31. nujna seja

Odbor za gospodarstvo

31. 3. 2021

Transkript seje

Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani gostje, vse članice in člane odbora, vabljene in ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 31. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani: Poslanske skupine SNS Jani Ivanuša, NSi kot nadomestni člani odbora s pooblastili pa sodelujejo Franci Kepo nadomešča Franci Rosca, poslanko Meiro Hot nadomešča Bojana Muršič, poslanko mag. Alenko Bratušek nadomešča poslanec mag. Andrej Rajh.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem določenem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Spoštovani kolegice in kolegi, glede na situacijo v kateri se nahajamo, bi vas prosila, da smo na seji spoštljivi drug do drugega in da upoštevamo vsa priporočila NIJZ glede varnostne razdalje in nošenja mask. Hkrati vas obveščam, da imamo danes rezervirano sejno sobo od 16. do 22. ure, zato vas naprošam, da se pri svojih razpravah držite točke dnevnega reda, da bomo uspeli še pravočasno zaključiti obravnavo današnje točke dnevnega reda.

Prehajam na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA – PREDLOG PRIPOROČILA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI Z UGOTOVITVAMI REVIZIJSKEGA POROČILA, UČINKOVITOSTI NABAV ZAŠČITNE IN MEDICINSKE OPREME ZA OBVLADOVANJE ŠIRJENJA VIRUSA SARS COVID-2, EPA 1757/8.

Odbor kot matično delovno telo bo to točko obravnaval na podlagi 107., 111., 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora. Poleg predloga priporočila ste prejeli še naslednja dva gradiva: Zahteva skupine poslank in poslancev, kot prvopodpisani Brane Golubović, št. 450-02/21-4/2 z dne 19. 3. 2021, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Vlade.

K tej točki so bili vabljeni predstavniki predlagatelja zahteve Robert Pavšič, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije, ki se je opravičil, Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Mag. Matej Tonin, Ministrstva za obrambo, Tomaž Gantar, nekdanji minister za zdravje, Anton Zakrajšek, nekdanji direktor Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki se je prav tako opravičil, Toni Rumpf, v. d. direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve in Ivan Gale, nekdanji uslužbenec Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve.

Rok za vložitev amandmaja je tekel do začetka obravnave predloga priporočila in je sedaj zaključen. V poslovniškem določenem roku kvalificirani predlagatelji niso vložili amandmaja.

Pričenjam drugo obravnavo predloga priporočila, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma točkah predloga priporočila.

Želi predstavnik predlagatelja podati dodatno obrazložitev predloga priporočila? (Da.)

Gospod Robert Pavšič, izvolite besedo.

Robert Pavšič

Najlepša hvala in dobrodošli na novi funkciji, gospa predsednica.

Poročilo Računskega sodišča je bilo zagotovo v letošnjem letu eno najbolj pričakovanih dokumentacij vsaj v Državnem zboru pa tudi v javnosti. Vsi smo od njega pričakovali, da bo razgalilo oziroma pojasnilo kaj se je dogajalo v kritičnih trenutkih po 13. oziroma pred 13. in po 13. marcu. V Poslanski skupini LMŠ smo bili sicer že spomladi prepričani, da ne poteka ravno vse v najlepšem redu. Vsak mesec, ki je minil, pa nas je v tem prepričanju samo še bolj potrdil, zato smo tudi zahtevali interpelacijo, čakali smo poročilo Vlado o realizaciji dogajanja, to obdelovali na Komisiji za nadzor javnih financ, na Odboru za zdravje. Skratka, o tem se govori zdaj že skoraj leto dni. Važne pa so posledice.

