Spoštovane in spoštovani. Prehajamo na

Hvala lepa predsedujoči za besedo. Naj na kratko povem, kako se je vse skupaj začelo s konferenco. Verjetno se boste spomnili, da je evropski svet decembra 2019 sprejel sklep o organizaciji konference o prihodnosti Evrope, ki naj bi se pričela spomladi 2020 in traja dve leti. Zaradi pandemije in pa tudi nezmožnosti dogovora med tremi institucijami glede samega upravljanja s konferenco se konferenca začenja z enoletnim zamikom. Njena otvoritev je načrtovana 9. maja v Strasbourgu, njen zaključek pa je predviden v spomladi 2022.

Podlaga za delovanje te konference je skupna deklaracija Sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, ki so jo predsedniki omenjenih institucij podpisali 10. marca 2021.

Namen konference je torej razprava z državljanih, o ključnih izzivih, prednostnih nalogah in pa prihodnosti Evrope na sploh. V javno razpravo bodo vključeni poleg institucij tudi državljani, pa tudi nacionalni parlamenti. Možnost pa bodo dobili tudi drugi vabljeni predstavniki civilne družbe. Na čelu konference je skupno predsedstvo, ki ga bodo sestavljali predsedniki evropskega parlamenta, evropske komisije in pa predsednik vlade oziroma predsednik predsedujoče države in torej po rotirajočem modelu. Glede na trenutno stanje torej portugalski premier Kosta, v drugi polovici leta pa bo Svet EU zastopal predsednik Vlade Janez Janša, nato pa do predvidenega zaključka konference francoski predsednik Macron.

Operativno vodenje konference bo v rokah izvršnega odbora. Ta je sestavljen iz treh predstavnikov vsake od omenjenih treh institucij. Svet EU bodo tu zastopali ministri oziroma državni sekretarji predsedujočih držav, torej Portugalska, Slovenija in Francija. S slovenske strani bo to moja malenkost. Izvršni odbor pa bo imel tudi opazovalce, predstavnike trija, predsedujočih konference parlamentarnih odborov za zadeve EU, torej Kozak, tako da bo tu Slovenija imela v izvršilnem odboru še enega člana, ki pa bo tak je bil pač dogovor, imel vlogo opazovalca.

No, naj povem, da seveda Slovenija zaradi dejstva, da konferenca poteka v času našega predsedovanja bo v strukturi konvencije oziroma konferenca izrazito nad proporcionalno zastopana. To je precejšnja odgovornost, hkrati pa tudi priložnost, ki jo bomo seveda s pridom izkoristili in tudi temu primerno prilagodili prioritete predsedovanja Svetu v prihodnjem letu. Slovenija seveda tudi Vlada ne bo mogla v okviru konference seveda delovati zgolj kot Slovenija, ampak tudi kot koordinatorica stališč Sveta kot institucije, zato bomo seveda precej energije in pozornosti posvečali usklajevanju stališč držav članic.

Vlada je včeraj sprejela okvirna izhodišča za sprejemanje stališč. Kot rečeno, gre to za nek okvir, ampak dejstvo je, da sama konferenca je zamišljena kot nek proces, enoletni, ki bo zelo vključujoč. Pripravila se bo tudi na nacionalni ravni organizacija niza konferenc oziroma posvetov na posamezna pomembna vprašanja o prihodnosti Evrope. Prvi tak posvet je bil že včeraj, ko sem gostil francoskega državnega sekretarja Mishela Bona oziroma Klemona Bona, ki je tudi francoski član v izvršilnem odboru konference in sva opravila posvetovanje z mladimi. Bila je zelo zanimiva razprava. Tudi v nadaljevanju konference bo veliko možnosti za soočenja mnenj.

Naj posebej izpostavim, da je Evropska komisija pripravila digitalno platformo in preko te digitalne platforme bodo lahko v razpravi sodelovali posamezniki, skupine, skratka najrazličnejši deli civilne družbe tudi gospodarstva. Skratka zelo vključujoč proces. Glede na to, da smo razpravo že včeraj začeli z mladimi, mi seveda mislimo, da bodo tudi mladi dobili veliko priložnosti. Nenazadnje si tega želijo. To izkazujejo tudi raziskave evro barometra. Lahko že tudi povem, da letošnji strateški forum Bled, ki bo v začetku septembra bo prav tako se soočal z vprašanji o prihodnosti Evrope. Tudi tam bodo kot rečeno v posebni na posebnem vzporednem dogodku, ki bo namenjen mladim imeli o vprašanjih prihodnosti Evrope priložnost razpravljati tudi mladi.

