Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, spoštovani vsi gostje!

Pričenjam 38. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne še enkrat prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da se za današnjo sejo ni opravičil nihče. Na seji kot nadomestni člani odbora pa so prisotni kolegice Mojca Žnidarič nadomešča Matejo Udovč iz Poslanske skupine SMC, Dušan Verbič nadomešča kolega Gregorja Periča iz Poslanske skupine SMC, mag. Meira Hot nadomešča Soniboja Knežaka iz Poslanske skupine SD, Matjaž Nemec nadomešča mag. Dejana Židana iz Poslanske skupine SD, Branko Simonovič nadomešča kolega Ivana Hrška iz Poslanske skupine DeSUS. In v se prav lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, točka ena – Problematika ureditve oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo.

Ker do pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo torej na 1. TOČKO IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA - PROBLEMATIKA UREDITVE OSKRBE PREBIVALSTVA SLOVENSKE ISTRE IN KRAŠKEGA ZALEDJA S PITNO VODO. Navedeno problematiko bomo obravnavali na podlagi zahteve Poslanske skupine SAB za sklic nujne seje odbora z dne, 31. Marca 2021, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavi tej točki povabljeni predlagatelj Poslanska skupina SAB v imenu predlagatelja naš kolega Marko Bandelli, Ministrstvo za okolje in prostor, minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak ter večje število zunanjih vabljenih, med njimi županjo, župani desetih občin slovenske Istre in kraškega zaledja, predstavniki komunalnih podjetij v tamkajšnjem območju in predstavnike nekaterih civilnih iniciativ.

Prehajamo na obravnavane navedene zadeve. Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k zahtevi, kolega Marko Bandelli? Izvolite.

Hvala, predsednik za besedo. Pozdravljeni spoštovani predsednik, seveda vsi vabljeni, kolegice in kolegi.

Naj na kratko povzamem bistvo današnjega sklica nujne seje, za katerega smo se odločili v Poslanski skupini SAB, socialnih liberalcev. Prebivalci slovenske Istre že predolgo čakajo na to, da jim bo ustavna pravica do pitne vode tudi dejansko in nemoteno zagotovljena. Pri iskanju vodnega vira za oskrbo slovenske Istre in kraškega zaledja gre za izjemno kompleksno in zahtevno vprašanje. Številni deležniki so rešitve pospešeno iskali že vse od 80-ih let dalje. Na mizi je bilo kar nekaj variant, toda vedno se je izkazalo, da so bile ali pomanjkljive ali premalo celovite. Nekako najbližje uresničitvi sta v zadnjih letih prišli dve različici. Po prvi bi se povezalo brestoviški in ilirskobistriški in rižanski vodovod, po drugi trenutno najbolj aktualni pa bi se zajezil potok Suhorica in eventuelno še potok Padež. Po zajezitvi Suhorice s 57 metrskim zidom bi nastala prvo akumulacijsko jezero za pitno vodo pri nas. Pri drugi že omenjeni različici bi se povezali ilirskobistriški, kraški in rižanski vodovod. Zagovorniki te rešitve so prepričani, da bi na ta način prišli do najboljše rešitve, saj bi to, če lahko to strnemo tako v A točki, v celoti zadoščala trenutnim in pričakovanim potrebam, kot B, obnovila bi se tudi na nekaterih mestih popolnoma zastarana infrastruktura, zaradi katere vodovodi beležijo izgube. Ministrstvo za okolje pod vodstvom mag. Vizjaka se je odločilo narediti konec tej jari kači. Zagotavljanja vira pitne vode za Istro in odločili so se, da pohitijo z zadevami. To je že prav, toda v Poslanski skupini SAB nismo prepričani, da gre pri zajezitvi Suhorice res za najbolj optimalno varianto. Dejstvo je, da obstaja cel kup pomislekov, ob katerih se poraja dvom, da to ne drži. Naj jih naštejem samo nekaj zelo na kratko, ker bo potem v razpravi sami mislim tako ali tako govora o vsem tem. Za našo poslansko skupino kot pobudnike za vpis pravice do pitne vode v Ustavo je prvi pomislek, ki ga je vredno izpostaviti kvalitetna pitna voda, ki se bo na ta način zagotavljala.