Po objavi oziroma potem, ko je poročilo Računskega sodišča postalo javno se pravzaprav ni navzven zgodilo nič tistega kar bi lahko pričakovali. So se pa zgodili poskusi relativizacije in iskanja drugih odgovornih, diskreditacije, grožnje. Vse to to kaže, da je Računsko sodišče izdalo ne samo pravnomočen dokument, ampak tudi dokument, ki je zadel v srčiko težav. Zdaj smo tudi v zadnjih dneh priča zelo intenzivnim naporom, da bi se spremenil fokus iskanja odgovornih in da bi na koncu odgovorni postali tisti, ki so se najbolj trudili, da bi te posle in te procese izpeljali zakonito. Kakšna pa so dejstva? Kaj je ugotovilo Računsko sodišč? Kljub izrednim okoliščinam, ki jih nihče ne zanika, je najmanj ena posledica zelo pomembna – 13 pogodb je bilo predanih naprej s sumom kaznivega dejanja. Tematski nadzor protikorupcijske komisije je tudi nakazal, da bo zadeve še raziskoval, zdaj karkoli v naprej prejudicirati ne bi bilo pošteno ne do komisije ne do tistih, ki jih komisija preiskuje, ampak iz pravnomočnega stališča Računskega sodišča oziroma ugotovitev Računskega sodišča lahko v nekaj besedah povzamemo vse skupa. Proces nabave zaščitne in medicinske opreme je v tej državi in v tej bolezni v tej epidemiji potekal nepregledno, neučinkovito, pojavil se je sum tveganja korupcije, ni se vedelo kdo je na vrhu piramide odločanja in sistem, torej politika se nista odzivala na napake, ki jih je sistem sam javljal navzgor. Mi smo pričakovali vsaj en del politične kulture, da bi vsaj kdo priznal »ja, nekaj pa je res bilo narobe«, ker očitno pričakovati sprejem kakršnekoli odgovornosti v tem trenutku je zelo iluzorno, pa se spet ni zgodilo nič. In danes, sem prepričan, da se bo z ene strani poskušalo še bolj relativizirati to poročilo, iskati posamezne stavke, posamezne pasose in kazati s prstom na tiste, ki jih mogoče danes celo ni tukaj, ne pa na tiste, ki jih danes tudi ni tukaj, pa jih pravzaprav nikoli ne bi smelo biti tukaj, vsaj ne več. Ne bi zdaj šel v podrobnosti, ker bom raje poslušal kaj bodo kolegi povedali, se bom pa zagotovo poskušal odzvati na vsako provokacijo, vsako zavajanje do katerih bomo danes zagotovo prišli in mislim, da nas čaka dolg dan.

Najlepša hvala, gospa predsednica.

Hvala lepa za vašo predstavitev.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Katarina Kralj? (Da.)

Izvolite besedo.

Katarina Kralj

Hvala za besedo, gospa predsednica.

V Zakonodajno-pravni službi smo predlog priporočila preučili z vidika naših pristojnosti, podali smo dve pripombi k 3. točki. Med njimi opozarjamo, da je pregon storilcev kaznivih dejanj v izključni pristojnosti državnih tožilcev, ti so samostojni, zato Vlada pri pregonu nima nobenih pristojnosti. K 6. točki pa smo opozorili, da ne gre za ukrepa za delo Vlade, ki sta lahko v skladu s Poslovnikom predmet priporočila. Poleg tega smo opozorili, da ni v pristojnosti Državnega zbora, da bi pozival predsednika Vlade in ministrov k odstopu, če je to namen te točke predloga priporočila.

Hvala.

Kdo od predstavnikov Vlade želi besedo? (Da.)

Predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, državni sekretar Simon Zajc, beseda je vaša.

Simon Zajc

Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dober dan, kolegi iz Vlade!

Uvodoma izpostavljam, da navedena priporočila ne odražajo dejanskega stanja, pri čemur so nekatera priporočila celo nesmiselna oziroma nepotrebna. Posamezno priporočilo oziroma njegova obrazložitev namreč spregleda bistvo revizijskega poročila Računskega sodišča. Predmet revizije je ravnanje Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za obrambo in Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve v obdobju od 1. 1. 2020 do izdaje osnutka revizijskega poročila, torej do 30. 12. 2020. To vključuje tako ravnanje prejšnje 13. vlade kot tudi aktualne Vlade Republike Slovenije, ter Ministrstva za zdravje, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za obrambo in Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve. Ena izmed ključnih ugotovitev Računskega sodišča je, citiram:

»Urgentne nabave nujno potrebne zaščitne in medicinske opreme so se izvajale v okviru oblikovanja blagovnih rezerv oziroma nadomeščanja že uporabljene opreme v blagovnih rezervah. Tukaj se je izkazalo, da postopki določeni v Zakonu o blagovnih rezervah in drugih obstoječih predpisih oziroma strateških ali izvedbenih dokumentih niso bili določeni tako, da bi bili uporabljivi za učinkovito ocenjevanje potreb po opremi, ki naj se v izrednih okoliščinah nabavi in nemudoma razdeli relevantnim uporabnikom. Obstoječe podlage niso omogočale učinkovitega ravnanja revidirancev pri izvajanju ocenjevanja potrebe, saj ni bilo v naprej jasno kdo je pristojen za določitev vrste oziroma tipa in kakovosti opreme, ki jo je treba dodatno nabaviti za določene relevantne uporabnike, kdo in kako naj zbira podatke o zalogah opreme ter kdo in kako naj ocenjuje količinske potrebe po določenih vrstah opreme. Prav tako ni bilo v naprej povsem jasno kdo določi metodologijo za določene potrebe količin opreme, ki jih je potrebno dodatno nabaviti. Ne glede na navedeno slabost sistemske ureditve so se nekateri revidiranci aktivirali, vendar je bilo ocenjevanje potreb po opremi večinoma neorganizirano, nesistematično in neenotno.« (Konec citata.)

Iz navedenega izhaja, da je primarni problem pri samih nabavah zaščitne in medicinske opreme v uporabljivosti takrat obstoječih predpisov, ki pa sploh niso omogočili učinkovitega izvajanja ocenjevanja potreb zaščitne in medicinske opreme. Tako ni bilo jasno kako in kdo spremlja stanje zalog ter kaj in koliko naj se nabavi.

Posledično tudi posamezni deležnik ni mogel biti v naprej učinkovito pripravljen na aktiviranje. Potrebno je upoštevati, da je bila aktualna Vlada Republike Slovenije ustanovljena šele 13. 3. 2020, torej v času, ko je bil koronavirus v polnem razmahu po celotnem svetu. In so tako že samo zaradi tega dejstva vladale izredne razmere, torej neodvisno od neustrezne sistemske ureditve. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi da je v času do nastopa aktualne Vlade Republike Slovenije prejšnja vlada izvedla zanemarljivo število dobav in ni v ničemer poslušala sanirati neustrezne sistemske ureditve.

Računsko sodišče navaja, citiram:

»Ministrstvo za zdravje je v tridnevnem obdobju od 11. 3. 2020 do 14. 3. 2020 sklenilo eno pogodbo za dobavo mask, ki ni bila realizirana, poleg tega pa je izdalo še 8 naročilnic za dobavo zaščitne opreme in dveh ventilatorjev. Vendar Ministrstvo za zdravje postopkov javnega naročanja ni izvajalo povsem učinkovito, saj z dobavitelji ni v vseh primerih sklenilo pogodb in ni uporabilo postopkov v skladu s predpisi s področja javnega naročanja, poleg tega pa je plačalo avans brez zavarovanja, pri nekaterih naročilih pa je tvegala, da bo nabavljena oprema tehnično neustrezna. Šele 11. 3. 2020 je prejšnja vlada sprejela sklep, da Ministrstvo za zdravje skladno s 46. členom Zakona o javnem naročanju 3 izvede vse aktivnosti za pridobitev nujno potrebne zaščitne opreme. Dne 12. 3. je prejšnja vlada razglasila epidemijo.« (Konec citata.)

