amandmajem k 2. členu, ki spreminja 37. člen Zakona o vodah in amandmajem k 3. členu, ki črta nov 37.a člen Zakona o vodah, so ponovno, kot je določeno že v veljavnem 37. členu Zakona o vodah, v enem členu urejeni posegi na vodno in priobalno zemljišče. Pri tem pa je v prvem odstavku glede na veljavni člen dodan nov poseg v prostor in sicer v tretji točki prvega odstavka s tem, ko bo dovoljena gradnja objektov v javni rabi po zakonu, ki ureja graditev objektov, torej v veljavnem gradbenem zakonu. Poleg tega so v drugem in tretjem odstavku dodani pogoji za izdajo vodnega soglasja, ki so po vsebini enaki veljavnemu šestemu in sedmemu odstavku 14. člena Zakona o vodah in ki se po veljavnem zakonu nanašajo na pogoje za zožanje zunanje meje priobalnega zemljišča. Ti so s 1. členom predloga zakona črtani, po vsebini pa so preneseni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za posege na vodnem in priobalnem zemljišču v postopku pridobivanja vodnega soglasja.

Pri tem še zmeraj ostaja relevantna naša pripomba, da se zastavlja vprašanje, kakšno je vsebinsko razmerje med pogojem iz 6. točke drugega odstavka in tretjim odstavkom, torej kako se bo določila meja med posegom, ki je v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in posegom, ki ni v nasprotju s cilji, vendar so zaradi njega potrebni ukrepi za izravnavo vplivov na doseganje ciljev upravljanja voda. Vložen je tudi amandma k 4. členu predloga zakona. V pisnem mnenju je ZPS opozorila, da je predlagana ureditev, ki načelno prepoved gradnje objekta in naprave, ki je namenjena proizvodnji v katero so vključene nevarne snovi ter objekte in naprave za odlaganje odpadkov dopolnjuje z izjemo, ki bi bila brez vsebinskih kriterijev določena v aktu vlade, sporna z vidika načela zakonitosti delovanja uprave. V zakonu bi bilo treba določiti vsebinski okvir, ki bi jasno in določno zamejil uporabo te izjeme, tako da bi bilo že iz zakona razvidno v katerih primerih oziroma pod katerimi pogoji, katerih okoliščinah bo odstop od načelne prepovedi z drugega odstavka 69. člena zakona omogočen in s tem zakonit. Poleg tega je treba upoštevati, da gre za akt, s katerim je določeno vodovarstveno območje. Z amandmajem je dodan samo en vsebinski pogoj in sicer v negativni obliki, če to nima bistvenega vpliva na zdravstveno ustreznost voda. Pri tem je po oceni ZPS treba upoštevati, da je vodovarstveno območje v skladu s prvim odstavkom 74. člena zakona določena ravno zato, da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino. Glede na to mora zakonodajalec oceniti ali je dodan vsebinski pogoj, da to ne vpliva bistveno na zdravstveno ustreznost voda, predstavlja zadosten vsebinski pogoj, ki bo zadostil načelu legalitete in tudi ali bo predlagana ureditev in s tem dodanim pogojem lahko predstavljala ustavno dopusten poseg v pravico do pitne vode, ki je zagotovljena v 72.a členu Ustave.

Pri tem je treba opozoriti, da je poseg v pravico dopusten, če sledi ustavno dopustnemu cilju, če je nujen, primeren in sorazmeren v ožjem smislu. Zaradi tega ZPS ocenjuje, da bi bilo treba predlagan amandma dodatno obrazložiti tudi s tega vidika. Pri tem je treba zlasti upoštevati tretji odstavek 70.a člena Ustave, po katerem vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev. Ta pravica ustvarja za državo obveznost, da z aktivnimi ukrepi zagotavlja uresničevanje te pravice in da z aktivnim ravnanjem prepreči posege, ki bi lahko ogrozili jedro te pravice. Eden od takšnih posegov, ki bi lahko ogrozil jedro te pravice je tudi onesnaženje vodnega vira. Takšen poseg je država dolžna preprečiti, da učinkovito zavaruje pravico do pitne vode.

Hvala.