Zdaj, prebivalci Istre zaslužijo vodo in zaslužijo jo tudi čim prej. Vendar pa ni vseeno kakšno vodo bodo dobili. Nadzemna voda se v kakovosti vode ne more niti približno kosati s podzemno vodo. Ob naselitvi cianobakterij je v vodi zaslediti cianotoksini in izjemno zaskrbljujoče je, da teh po mnenju strokovnjakov ni mogoče odstraniti niti z ultrafiltracijo. Zdaj na sejo je bila vabljena tudi strokovnjakinja, dr. Brigita Jerman, ne vem če je tu, v glavnem, ki bo zagotovo več povedala o tem. Ampak tako, kot smo izpostavili že v sklicu je opozorila, da odločitev za akumulacijo, kot vir pitne vode lahko pravilna edina ali v primeru, ko so bile učinkovito izkoriščene vse druge rešitve. Zdaj ponavljam, vse druge rešitve, to je zelo pomembna zadeva. Akumulacijska, stoječa voda je namreč najslabša, zato se izkorišča res v najskrajnejših primerih. Drugi pomemben pomislek je dejstvo, da se bo zaradi akumulacije znižal pretok vode skozi Škocjanske jame, kar bo seveda pustilo posledice in bi lahko prizadelo veliko škodo temu jamskemu sistemu. V skrajnem primeru bi lahko vse skupaj pripeljalo celo do izgube statusa svetovne dediščine Unesca. Nujen se nam zdi tudi premislek, ki ga sprožijo opozorila o tem, da imata potok Suhorica in Padež večino leta prenizek odostaj, da bi lahko napolnila akumulacijo. Bistven podatke pri tem ali je to mogoče ali ne je podatek o pretoku teh dveh potokov. Toda iz pobude iz Dipa jasno izhaja, da so bili uporabljeni podatki o pretoku reke Reke, nato pa je bila narejena projekcija izračuna pretokov. Tudi v pobudi jasno piše točna določitev pretoka je zanesljiva. Zato sprašujem, je možno, da iz te moke sploh ne more biti kruha? Je možno da Suhorica torej sploh ni zmožna napolniti akumulacije ali pa bi za to potrebovala veliko dlje časa, kot je predvideno. In gre pri pretoku pretokov za naravno dejavnost na katero ni mogoče vplivati, jo je pa nujno treba upoštevati pri tem, za katero različico se odločim enako velja za geološke danosti. Tudi teh ne moremo spremeniti in v zvezi s tem so denimo Italijani na začetku 20. Stoletja prišli do zaključkov, da je projekt akumulacije geološko sporen. In tudi dandanes strokovnjaki opozarjajo, da potencialno težavo predstavlja tesnitev jezera in da bo morda odtekala voda tudi treba preprečiti in dodati z dodatnimi tesnimi tudi ukrepati. Potem je tu seveda še vrednost investicije kar ni zanemarljiva. Po končnih ocenah naj bi znašala približno 130 milijonov, a mi točno vemo v Državnem zboru, pri vsakem projektu, ki pomeni ena začetna investicija in koliko se zaključi investicija. Žalostno, ampak to so resnice.

Se pravi začetek je 130 milijonov. Kar veliko glede na vse, kar sem že izpostavil tudi, da sem marsikatero točko, na katero tudi opozarjajo lokalne skupnosti se nisem še niti dotaknil, jih bomo pa zagotovo slišali v razpravi s kolegi. Slišati je skratka ogromno očitkov, da gre za ekološko sporen in predrag projekt, ki bo lokalnim prebivalcev povzročil nepopravljivo okoljsko in bivanjsko škodo. V Poslanski skupini SAB socialnih liberalcev menimo, da je treba obe varianti primerjati med sabo in še enkrat preveriti kakšne so finančne zahteve pri obeh, kakšen je njun vpliv na okolje, kaj pokaže prostorska in trajnostna primerjava. Prepričati se želimo, da bo na podlagi strokovne razprave in preveritve vseh možnosti resnično obveljala najbolj ekonomična in sprejemljiva različica tako družbeno, kot naravno in da bo odločujoče pri njenem sprejemanju vodila skrb za ljudi in naravo, ne pa za kapital. Tako, kot smo zapisali že v samem sklicu je naš osnovni namen prisluhniti vsem, ki se jih tematika zadeva, strokovnjakom predvsem, direktorjem vodovodov, predvsem pa tudi lokalnim skupnostim. Še enkrat bi rad poudaril, da razumemo naveličanost prebivalcev slovenske Istre, ki res predolgo čakajo na to, da se jim naposled zagotovi vodni vir. Ampak vsi skupaj moramo tudi razumeti za kako pomemben projekt gre in zavedati se moramo kako nepopravljive posledice imajo lahko morebitne neustrezne odločitve. Prepričani smo, da se ministrstvo nikakor ne sme zaleteti in da mora biti res izbrana najboljša možnost.

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje, se veselim današnje razprave in upam, da bo tudi ta pripomogla k razjasnitvam. Toliko za enkrat z moje strani. Hvala, predsednik.

Hvala kolega Bandelli za vašo uvodno predstavitev.

Sprašujem, želi besedo predstavnica Ministrstva za okolje in prostor, državna sekretarka, dr. Metka Gorišek? Izvolite.

Lep pozdrav vsem.

Jaz bi mogoče za uvod rekla, da se s tem projektom oskrbe s pitno vodo, predvsem slovenske Istre ukvarjam že celo svojo poklicno kariero, čez dve leti grem pa v penzijo, tako da morate vedeti, da je to kar dolga doba. Srečala sem se z njim tako na fakulteti, kjer sem študirala, v vseh nadaljnjih službah in ves ta čas sem bila tako ali drugače tudi vključena v različne študije, ki so se pripravljale za različne možne vodne vire, ki so bili izpostavljeni v določenih obdobjih, kot potencialni vodni viri, ki bi lahko zadostili dolgoročnim potrebam slovenske Istre, kasneje se je pa tudi reševalo širše, se pravi da lahko tudi zagotovimo nek dodaten vodni vir za Kras, kjer so vezani vsi prebivalci tega območja samo na dva vodna vira. Leta, če samo omenim, prej je bilo rečeno, da se ta voda išče že dolga leta, se pravi že leta 1969 se je začela zgodba za študijami različnih vodnih virov in med najbolj predelanimi ali pa največkrat tudi obravnavani so bili vodni viri Rižana z akumulacijo kubet izvir Malni, reka Reka z akumulacijo / nerazumljivo/ MOL-a, potok Padež z akumulacijo, zajetje Brestovica in pa Reka z akumulacijo Padež. Te variante so bile, torej vsaka od teh variant je bila obdelana posebej in nikoli spravljena na skupni imenovalec, da bi lahko dobili celovit pregled katera varianta je optimalna.