Iz navedenega tako izhaja, da prejšnja vlada v času od 1. 1. do 14. 3. 2020 ni naredila veliko, kakor tudi da je v tem času izvedla praktično zanemarljivo število nabav zaščitne in medicinske opreme. Tako je aktualna vlada poleg izrednih razmer in neustrezne ureditve svojo delo morala pričeti v okoliščinah povsem praznih zalog, zato so že iz tega razloga očitki predlagateljev v zahtevi za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije pod katero so med drugim podpisani tudi poslanci prejšnje vlade, v celoti neutemeljeni. Vlada izpostavlja, da je potrebno upoštevati, da je tudi Računsko sodišče kot pozitivno izpostavilo, da so se nekateri revidiranci vendarle aktivirali. Tako se je na primer aktivirali tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je nudilo svojo pomoč. Kot izpostavlja Računsko sodišče je bilo od 14. 3. do 1. 6. sklenjenih 64 pogodb. Navedeno nedvomno predstavlja učinkovito ravnanje, saj je bilo tako omogočeno, da blagovne rezerve niso bile več prazne in da je bila dobavljena ustrezna zaščitna in medicinska oprema in to v zadostni količini. Glede na navedeno ne držijo pavšalni očitki, da naj bi imela beseda neučinkovito temeljno sporočilo revizijskega poročila. Tega niti ni mogoče sklepati iz selektivno zbranih delnih pripisov posameznih odstavkov Računskega poročila, ki ga podajajo predlagatelji izredne seje.

Dovolite mi še, da se nekoliko podrobneje dotaknem posameznih priporočil. Priporočilo številka 1 v zvezi s takojšnjim ukrepanjem v skladu s priporočili in popravljalnimi ukrepi Računskega sodišča, ki izhajajo iz revizijskega poročila je nepotrebno. Računsko sodišče je namreč že v okviru 5. točke poročila posameznim revidirancem, torej Vladi Republike in Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve določilo rok 90-ih dni, v katerem bosta revidiranca Računskemu sodišču tudi predložila odzivno poročilo. Revidiranci, katerim je Računsko sodišče podalo priporočila, to so Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje, za gospodarski razvoj in tehnologijo in Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve pa bodo oziroma že preučujejo posamezna priporočila Računskega sodišča. Priporočilo številka 2 je prav tako nepotrebno, saj se nanaša na popravljalni ukrep številka 1, ki ga je Računsko sodišče že določilo Vladi Republike Slovenije, ki mora popravljalni ukrep realizirati v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvom za obrambo v roku 90-ih dni od prejema revizijskega poročila. Posamezni resorji preučujejo priporočila, ki spadajo v njihov resor in seveda pripravljajo ukrepe.

V zvezi s prvim in drugim priporočilom bi izpostavil še, da je potrebno upoštevati dejstvo, da gre za dolgosežni sistemski problem, kjer je primarno potrebno zagotoviti ustrezne spremembe predpisov in / nerazumljivo/ dokumentov načrtovanja in izvajanja, zaradi česar sama izvedba vseh priporočil parcialno brez upoštevanja potrebnih ustreznih sistemskih sprememb ni smiselna oziroma ni mogoča. Namreč, dejstvo je, da je pri izvedbi priporočil in popravljalnih ukrepov potrebno upoštevati načelo zakonitosti iz 153. člena Ustave Republike Slovenije, ki med drugim določa, da morajo biti posameznih podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni, kakor tudi da morajo posamični akti temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu. Tako je očitno, da se popravljani ukrepi in priporočila ne morejo izvesti nemudoma.

Z veseljem pa vam lahko povem, da smo tako mi na gospodarskem ministrstvu in na Ministrstvu za obrambo že sprejeli nekatere popravljalne ukrepe oziroma upoštevali priporočila, ki se nanašajo na posamezen resor in tudi Ministrstvo za zdravje je že tekom revizije podrobneje določilo postopke ugotavljanja zalog in ocenjevanje potreb za področje zdravstva v načrtu dejavnosti Ministrstva za zdravje 2020. Po mnenju Vlade je tudi tretje priporočilo nepotrebno. Direktiva 2014/24EU Evropskega parlamenta in Sveta dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi direktive 2004/18ES in tudi nacionalni Zakon o javnem naročanju namreč določata tudi načine postopkov javnega naročanja ter ravnanja naročnikov v primerih nabav v izrednih okoliščinah.