S tem bi jaz uvodno predstavitev zaključil, sem pa seveda na razpolago za odgovore na morebitna vprašanja. Hvala lepa.

Hvala državnemu sekretarju za to uvodno predstavitev. Odpiram razpravo. Imamo dva prijavljena. Prva se je prijavila k razpravi gospa poslanka Lidija Mirnik, naslednji pa se naj pripravi gospod Andrej Černigoj.

Hvala lepa predsedujoči za besedo. Lep pozdrav, spoštovani gospod državni sekretar, kolegice, kolegi. Ja, predlog LMŠ-ja za dopolnitev izhodišč za delovanje Vlade Republike Slovenije v okviru konference o prihodnosti mladih se pravzaprav navezuje točno na mlade, o čemer ste vi tudi govorili. To me zelo veseli. Kljub temu bi si v Listi Marjana Šarca želeli, da je to tudi zapisano, ker saj veste, tisto, kar je zapisano mogoče celo bolj drži ali pa tudi ne.

Vsekakor pa želimo, da se doda nov šesti odstavek poglavja izhodišča za oblikovanje stališč Vlade RS in se seveda potem ostali odstavki številčno smiselno prestavijo, ki se glasi takole, navajam: »kot enega pomembnih elementov prihodnosti EU vidimo prihodnjo generacijo. Zavzeli se bomo za boljšo prihodnost mladih in mlade v okviru konference v prihodnosti EU vključevali v proces razprave. Ustvarjanje priložnosti za razvoj mladih velja za eno pomembnejših področij znotraj kompleksnega demografskega vprašanja, ki mu bo morala v prihodnjih letih EU posvečati več pozornosti. Razpravo bo potrebno nameniti tudi razvoju socialnega in političnega sistema, ki bo odražal potrebe in pričakovanja mladih v Evropski uniji. Konec navedka.«

Jaz bi prosila, da ta novi odstavek tudi dodate. Zdaj pa obrazložitev. Saj ste že vi nekatere stvari povedali. Definitivno pa gre za to, da so stebri, ki so zajeti v okviru naslednje generacije zeleni preboj, digitalna preobrazba, pametna, trajnostna, vključujoča rast, delovna mesta, socialna teritorialna kohezija, zdravje, odpornost ter politike za naslednje generacije, otroke in mladino, vključno z izobraževanjem in veščinami in zato se nam zdi zelo pomembno in v LMŠ ocenjujemo, da je vključitev posebnega področja mladih v izhodišče Vlade RS več kot potrebna in vas vljudno prosim, da jo dodate.

Predsednik, ali je potrebno to še uradno na Vlado poslati ali je zdaj ta intervencija tukaj dovolj oziroma, kdo mi lahko to odgovori. Hvala lepa.

No pojasnila, gospod državni sekretar. Besedo ima Andrej Černigoj.

Spoštovani gospod predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovana državna sekretarja, ostali vabljeni, kolegica in kolegi. Mene ta tema zelo veseli in sem zelo vesel, da v bistvu sem preko socialnih omrežij bil seznanjen, da je včeraj potekal že drugi sestanek Vlade in posebne delovne skupine na to temo, tako da sem zelo vesel, da priprave Slovenije na vodenje konference o prihodnosti Evrope v drugi polovici leta 2021 so v polnem teku.

Tukaj bi tudi pohvalil aktivno vlogo Slovenije. Strinjam se z državnim sekretarjem, to je velika odgovornost in kaže pozitivno luč Slovenije na mednarodnem parketu.

Če pogledamo malo v zgodovino bi kolegico in kolege in vse ostale prisotne rad opozoril, da Slovenija je v neki podobni konstalaciji tudi že sodelovala in bi opozoril, da leta 2002 je v Bruslju potekala konference o prihodnosti Evrope, kjer je tudi Slovenija imela pomembno vlogo, saj je Slovenija v tem izvršilnem odboru predstavljala tako imenovane vzhodne pristopne članice. Rezultat tega konvencije o prihodnosti Evrope je bila pogodba o ustavi za Evropo.

Za konec bi pohvalil Vladi in zunanje ministrstvo, ki je mladim tudi na forumu strateški Bled namenilo večje pozornosti in teh pogovorov z mladimi se že veselim. Hvala za pozornost.

Hvala poslancu Černigoju za to razpravo. Besedo bom v nadaljevanju predal še državnemu sekretarju. Spoštovana kolegica Divjak Mirnik, tudi že državni sekretar je v svoji uvodni predstavitvi konference o prihodnosti Evrope bi rekel precejšen del namenil tudi prihodnosti mladih in jaz sem prepričan, da Vlada Republike Slovenije v tem segmentu na mlade vsekakor ne bo pozabila.