Zato je bilo leta 2002 na Ministrstvu za okolje in prostor takrat narejena celovita študija, ki je obravnavala po enotnih kriterijih vse te možne variante in sicer kriteriji so pa bili, da je to strateški dolgoročni vodni vir, ki je na slovenski strani in ga tudi lahko varujemo z vsemi vodovarstvenimi pasovi. Da je to dodaten vodni vir, da ni v sistemu, ker veste, da na Krasu so vsi sistemi ranljivi in če tako, kot je lansko leto Rižana izpadla ven, potem nimamo nobenega možnega vodnega vira. Da je to za dolgoročni vodni vir, se pravi da ne rešujemo srednjeročno neke zadeve samo delno. Da zagotavlja vodo tako v celoti za slovensko Istro in predstavlja možnost, da se na ta vodni vir v primeru havarije oziroma v primeru pomanjkanja vode priključijo torej slovenskobistriški vodovod in pa kraški vodovod. In seveda glede na evropske predpise, ki se jih dosti tukaj omenja in ta vodni vir mora biti tudi v istem povodju, ker nekako direktiva, okvirna vodna direktiva prepoveduje rabo vodnih virov iz drugih povodij, v primeru da so v lastnem povodju zadostne količine. Po teh enotnih kriterijih so bile obdelane vse variante enakovredno, tudi hidrološko, tudi kar se tiče možnosti izvedbe, kar se tiče izdatnosti na dolgo dobo in takrat je bila sprejeta tudi odločitev, da po teh kriterijih je edini ustrezni vodni vir, ki ustreza vsem tem kriterijem, dve varianti sta bili, torej zajezitev Padeža ali pa zajezitev Suhorice ali pa veliki Padež, kjer bi bila zajezena oba pritoka reke Reke. V okviru takrat pripravljenega DLN-ja, ki se je potem prekinil so bile že izdelane določene strokovne podlage, pridobljena tudi določena soglasja, med drugim tudi Škocjanskih jam, kjer se je izkazalo, da lahko akumulacija kvečjemu še dodatno dodaja vodo v Škocjanske jame, ne pač da bi zmanjševala količine v Škocjanske jame in seveda vse ostale strokovne podlage, ki so zahtevane v okviru DLN-ja. Ker je pač ta projekt bil takrat zaustavljen, delno dejansko iz strokovnih razlogov, delno tudi ker ni bilo volje odločevalcev je potem kot del tega projekta se nadaljeval projekt povezave Brestovice in bistriškega vodovoda, ki je bil tudi obdelan do nekje idejnih zasnov, bila je pripravljena tudi vloga, posredovana na Ministrstvo za okolje in prostor, takrat za sofinanciranje in moj kolega bo potem tudi podal neke podatke iz te študije, ki je bila ponovno potem obnovljena in tu jasno piše v tej študiji oziroma v tej vlogi, da je to srednjeročna rešitev, ki na dolgo dobo do 2050 ne more zagotavljati zadostnih količin vode. Ta projekt je takrat tudi bil prekinjen zaradi, mislim da nesoglasja občin in zadeva se je ustavila. Potem so bile narejene še številne študije, med drugim tudi desalinizacija in na koncu je še danes Istra brez vode. In zdaj mi na ministrstvu ne vidimo več razloga, da bi ponovno študirali vse te vodne vire, ki so bili že ničkolikokrat preštudirani s strani različnih strokovnjakov, različnih strokovnih hiš, ki verjetno poznajo stroko dobro in zakaj bi zdaj to ponavljali in na koncu zgubljali leta, spet leta, da na koncu pa vodnega vira še vedno, torej Istra bi bila še vedno brez vodnega vira.

Tudi ta moment, mogoče še ta poudarek se, pa me naj kolegi popravijo iz rižanskega vodovoda se v času uvoza vode iz Hrvaške obala oziroma Istra oskrbuje z površinsko vodo, sicer preko Gradolj, ampak to je iz skupne akumulacije, ki je bila narejena v bivši Jugoslaviji, Butoniga in ta voda gre sicer preko Gradolj potem z kasnejšo meddržavno podpisano pogodbo v določenih količinah na rižanski vodovod, v Pulo, se pravi, ker Butoniga akumulacija je bila narejena za celo Istro takratno, v Pulo pa gre voda direkt iz akumulacije, seveda z ustreznim čiščenjem. Tako da mislim, da tukaj, kar se pa tiče vseh teh vprašanj, ki so bila izpostavljena, kvaliteta vode, višina pregrade, tesnitev, geološke študije in tako naprej, če ste prebrali projektno nalogo, ki je tudi javno objavljena, ker izvajalec je bil že izbran in je tako razpisna dokumentacija, kot ta projektna naloga bila objavljena, je pa v tej projektni nalogi napisano notri dve pomembni stvari, ki jih je treba tukaj poudariti. In sicer, da se bodo vse te študije, ki so potrebna v okviru priprave državnega prostorskega načrta, govorim tako o celoviti presoji vplivov na okolje, vseh strokovnih podlag za Škocjanske jame, za geologijo, za kvaliteto vode, za način čiščenja in tako naprej da ne naštevam je to predmet tudi višina jezu, tudi gradnja jezu, tudi tesnitev in tako naprej. Vse to je predmet projektne naloge, ki pa je zdaj v, torej projekt je pa zdaj v začetku izvedbe. Mi pripravljamo pobudo, ki še ni bila s strani vlade potrjena, že v okviru pobude vam bo kolega potem dodal tudi so pa bile narejene nove hidrološke analize in pa določene stvari, ki so bile potrebne že za samo pobudo. Druga stvar, ki pa je zelo pomembna, kraški in ilirskobistriški vodovod bodo dobili tudi v okviru tega projekta vse potrebna idejne zasnove za svoje vodovode, se pravi tisti del, kar manjka oziroma tudi možno navezavo na novi vodni vir, tudi čistilno napravo za pitno vodo, če se bodo odločili za priključitev na ta rezervni vodni vir, tako da tukaj ne bodo izpadli iz tega ven, kot rečemo da zdaj od tega projekta pa te občine ne bi nič imeli. S tem, da tudi ta del je zajet v projektni nalogi, seveda pa vodovodi, kot taki, same cevi niso predmet državnega prostorskega načrta, bo pa v okviru tega projekta to pripravljeno, potem bodo pa lahko tudi občine, tako kot so že enkrat, upam da tokrat uspešno pa kandidirale tudi za sredstva naslednje kohezijske politike, kot so do zdaj tudi za sofinanciranje teh vodovodov v obeh občinah oziroma v občinah, ki so priključene na posamezne obstoječe vodne vire. Tako, da jaz bi samo toliko dodala. Mogoče pa samo ne želimo zdaj vam jemati veliko časa, da bi vam besedo jemala, ampak mogoče pa le da še kolega Kramer, ki je tukaj v imenu investitorja, to je DRSV predstavi samo ene par številk, ki smo jih zdaj tudi ažurirali oziroma pridobili za ilustracijo vodnih količin v teh vodnih virih.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam državna sekretarka.