Vlada Republike Sloveniji v primerih, ko so izpolnjeni pogoji za izvedbo naročila v tako imenovanih izrednih okoliščinah postopek naročila izvaja skladno z določbami Zakona o javnem naročanju, in sicer praviloma z uporabo točke Č prvega odstavka 46. člena, torej postopek s pogajanji brez predhodne objave oziroma 8. točke 27. člena javna naročila opreme, tehnike ter druga javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno / nerazumljivo/ škode ob naravni ali drugi nesreči. Dodatno je za lažje razumevanje treba pojasniti, da se v rednem običajnem poslovanju javni naročniki večinoma poslužujejo odprtega postopka javnega naročanja v okviru katerega minimalni rok za prejem ponudb skladno z drugim odstavkom 40. člena ZJN3 praviloma znaša 35 dni, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu, potem pa moramo temu dodati še čas potreben za sprejem odločitve o oddaji naročila in to pomeni, da od same objave do odločitve mine minimalno 40 dni ali več in to brez upoštevanja morebitnih revizijskih zahtevkov.

Ob upoštevanju tržnih okoliščin v času prve epidemije ter stanja zalog medicinske in zaščitne opreme kakršnega je pustila prejšnja vlada aktualna vlada zaradi zagotavljanja pravice do zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave Republike Slovenije ni mogla postopkov voditi kot v času običajnih razmer temveč se je nujno morala poslužiti izjeme iz 46. člena ZJN3, ki je omogočila hitrejšo in učinkovitejše reagiranje glede na razmere na trgu. Tega načina se je sicer malenkost pozno poslužila tudi prejšnja vlada s sklepom z dne 11. 3. 2020, ko je Ministrstvu za zdravje naložila izvedbo postopkov po prej navedenem členu. Vlada Republike Slovenije tudi opozarja, da revizijsko poročilo niti v eni besedi ne naslavlja ali ugotavlja kakršnihkoli korupcijskih tveganj ali okoriščanj.

V celotnem besedilu revizorskega poročila se beseda »korupcija« ali »okoriščanje« ne pojavlja. Tako je očitno, da ta predlaganega točka sploh ni v povezavi z ugotovitvami revizijskega poročila. V zvezi s priporočilom številka 4, ki je ne samo nepotrebno, ampak tudi nesmiselno, saj vsi revidiranci v največji meri sodelujejo z vsemi organi pregona oziroma nadzora, velja opozoriti slednje, na kar opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Pregon storilcev kaznivih dejanj, vlaganja in zastopanja kazenske obtožbe je v skladu z Ustavo Republike Slovenije, Zakonom o državnem tožilstvu in Zakonu o kazenskem postopku v izključni pristojnosti državnih tožilcev, ki so samostojni pri vodenju pregona, Vlada pa pri pregonu nima nobenih pristojnosti. Dodatno poudarjam, da revizijsko poročilo ne omenja kakršnegakoli nesodelovanja kateregakoli funkcionarja ali javnega uslužbenca, niti nima pristojnosti ugotavljati kakršnekoli odgovornosti. Odgovornost posameznika presojajo druge institucije, pri tem pa morajo v okviru tistih postopkov organi tudi upoštevati ustavno zagotovljena načela.

Četrto priporočilo tako ne samo, da ni v nikakršni povezavi z revizijskim poročilom, ampak tudi izrecno nasprotuje Ustavi Republike Slovenije.

V zvezi s petim priporočilom Vlada meni, da je priporočilo nepotrebno in neutemeljeno. Vsebina priporočila namreč ne izhaja iz tega revizijskega poročila. Bistveni očitek Računskega sodišča niso nepregledne normativne podlage sprejete v času izrednih razmer, temveč obstoječa trajna sistemska neustreznost, zato pa nikakor ni odgovorna aktualna vlada, ki je od prejšnje vlade pridobila takšno stanje in še dodatno bistveno poslabšano stanje, saj v obdobju vse do 14. 3. se praktično ni nabavljala zaščitna oprema niti medicinska.

Priporočilo številka 6 je po mnenju Vlade popolnoma nesmiselno. Že sama Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora prvotno opozarja, da navedeno priporočilo ne vsebine ukrepov za delo Vlade Republike Slovenije in predmet priporočil pa so namreč lahko samo ukrepi za delo vlade.

Prav tako ta služba opozarja, da če je z vsebino šestega priporočila o prevzemanju politične odgovornosti mišljen poziv k odstopu predsednika Vlade ali pa ministrov, to nikakor ni v pristojnosti Državnega zbora. Prav tako iz revizorskega poročila ne izhaja kakršenkoli očitek v smeri oškodovanja javnih sredstev, poleg tega pa tudi ne izhaja zaključek o neuporabni opremi.