Državni sekretar, beseda je vaša.

Ja, hvala lepa predsedujoči za besedo. Zelo me veseli, da razprava in tudi spodbude, tako da se zanje zahvaljujem. Kar zadeva mladih, zdaj seveda dokument je zelo kratek in mi smo želeli in tudi, če smem poudariti sam dokument, ki vzpostavlja konferenco je še bolj kratek.

Skratka in še to ni toliko vsebinski kot je proces in se pravi se ukvarja z metodologijo. Osnovni poudarki so pravzaprav na tem, kako vključiti segmente družbe v razpravo in nekako jasno je, da je ta razprava od spodaj navzgor, da to ni nek bom rekel vsiljen model. Seveda bo pa mogla imet neko strateško vodenje za to, da se te ideje, ki bodo prišle kot predlogi, ovrednoti in potem vključi v poročilo in zagotovi, da bo to prišlo na dnevni red institucij, ki bodo imele nalogo, da v skladu s svojimi pristojnostmi pregledajo možnosti za to, da se predloge uresniči.

Zdaj, zakaj to govorim? Zaradi tega, ker se nekako pričakuje, da bodo to mladi najbolj Aktivni, da bodo imeli veliko priložnosti in kot rečeno evropska komisija je pripravila posebno digitalno platformo in to bo ogromna priložnost. Tako da mi kot Republika Slovenija pa kot rečeno bomo seveda razmislili in prešli k organizaciji posvetovanj o posameznih temah. To moramo še bolj natančno oblikovati, kjer je cilj teh posvetovanj je seveda približati dileme prihodnosti Evrope državljanom, pa tudi prisluhniti potem predlogom. Omenil sem že strateški forum Bled, kjer načrtujemo tudi poseben dogodek z mladimi.

Včeraj kot rečeno je že bil dogodek z mladimi, s francoskim kolegom sva opravila pogovor z njimi. Mislim, da je dogodek še na spletu, posnetek, tako da je bila zelo zanimiva razprava. Dejstvo pa je, da seveda v ta dokument smo mogli biti varčni in tisti, kar nekako izhodišča odražajo je res samo tak pregled nekih ključnih bolj strateških vprašanj. Je pa seveda jasno, tako kot sem rekel v tem proceduralnem smislu, da bodo mladi imeli možnost v teh razpravah sodelovati, predvsem je pa sama razprava mišljena tako, da na koncu vendarle privede do nekih rešitev, ki morajo biti v korist mlajše generacije, saj sicer je skupaj brez pravega smisla, tako da seveda ta dokument, glede na to, da ga je Vlada že sprejela zdaj v tem trenutku težko spreminjamo.

Ampak vsekakor pa smo slišali sporočilo in tako kot piše že v samem dokumentu, to verjetno ni zadnji dokument, tudi ni zadnja razprava v Državnem zboru, glede na to, da bo tudi predstavnik Državnega zbora v izvršilnem odboru tudi izvršilni odbor bo na prihodnje v prihodnje na prvem zasedanju upam da, odločil sestavo plenarnega dela konference in tam bodo možnosti tudi za predstavnike nacionalnih parlamentov. Možnosti vključitve v samo delo pa bodo dobili tudi slovenski predstavniki v ekonomsko socialnem odboru in pa odboru regij.

Seveda to ni odvisno od nas, ampak če v kolikor bodo sprejeti in dobili podporo znotraj teh institucij, lahko tudi slovenski predstavniki omenjenih institucij lahko pridobijo večjo vlogo v okviru konference o prihodnosti Evrope.

Tako da to bi bilo moje pojasnilo. Mislim, da so poudarki glede mladih ustrezni in ne nasprotujemo kot rečeno pa dokumenta ne moremo zdaj spreminjat, ker je bil na Vladi že sprejet. Verjetno pa, kot sem že omenilo, ni zadnji to tudi v dokumentu piše in tudi glede na to, kakšen bo sam postopek pa mislim, da je vsaka bojazen, da bi na mlade pozabili, odveč. Hvala.

Hvala državnemu sekretarju. K besedi se je javila poslanka Lidija Mirnik.

Hvala lepa. Ja, jaz se strinjam z vami, da bodo mladi lahko sodelovali tudi preko platforme vendar bi kljub temu želela, da se predlog se pravi izhodišč in dokument kot takšen razširi s tem dodatnim šestim odstavkom. Razumem, da je to Vlada včeraj že sprejela, kljub temu pa napovedujem, da bo kolega Nik Prebil zadevo še enkrat vložil tudi na Vlado in seveda pričakujem, da boste ta odstavek dodali. Hvala lepa.