Želi še besedo Roman Kramer, direktor direkcije za vode? Izvolite.

Lep pozdrav tudi z moje strani.

Dejansko kot je državna sekretarka povedala treba še današnjo diskusijo mogoče malo podkrepiti z določenimi številkami zaradi lažjega razumevanja problematike. Govorimo o problematiki oskrbe prebivalstva slovenske Istre, kraškega zaledja s pitno vodo. To se pravi govorimo o treh vodovodnih sistemih, govorimo o osnovnem viru za vodovodni sistem rižanski vodovod Koper in govorimo o rezervnem vodnem viru za dva druga sistema kraška, to je kraški vod od Sežane in pa vodovod Ilirska Bistrica. Glede na potrebe, ker govorimo o dolgoročnem vodnem viru je bilo ponovno preučena rast porabe glede na nova izhodišča in sicer izhodiščno leto 2020, pomembno, kar je treba povedati, upoštevalo se je normirano porabo vode 150 litrov na osebo in dan. To je pomembno zato, ker je danes na obali ta potrošnja dosti večja, ampak mi se moramo tudi prilagoditi evropskim standardom in biti racionalni pri porabi pitne vode. Upoštevalo se je povečanje porabe vode v gospodarstvu, skladno z rastjo prebivalcev in pa dolgoročno zmanjšanje izgub na teh vodovodnih sistemih vsaj za 20 %. Ker tudi tu imamo danes kar dosti vode odteče stran. In pa seveda projekcija rasti prebivalstva in vse to je rezultiralo, da je maksimalno leto po porabi, leto 2049. Kjer se rabi v tem letu srednji pretok črpane vode, ki bo potreben je za rižanski vodovod 313 litrov na sekundo, za kraški vodovod 81 litrov na sekundo in za ilirskobistriški vodovod 26 litrov na sekundo oziroma povprečni pretok letni 420 litrov na sekundo. Vendar pa vemo, da oskrbujemo obalo, ki je izrazito sezonska nihanja in je nekako v lepih poletnih mesecih ta poraba dosti višja in tukaj je projekcija pokazala, dejansko izračuni, da sta to julij in avgust tista najbolj potrebna visokih količin meseca in sicer takrat se rabi na obali 422 litrov na sekundo. To govorim o mesečnem povprečju za mesec julij. To ni špica, špica je lahko tudi višja, lahko je tudi 600, 700 litrov na sekundo, ampak te stvari rešujejo kolegi v Rižanskem vodovodu z vodohrani in pa z zadrževanjem nekega vatla. To se pravi bistvo je mi rabimo leta 2049 na točki Rodik, kjer se pripelje surovo mehansko čiščeno voda iz zajetja Suhorica, skupaj 625 litrov na sekundo vode, 422 litrov na sekundo vode za Rižanski vodovod, 154 litrov na sekundo za kraški vodovod in 49 litrov na sekundo za ilirskobistriški vodovod. Ta dva zadnja omenjamo zato, če pride na katerem izmed teh dveh vodnih virov do kakršnekoli haverije. To je tisto, kar mora projekt o katerem danes govorimo, ker ena varianta je v nekem trenutku zagotoviti na tem območju. Seveda zdaj imamo dve varianti, če govorimo skozi številke, tisto, ki jo zagovarja država oziroma ki je edina, kot dolgoročna rešitev, kar so tudi dejansko že spoznali vse te občine, ki so pripravile DIP leta 2016 in so tudi dejansko napisale, da je to edini trajni vir za oskrbo obale in kraškega zaledja. In pa imamo še drugo, to pa je povezovanje teh vodovodov, ki so obstoječi, to se pravi navezava vodovoda Ilirska Bistrica in pa na Rodik in pa Klaričev na Rodik. Gre za vodne vire, ki bi zopet povzemam dokumentacije, ki je pripravljena že do PZI-ja in ki je bila tudi kot DIP narejena že leta 2017, kjer predlagatelj pravi, da se tu zagotavlja na točki Rodik 290 litrov na sekundo za obalo.