Toliko za uvod. Hvala.

Spoštovani državni sekretar Simon Zajc, hvala lepa za vašo besedo.

Sprašujem predstavnika Ministrstva za obrambo, če želi besedo? (Ne.) Želi besedo še kod drug od vabljenih? (Da.) Ja, prosim, da se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom ter navedete institucije iz katere prihajate.

Hvala lepa.

Toni Rumpf

Hvala lepa za besedo.

(Toni Rumpf, vršilec dolžnosti Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve.)

Jaz bi samo še v parih besedah dodal to kar je že predstavnik Vlade povedal, da seveda v okviru postopkov, ki so potekali v okviru revizije, ki je potekala na Zavodu za blagovne rezerve je Zavod za blagovne rezerve ves čas dobro in ažurno sodeloval z Računskim sodiščem in ga suportiral z odgovori na njihova vprašanja in pravočasno in v zadostni meri tudi dostavljal vso zahtevano dokumentacijo. Je pa dejstvo, da je v tistem času na Zavodu za blagovne rezerve potekalo kar nekaj komisij oziroma nekaj inštitucij opravljalo nadzore, zato se je v posameznih fazah zaradi ozkega grla, pomanjkanja števila zaposlenih dogajalo, da smo kašno gradivo oddali mogoče ne pravočasno, vendar vse skupaj v soglasju in z najavo o zamudi Računskemu sodišču.

Kar se tiče priporočil Računskega sodišča, tako kot je bilo že prej povedano, je seveda tudi Zavod za blagovne rezerve dobil napotilo, da v roku 90 dni v odzivnem poročilu izkaže dve vsebini, in sicer da se v vsakem trenutku, v vsaki fazi oblikovanja blagovnih rezerv tako v fazi naročanja, kakor v fazi sproščanja vedno da razvideti količina in vrsta blaga, ki so na zalogi. To je eno priporočilo. In drugo, da se stanje zalog vodi na način, da se evidentira po blagovnih skupinah po količini in vrsti blaga. Glede na to, da je Zavod za blagovne rezerve največji skladiščnik v državi je bilo to priporočilo oziroma napotilo zlo vmesno in zelo potrebno, kajti dejstvo je, da zavod ni vodil zalog na takšen ustrezen način ne samo zalog, ki so se nabavljale v okviru Covida, ampak tudi v okviru ostalega rednega dela.

V ta namen je zavod že pristopil še pred izdajo poročila Računskega sodišča k ustreznem ukrepanju in smo že v poletju lanskega leta pristopili k vzpostavitvi jasnih in preglednih evidenc po vrstah in vsebini blaga, ki ga zavod skladišči. Prav tako je zavod tudi že izvedel vse potrebne postopke za nabavo ustreznega informacijskega sistema preko katerega bo vodil te podatke in v prejšnjem tednu tudi že izvedel šolanje lastnih kadrov, ki bodo na teh programih delali. V okviru naloženih nalog bo zavod Računskemu sodišču v predpisanem roku poročal o opravljenih sanacijskih ukrepih.

Hvala.

Hvala lepa tudi za vašo predstavitev.

Prehajamo na razpravo o delih oziroma točkah predloga priporočila.

V razpravo dajem 1. točko predloga priporočila. Želi predlagatelj besedo? (Da.)

Izvolite.

Najlepša hvala, predsednica. Najprej bom sekretarju gospodu Zajcu prebral 110. člen Ustave preden se lotimo kakršnekoli relacije med Vlado in Državnim zborom, pa jaz verjamem, da jo zelo dobro poznate, ampak vsake toliko časa je dobro osvežiti spomnim.