Poudarjam, to so podatki iz tega DIP-a, mi pa smo prej povedali, da v najbolj neugodnih razmerah rabimo 422 litrov na sekundo vode za obalo. Namreč moramo vedeti obala za rižanski vodovod ima več vodnih virov, Rižana kot svoj osnovni vodni vir, ki poleti tudi po štiri mesece presahne in je praktično lahko nič, potem ima Sečovlje, ki so zdaj padle skupaj z Joškotom Jurasom na Hrvaško stran in ima uvoz iz Hrvaške iz Gradolj in pa ima pomoč kraškega vodovoda zapisano 120 litrov na sekundo, mislim pa da dobivajo 90 litrov na sekundo. To se pravi v nekem trenutku se lahko zgodi, da vsi ti vodni viri, ki jih imajo tam in oni dejansko ga rabijo na točki Rodik, kjer imajo danes na primer zagotovljen iz kraškega vodovoda 90 ali pa 120 litrov na sekundo, 422 litrov na sekundo vode. Akumulacija Suhorca zagotavlja skupaj z odvzemom črpanja vode v Padežu 13 tisoč 222 tisoč kubičnih metrov volumna, kar je tista potrebna količina, letna količina kar sem prej v litrih na sekundo povedal. To se pravi ta vodni vir in to je bila izdelana na ponovno hidrologijo, ponovno je bilo preračunano, ne samo na podlagi ene vodomerne postaje na Reki, ampak je bila celotna hidrogena na novo izračunana in podatki o padavinah in je bilo zagotovljeno oziroma izračunano, da je te vode dovolj, celo več, te vode lahko zagotovimo skupaj s črpanjem iz Padeža, doline Padež, kjer je tudi že bil včasih zajem vode za kraški vodovod, skupaj 15 milijonov 200 tisoč kubikov.

Zakaj govorim o tem? tukaj ostaja lahko dva milijona kubikov na razpolago tako za namakanje, kot tudi za bogatenje Škocjanskih jam. Ker kakor jaz poznam Škocjanske jame imajo problem prenizke vode in pa onesnažene vode lahko. Vode tukaj lahko se bo to bogatilo iz tega, potem na drugi strani bo pa zaradi zaščite zaledja, tistih 500 objektov, ki je dobili kanalizacijo in čistilne naprave in to se pravi tudi onesnažena voda praktično ne bo več možnosti, ta fekalna voda da pride v Škocjanske jame. To se pravi verjetno bo to samo plus. Če še povem dejansko za ta dva vodna vira, kot smo rekli to sta povezovalni vodi, govorimo za dva obstoječa vodna vira, Klariči so tisti na kateri bazira vsa ta izračun. Tukaj je trenutno 250 litrov na sekundo, lahko se tudi poveča, ampak moramo vedeti o katerem vodnem viru govorimo. Govorimo o vodnem viru, ki ima črpališče ob mejnem prehodu z Italijo in vodovarstveno območje 75 % vodovarstvenega območja v državi Italiji na katero Republika Slovenija enostavno nima vpliva kaj se zgodi v tem zaledju. Na drugi strani, glih to je zelo nizko ležeč vodni vir, črpališče oziroma beke na kotu 16 metrov, medtem ko so črpalke mislim da 36 metrov pod morsko gladino nameščene, ampak gladina je malo višje in plato tega črpalnega vodnjaka se bo vzpostavil okoli nič ali pa še nižji nadmorski višini. Mi trenutno razpolagamo z vsemi podati in pripravljamo tudi študijo kako bomo zavarovali obalo pred dvigom morja. V letu 2050 je po podatkih ARSA in pa vseh meritev predviden dvig za 41 centimetrov, do 2100 pa 61 centimetrov gladina morja. To se pravi ta gladina morja lahko v nekem dolgoročnem, izdatnem črpanju rodih tudi povzroči, da pridemo do kakšne slane vode v tem sistemu. Kar pa to pomeni, veste. Skratka, govorimo o dveh variantah, o enih, ki ima in če se zdaj zgodi na tem sistemu, ko rabimo v točki rodih 422 litrov na sekundo vode, na enem ali drugem viru, predvsem na Klari, če je kakšna stvar, ostaneta brez vode tako kraški vodovod, kot / nerazumljivo/ rižanski vodovod.

Zdaj ne vem, če si pa želimo to, tudi investicijska vrednost ni tako velika razlika, ampak so približno enake, če želimo približati tistim 422 litrom na sekundo vode, ki jo rabi obala, se bo investicija povezave teh dveh vodnih sistemov, ker je treba zgraditi novo čistilno napravo in tako naprej, isto približala 100 milijonov, pa še vedno ne bomo imeli novega vhodnega vira, ampak dva obstoječa vodna vira. Pa še to moramo vedeti, da tega projekta, tudi če bi bil zadosten ga moramo peljati kot državni projekt, ampak je to medobčinski projekt, ki sicer lahko kandidira za kohezijska sredstva in podobno. Ampak bistvo so to številke in dejstva, ki so in te smo želeli predstaviti, da bo ta debata lažja. Jaz mislim, da bo stroka razumela te argumente in da se bo stroka usmerila v to, da bomo skupaj optimalno izvedli to, umestili v prostor, v to naravo to akumulacijo in vse te pomisleke tudi skupaj s stroko, javno stroko ovrgli oziroma skupaj pripeljali projekt tako, da bo optimalen. Ker teh primerov, da vodo pijemo iz akumulacije je v svetu dosti. Nekatere države so samo to in res je tudi kot pravi gospa Brigita Jamnik, da če ni druge razpolage, potem je pač treba imeti vodo iz akumulacije. In tukaj mislim, da edini zanesljivi vir je voda iz akumulacije.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam direktor za vašo predstavitev.

Še za eno pooblastilo naj vas obvestim. Mag. Elena Zavadlav Ušaj nadomešča kolega Franca Rosca iz Poslanske skupine SDS. Sedaj pa sprašujem kdo izmed ostalih vabljenih želi besedo? Prosil bi, da se z imenom in priimkom ter institucijo iz katere prihaja prestavi zaradi magnetograma. Pa vas bi tudi prosil prijazno, da na to da ste v velikem številu vabljeni, kar je pozitivno, da bi se nekje omejili na pet do sedem minut za vašo razpravo. Kdo želi prvi besedo? Ugotavljam, da nihče. / smeh v dvorani/ Izvolite.

Pozdravljeni. Aleš Bržan, župan Mestne občine Koper. Spoštovane poslanke in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije, kolegice in kolegi župani, vsi ki ste se odzvali vabilu na današnjo izredno sejo.

Ne bom vam vzel veliko časa in sicer iz dveh razlogov. Prvič zato, ker danes nismo in ne bomo izvedeli niti enega novega dejstva. S problematiko vodooskrbe slovenske Istre in Krasa se stroka in politika ukvarjata že desetletja, da ne rečem več kot pol stoletja. Večkrat je bilo preučeno vse, kar se je proučiti dalo. Poznamo vse prednosti in slabosti posameznih rešitev, zato vemo tudi, da med njimi ni idealne in je ne bo izumila niti današnja razprava. Drugič pa zato, ker Istra nima več časa. Razširilo se je namreč neko prepričanje, da Istra lahko ostane brez pitne vode le v primeru kakšne naravne katastrofe, hude suše ali železniške nesreče in da se lahko še kar naprej pogovarjamo o tem, kako ta problem rešiti. To ne drži. In takšno razmišljanje je res nevarno. Obrasti porabe vode, kot jo beležimo sedaj je v Istri kmalu ne bomo mogli niti kupiti dovolj in to brez kakršnihkoli izrednih dogodkov. Letos bo Slovenija praznovala 30 let svoje državnosti, bo pa to slavje zelo obremenjeno z dejstvom, da naša država niti v treh desetletjih ni bila sposobna zagotoviti pitne vode vsem svojim državljankam in državljanom. Lani sem spremljal sejo Državnega zbora na kateri so nekatere poslanke in poslanci razpravljali o tej temi in bilo je slišati tudi pomisleke zakaj sploh posebna razprava o slovenski Istri, saj je veliko področje v Sloveniji kjer tudi nimajo vode. To ni res. V Sloveniji so kraji, kjer nimajo urejenega vodovoda, kot na primer tudi v nekaterih drugih predelih Primorske, kar pa ne pomeni, da nimajo vode. Slovenska Istra ima urejen vodovod, ima sodobno vodarno in je v vsakem trenutku tudi sposobna predelati in distribuirati vso potrebno količino vode. Vode pa nima in je nima od kod vzeti in je ne bo imela od kod vzeti vse do zaključka investicije v nov vodni vir. Tudi v Istri imamo radi našo Slovenijo in smo ponosni nanjo, se pa sprašujemo ali je zares neodvisna, če obstaja cela pokrajina s skoraj 100 tisoč prebivalci, ki je v celoti odvisna od dobre volje in prijaznosti sosednje države, ki prodaja pitno vodo. Pravica do pitne vode je človekova pravica, ki izhaja iz pravice do življenja.

Zato težko razumem rojake, ki so nam pripravljeni odrekati to zgolj zaradi nekaterih neprijetnosti, ki bi spreminjali ureditev novega vodnega vira. V gradivu sem videl niz člankov na to temo, mi je pa najbolj ostal v spominu tisti iz julija lani, ko je predsednika krajevne skupnosti Artviže nasprotovanje izbranemu vodnemu viru utemeljila z besedami, mi želimo Berkine ohraniti neokrnjene, želimo tišino, mir, naravo. To so vsekakor vrednote, ki so pomembne, a je za obstoj države ključna še ena vrednota in sicer solidarnost. Tudi mi v Kopru želimo neokrnjeno naravo, tišino, mir, se pa zavedamo da je Slovenija naša skupna država o kateri moramo vse državljanke in državljani nujno potrpeti tudi določene neprijetnosti, ki jih terja življenje v skupnosti. Zavedamo se recimo, da je hrup pristaniške dejavnosti nujen za gospodarski razvoj države, naučili smo že živeti z neskončnimi kolonami avtomobilov, ki hranijo turizem. Zavedamo se, da bomo morali tudi Koprčani prispevati za pomoč Brkinskim sadjarjem, ki jih je ta mesec prizadela zmrzal. Pričakujemo pa, da bodo tudi naši sosednje razumeli kako pomembna za nas je ureditev vodnega vira z zajetjem v dolini potoka Suhorca. Če ne zaradi drugega pa vsaj zato, ker bo rešila tudi njihovo dolgoročno oskrbo z vodo. Prepričan sem, da poslanke in poslanci vseh različnih strank in prepričanj razumete, da je vprašanje ureditve dodatnega vodnega vira za slovensko Istro in Kras vprašanje nacionalne varnosti in da boste zavrgli vse sebične argumente tistih, ki skušajo to ureditev preložiti ali celo preprečiti. In naj ponovim za konec še dejstvo na katerega sem opozoril že v časih iskanja ustrezne rešitve in sicer, če Istra ostane brez vode, bo suha vsa Slovenija.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Kdo želi naslednji besedo? Izvolite.

Hvala gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, člani odbora, gospodje župani, vsi vabljeni, gospa državna sekretarka, direktor. En lep pozdrav. Davorin Kračun.