110. člen Ustave Republike Slovenije govori tako: »Vlado sestavljajo predsednik in ministri. Vlad in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni Državnemu zboru.« V razjasnitev tega, da kaj Državni zbor lahko počne v relacij z Vlado in česa ne sme, da enkrat to končno sčistimo. Kar se pa tiče priporočil. Mi vas prosimo, predlagatelji smo predlagali samo to, da Vlada spoštuje zakone, nič drugega in to vas očitno zelo moti. In to ste tudi dokazali in točno to se je zgodilo kar sem napovedal že v dodatni oziroma dopolnilni uvodni obrazložitvi. Eno zadevico boste našli v tem poročilu Računskega sodišča, boste prebrali in s tem potrjevali svojo neodgovornost, pa bom še jaz začel zdaj malo brati in citirati tako kot ste vi.

Računsko sodišče je ocenilo, da Vlada, Ministrstvo za zdravje, MGRT, MORS in zavod vsak v okviru svojih pristojnosti niso bili učinkovito organizirani pri javnem naročanju in nabavah nujno potrebne zaščitne in medicinske opreme. Postopki javnega naročanja zato niso bili izvedeni v skladu z načeli transparentnosti, učinkovitosti in enakopravne obravnave ponudnikov zaščitne in medicinske opreme. Postopki pa so bili v nekaterih primerih izvedeni tudi v neskladju s predpisi in drugimi akti, z drugo besedo nezakoniti. Učinek takega ravnanja se je ob opustitvi natančnega ugotavljanja zalog opreme in ustreznega ocenjevanja potreb po opremi, odrazil tudi v tem, da je bila iz državnih blagovnih rezerv nekaterim uporabnikom razdeljena neustrezna zaščitna oprema oziroma ventilatorji, ki ob razdelitvi bolnišnicam niso bili primerni za takojšnje zdravljenje bolnikov s COVID-19. Šele oktobra so bili ti ventilatorji primerni za uporabo z Covid bolniki. In nehajte prosim s temi, mislim, to je prav ponižujoče, da moramo stalno iste zgodbe tukaj poslušati in kako se za vsako nitko vlečete ven, dajte priznati enkrat odgovornost, nekaj je bilo narobe. In točno to je Računsko sodišče ugotovilo, vi pa ne, pa ne, pa ne, na vse kriplje. Najbolj odgovornih danes ni v tej dvorani, ker imajo verjetno bolj pomembno delo, ampak enkrat bodo morali priti pa povedati kaj se je dejansko takrat dogajalo. Urgentne nabave so se izvajale v Zavodu za blagovne rezerve. Ja, seveda, saj to ste vi naredili, ampak ali je zdaj Zavod za blagovne rezerve edini tisti, ki bo prevzel levji delež odgovornosti – ne, ker ste na vladi to sprejeli, gospod sekretar. Vlada je sprejela to odločitev, da bo preko medresorske delovne skupine sprejemala, ocenjevala in predala naročila Zavodu za blagovne rezerve, ki jih bo samo izvršil. In za vsak posel je potrebno soglasje ministrstva oziroma ministra. Kaj govori Zakon o državni upravi? Je tudi del tega poročila, ampak to se seveda preskoči.

MGRT na podlagi Zakona o državni upravi med drugim opravlja naloge s področja ekonomskega sistema razvoja notranjega trga in tako naprej. Potem pa so naštete konkretne naloge na področju blagovnih rezerv, med drugim spremlja sprotno preskrbljenost trga z blagom osnovne preskrbe in ugotavlja predvideno preskrbljenost ter o tem poroča Vladi. Analizira gospodarska gibanja z vidika njihovega vpliva na preskrbljenost trga in na blagovne rezerve v prihodnjem trimesečnem in polletnem obdobju ter o tem poroča Vladi. Izvaja stalne priprave za delovanje sistema blagovnih rezerv v posameznih primerih iz prvega odstavka 2. člena ZBR, pošlje Vladi predlog programa blagovnih rezerv na katerega podaja mnenja ostala ministrstva. Daje zavodu soglasja k izbiri proizvajalcev oziroma pridelovalcev in tako naprej.