Torej Bržan in verjetno vsi istrski župani imajo prav, ko hočejo čim prej vodo. To želimo tudi mi iz Krasa in Ilirske Bistrice. In to verjamem, da želijo tudi na ministrstvu. Mi imamo pa velika vprašanja na kakšen način zagotoviti to vodo. In seveda osnovno kar je bom se posvetil primerjavi. Odločitvi, ki jo je ministrstvo, če prav razumem po vseh dokumentih sprejelo v maju oziroma obvestilo lokalne župane v maju leta 2020, da bo to zajetje Suhorca in Padež in ne da bo to iz projekta, ki ga je to isto ministrstvo, samo ljudje so se zamenjali, pripravilo, vodilu v soglasju z lokalnimi skupnostmi, plačalo projekte, plačalo črpalni preizkus, podpisalo ustrezna pisna o nameri in pogodbe in sedaj očitno zavrlo. Zavrlo kljub temu, da je projekt bistveno cenejši, ekološko mnogo nespornejši in če hočete tudi bližje realizaciji, kot tega, ki se ga je lotila. Bi šel po vrsti, predsednik če mi boste dovolili kakšno minuto za to, da pojasnim situacijo. Bil sem župan nosilne občine, občine Sežana, ki je v letih 2011 do 2017 vodila aktivnosti skupaj z ministrstvom in vsemi občinami iz obale, Ilirske Bistrice in kraško brkinskimi občinami za realizacijo projekta oskrbe in obale z vodo. Ta projekt je bil ocenjen na približno 50 milijonov. Primerjamo zdaj z začetno fazo 133 milijonov, kot je zapisal. Ta projekt ni bil ocenjen kot ekološko sporen, čeprav je temu projektu, ki se ga je sedaj lotilo ministrstvo, zajetje Suhorca in Padež nasprotuje večji del strokovne javnosti in tudi lokalne skupnosti na območju Krasa in Brkinov in tudi lokalno prebivalstvo, kolikor se jaz pogovarjam. In tudi je trikrat cenejše in tudi je država, kot sem rekel že plačal projekte in vse. Kaj se je zgodilo sedaj ne vem. Tudi podatke in številke, ki jih je nizal gospod Kramer ne moram uskladiti z mojim vedenjem, glede prejšnjega projekta.

Prejšnji projekt, ki se je imenoval Projekt oskrbe obale in Krasa z vodo se je začel s črpalnim preizkusom, kot sem rekel, ki ga je plačalo ministrstvo, celo pobudniki. Ta črpalni preizkus je pokazal, da je na Klaričih kvalitetne vode za 565 litrov, mislim da je to številka. 565. Se pravi to se vklaplja v vse številke gospod Kramer, ki ste jih naštel. Kakorkoli jih obrnemo, če upoštevamo še Rožanski vodovod, pa da ne govorimo, da je še bil ilirskobistriški vodovod, kjer so še dodaten količine, torej ni nobenega razloka, kaj se je tukaj spremenilo res nihče ne ve. Mogoče kakšen ve, ampak jaz ne vem, zato sprašujem. Torej ta projekt se je začel v zavedanju, da ima obala odlično omrežje vodovodno, vendar nima ustreznega vodnega vira. Da ima Kras odličen vodni vir z zadostnimi količinami vode, vendar s sivimi lisami v omrežju in da ima tudi Ilirska Bistrice zadostne velike vire, da bi skupaj s kraškim vodovodom, ilirskobistriški vodovod dajal dodatne količine vode na obalo, seveda tudi v Ilirski Bistrici s potrebo po dograditvi in izboljšavi omrežja. To je bilo soglasno povsod. Tudi danes lahko vsakega akterja vprašamo, vsi župani so podpisali, ministri, začelo se je pod ministrom Rokom Žarnićem. Jaz se spomnim, da si je pomel roke, ko smo podpisali pismo, da je sedaj obala pa bo dobila končno vodo. No, sedaj po desetih letih vemo kje smo. No ta projekt je trajal približno do 2017, ampak aktivnosti so vodile bolj občine. Po 2015 za ministrovanja ministrice Majcnove je bil ta projekt nekako pokopan. Pokopan pa je bil ne dokončno, zaradi dveh razlogov. Zato ker država ni pristopila k izdelavi državnega prostorskega načrta, čeprav smo vse občine takrat opozarjale, da tega projekta ni mogoče speljati, če ne sprejmemo državnega prostorskega načrta, da lahko pridobimo vse ustrezne služnosti in tako naprej in kjer smo 2015 ugotovili, da smo pozni za črpanje sredstev za takratno perspektivo, ampak smo zaključili dobro, imamo projekte, bomo pač v naslednji. No, zdaj prihajamo že v naslednjo od naslednje, pa se pogovarjamo spet o nekih projektih, ki so bili pod Italijo, pod fašistično Italijo, ki je delila ta prostor zavrženi, vsaj v delu Padeža, pod Jugoslavijo zavrženo in tudi pod Slovenijo že zavrženi, vsaj kar se tiče Padeža.