Minister, pristojen za preskrbo, daje predhodna soglasja k spremembam in dopolnitvam pogodb. Torej po Zakonu o državni upravi je minister na MGRT alfa in omega pri nabavah pa najsibodo po ne vem kakšnem postopku. Vse, kar gre, če Zavod za blagovne rezerve je odgovoren minister in ministra danes ni tukaj. Minister je bil isti pred prejšnji mandat, prejšnji mandat in ta mandat in sedaj sam sebi izgleda očitno govori, da sam ni delal naloge, ni opravljal naloge, ni poročal prejšnji Vladi ni poročal tej Vladi, če Vlada ni odgovorna. Dajte se enkrat že zmeniti! Nekdo mora prevzeti odgovornost, nekdo po zakonu nosi odgovornost, ampak očitno je to v nekem transentalnem stanju, ne vem. Sedaj vas pošiljajo po kostanju žerjavico ne gre tako. Še eno zadevo, sicer sem čakal na ta prazna skladišča. Samo ena nabava pred 13. 3. zanemarljive nabave pred tem datumom. Gremo pogledati kaj je ugotovilo Računsko sodišče, kar se teh zanemarljivih nabav tiče. Prav tako je Ministrstvo za zdravje 13. marca izvedlo nekatere aktivnosti za naročilo milijon in pol mask v skupni vrednosti 5,4 milijona evrov brez DDV pri čemer pa do sklenitve pogodbe ni prišlo, čeprav naj bi šlo za preverjenega dobavitelja. Iz pridobljene dokumentacije izhaja, da je Ministrstvo za zdravje 16. marca po pridobitvi ocene tehnične ustreznosti poslanki Državnega zbora poslalo elektronsko sporočilo – poslanki Državnega zbora poslalo elektronsko sporočilo -, v katerem je navedlo, da je treba sporočilu priložena dokumenta torej Pogodbo za nakup mask in odločitev o oddaji naročila opremiti z oznakami MGRT ter, da predlaga takojšnji podpis vsaj naj bi bila zadeva nujna. Do sklenitve pogodbe ni prišlo razlogov za to revidiranci niso pojasnili. Torej, kar na enkrat se je nekdo na MGRT odločil, da te pogodbe ne bo podpisal, potem pa seveda lahko očitate za nazaj. Korupcijska tveganja res, da niso bila nikjer niti z besedo omenjena – jaz sem govoril o korupcijskih tveganjih ne o korupciji, to bodo še ugotavljali -, ampak že to, kar sem sedaj povedal je sum korupcijskega tveganja. Kaj ima poslanka v Državnem zboru torej visoka funkcionarka v tej državi početi v procesih nabave zaščitne in medicinske opreme? Kaj ima minister za gospodarstvo klicati edino državno banko in ji naročiti dajte garancijo temu pa temu pa temu oziroma samo enemu? Če to niso korupcijska tveganja, potem ne vem, v kakšnem svetu mi živimo. Pa takih citatov tukaj notri je ogromno.

Ne rabim jaz biti kaj dosti selektiven pa iskati kaj bi mi najbolj ustrezalo, ker kjerkoli kaj odprem vedno bo nekje se izkazala odgovornost, ampak vsaj niti vodijo do Vlade. Najlažje bo sedaj zvračati odgovornost na Zavod za blagovne rezerve, na uslužbence na Zavodu za blagovne rezerve, na Medresorsko delovno skupino, na Upravo za zaščito in reševanje. Ja ne, vi ste zamolčali, vi ste popolnoma zgrešili in vzpostavili tak nepregleden sistem, v katerega ste tako mimo grede eden dan po ustanovitvi medresorske delovne skupine ustanovili še projektno skupino to pravzaprav nezakonito, ker so v njej delovali zunanji sodelavci ne pa javni uslužbenci. Kar nekoga ste s ceste vzeli in mu dali možnost razpolaganja z milijoni evrov ali to ni korupcijsko tveganje? Ne gre, res ne gre. Sem bil prepričan, da bomo vsaj enkrat začeli na osnovi teh dokumentov iskati, če že ne morete sprejeti odgovornosti vsaj način kako se to ne bo nikoli več ponovilo, ampak ne tudi priporočil, v katerih bi vas dejansko samo prosili, ker naložit vam ne moremo, prosili bi vas, da se držite zakona pa tudi to ni v redu. Jaz res ne vem več kako, na kakšen način pa s čim naj vam še argumentiramo, da to pa res ni v redu.