In zdaj se seveda človek sprašujem zakaj trikratna vrednost? Ampak ta trikratna vrednost bo še večkratna vrednost. Namreč če sem prav razumel je tisto, kar je napisano v programu za črpanje sredstev za naslednjo perspektivo vsaj v nekem osnutku 133 milijonov, da se pripelje voda do Rodika. To ni izboljšava vodovodov po Krasu, izboljšava vodovodov po območju Ilirske Bistrice. To je da se pripelje do tam, potem je potrebno še čistilne naprave in tako naprej. To je projekt, ki je bil ocenjen na 50 milijonov. Saj lahko ne bi bil 50 milijonov, na koncu bi bil tudi več, vse vključeval. Vključeval je tudi povezave, se pravi / nerazumljivo/ rižanskega vodovoda, ilirskobistriškega vodovoda in Klaričev z zadostnimi količinami vode. Gospod Kramer je rekel Klariči imajo 75 % vplivnega območja na območju Italije. Ja, to drži. V nadaljevanju je rekel, vsaj mislim da drži, da zaradi podnebnih sprememb je nevarnost, da bo 2050 vdrla slana voda v te kaverne. Mi rečemo kaverne, ti jaški, kjer je naravni, kjer je to. Veste gospod Kramer to je vsaj malo manj verjetno, kot da bo Suhorca presahnila, ker se imenuje Suhorca, je precej suha, tako pravijo stari ljudje. Tako, da tisto, kar ste vi naštudirali po moje nisem siguren da bolj drži, kot to kar ste vi trdili. Kar se tiče pa 75 % vplivnega območja na območju Italije naj vam povem, da celotna pokrajina tržaška, ki ima 250 tisoč cirka ljudi, to je za celo Primorsko, se pravi Obalno-kraška, Primorsko-notranjsko regijo in Severnoprimorsko ali Goriško, toliko ljudi se napaja iz zajetja timov, to je reka Reke, ki pride pri Štivanu na Italijanski strani ven, to je z vode, ki pride vsa iz Slovenije. Ampak oni nimajo težav, da ta voda pride iz Slovenije. Zakaj imamo mi težave, da je del vplivnega območja na italijanski strani. Saj če se bomo tako pogovarjali, kaj bomo gradili meje še pod zemljo, ne samo nad zemljo? Mislim, da take argumente bi morali malo pretehtati, malo tako resno bi rekel pretehtati.

No, kakorkoli že. Takrat državni prostorski načrt ni bil sprejet, čeprav tam v projektu manjka samo državni prostorski načrt za trikrat cenejši projekt, kjer je država že plačevala stroške in naredila že nekaj korakov, mu manjka samo državni prostorski načrt. Jaz se sprašujem zakaj ne greste za tisti projekt narediti državni prostorski načrt, zakaj morate za trikrat dražji, okoljsko spornejši, ki ne rešuje problemov, ki jih imajo v Ilirski Bistrici in na Krasu projekt, zdaj delate študije, ki ste jih že naročili, menda se sklenili pogodbo za pet milijonov, če človek vpraša, ki je bilo v treh državah že vse zavrženo, na seji občinskega sveta občine Sežana ste rekli gospod Kramer, če se spomnimo imamo magnetogram, da ni rečemo, da bo prišlo do tega projekta, da zdaj opravljate neke študije, ampak potem berem, da je odločitev že sprejeta, uvodi so bili tudi taki in seveda jaz apeliram tukaj člani odbora, članice in člani odbora, da malo pristopite z neko trezno glavo in da na koncu koncev bo materialna škoda, finančna škoda nastajala državi Sloveniji. Kar se tiče pa okoljskega je pa tako. Zajetje Suhorce in Padeža neposredno vpliva na povodje reke Reke in neposredno na naš prvi največji samostojni in po moje tudi najpomembnejši naravni spomenik, ki je vpisan v dediščino Unesca. Katerih pa niste še nič vprašali? Saj mogoče smatrate, da niste dolžni, ampak a veste tam je tisti kazalec je šel že iz zelo zelene, kar je najugodnejše, je šel že na svetlo zeleno in je navedeno, da je šel na svetlo zeleno tudi zaradi ogroženosti Povodja. Zdaj če bomo naredili še kakšen jez gor bo lahko šel na rdečo, potem bomo en dan se zbudili, bomo rekli nimamo več na Unescu, ker ne izpolnjujemo pogoje naše najpomembnejše dobrine. Kaj pa potem?

Torej moje izvajanje gospod predsednik, člani odbora, razumite predvsem to, da se zamislimo kaj počnemo, da se trezno brez politike, kajti če bi šlo tukaj za politično rivalstvo, potem bi aktualni minister samo naredil DPN na projektu, ki je cenejši, ki okoljsko ni sporen in bi bil tudi prej narejen, kajti manjka mu samo DPN in ga uvrstiti za črpanje sredstev in lahko gre v tej perspektivi v izvedbo. Seveda vem, da so zemljiške zadeve in tako naprej. Ampak zavetje Suhorca in Padeža, čaka pa še nekaj več. Torej in zakaj je pripravljeno za to dražjo okoljsko sporno varianto, pripravljeno, da se sprejme DPN, prej pa ni bilo pripravljenosti, da se sprejme državni prostorski načrt. A ne odločamo vsi korist in interese naše države Slovenije? Zdaj, kar se tiče pa obale imate pravico do vodnega vira. Mi želimo čim prej. Jaz prihajam iz Krasa in smo pripravljeni dati ven iz kraškega vodovoda vodo čim prej, tisto ki jo najprej lahko dobite. Ne vem pa, če lahko vi zdaj odločate točno iz katerega dela, tudi če ni na vašem teritoriju, ne vem po katerem zakonu boste dobili vodni vir in z njim upravljanje. Mislim, da je to stvar nekega dogovora. Z neko dobro voljo, če se pogovorimo vsi skupaj, država je tukaj najmočnejša in najodgovornejša, apeliram predvsem na državo, da pridemo čim prej do ene razumne rešitve, predvsem pa en trezen razmislek, kajti po tej poti se bojim, da nas bo dolgo časa bolela glava in da na koncu bo več nezadovoljnih, kot zadovoljnih.

Hvala lepa.