Spoštovani gospe in gospodje, lepo pozdravljeni! Začenjam 57. nujno sejo Odbora za finance.

Nisem prejel nobenega obvestila, da bi bil kdo od članic ali članov zadržan in se seje ne bi mogel udeležiti. Prejel pa sem dve pooblastili, in sicer poslanka Alenka Bratušek nadomešča poslanca Marka Bandellija iz Poslanske skupine SAB in poslanka Lidija Ivanuša nadomešča poslanko Eleno Zavadlav Ušaj iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE 2020-2022.

Predlog odloka je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada 9. aprila letos. Dne 19. aprila je bila s strani poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem vložena zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora s to in naslednjo točko dnevnega reda današnje seje Odbora za finance.

Odbor predlog odloka obravnava na podlagi drugega odstavka 13. člena Zakona o fiskalnem pravilu in kot matično delovno telo tudi na podlagi 107., 108., 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so povabljeni: Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad za makroekonomske analize in razvoj in Zakonodajno-pravna služba.

Poleg predloga odloka ste prejeli še naslednja gradiva: oceno Fiskalnega sveta z dne 16. aprila 2021, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 20. aprila 2021 in stališče Vlade Republike Slovenije do ocene Fiskalnega sveta danes.

Začenjam drugo obravnavo predloga odloka, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili glasovanje o posameznih členih predloga odloka.

Uvodne predstavitve bomo opravili po naslednjem vrstnem redu: Vlada, Fiskalni svet, odgovor Vlade na poročilo Fiskalnega sveta in Urad za makroekonomske analize in razvoj.

Najprej dajem besedo predstavniku Vlade, ministru za finance, gospodu Andreju Širclju.

Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Odbora za finance in monetarno politiko, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Dovolite mi, da vam predstavim Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020-2022, posebej v delu, ki se nanaša na leto 2021. Ta odlok spremljajo še trije dokumenti, in sicer: program stabilnosti, kot vsebinska obrazložitev odloka, ocena Fiskalnega sveta in mnenje Vlade Republike Slovenije na to oceno. Podlage za gradiva, ki jih je pripravila Vlada, se pravi, za odlok, program stabilnosti, so: makroekonomska napoved Umarja, govorimo o zadnji razpoložljivi makroekonomski napovedi, in vsi sprejeti ukrepi v Državnem zboru oziroma na Vladi do sredine meseca aprila. Niso pa upoštevani načrti, predlogi zakonov, predlogi ukrepov, ki so v fazi sprejemanja ali v javni obravnavi. Upoštevani so v teh gradivih torej tisti ukrepi, ki so določeni v skladu z Zakonom o javnih financah, v katerega je vključena tudi tako imenovana proračunska direktiva Evropske unije, ki je v celoti prenesena v Zakon o javnih financah. Da bi bile napovedi čim bolj natančne in zanesljive, se je v okviru evropskega semestra in tudi v okviru Državnega zbora obravnava popravi tudi o jesenskih osnutkih proračunskih dokumentov, kjer se bo ponovno preverila tako makroekonomska napoved, kot tudi vpliv sprejetih ukrepov, predpisov, tistih ukrepov, ki bodo sprejeti na javnofinančni položaj, na javnofinančne projekcije vključno z javnofinančnimi projekcijami vseh blagajn in seveda tudi državnega proračuna. Tako bo vlada Državnemu zboru, tako Državnemu zboru in Evropski komisiji še enkrat predložila predložene ukrepe. Gradivo, ki ga imate pred seboj spoštovani je pripravljeno v času izjemnih negotovosti. Ne glede na obstoj cepiva ostajajo v zvezi s potekom epidemije še veliko neznank. Količine cepiva so omejene celotni Evropski uniji, se pojavljajo tudi zamude pri njegovi dobavi. Zato je težko oceniti kdaj bo dosežena ustrezna precepljenost prebivalstva na podlagi katere bo mogoče sprostiti večino omejitvenih ukrepov, vse to pa seveda vpliva na fiskalni, finančni, monetarni položaj držav članic, vključno z državo Slovenijo. Fiskalna politika je tako še močno pod vplivom epidemije, pogled za nekaj mesecev nazaj kaže, da je bil v letu 2020 padec bruto družbenega proizvoda manjši od pričakovanega in je znašal v Sloveniji -5,5 %. V primerjavi z evro območjem je bila gospodarska aktivnost Sloveniji nekoliko boljša. Tam je namreč znašal padec 6,6 %. Paketi ukrepov za blažitev covid-19 so pomembno vplivali, da padec gospodarske rasti v letu 2020 ni bil večji. Če bi bil večji, bi bil seveda lahko slabši tudi fiskalni in finančni položaj države.

Banka Slovenije ocenjuje, da bi bil padec gospodarske aktivnosti v letu 2020 ob odsotnosti ukrepov večji približno za tretjino. Fiskalni svet ocenjuje padec večji za četrtino. UMAR pa ocenjuje, da bi bil padec večji za vsaj tri odstotne točke. Predvsem zaradi obsežnih ukrepov na fiskalnem področju je v letu 2020 znašal primanjkljaj -8,4 % bruto družbenega proizvoda, kar je nekoliko nižje od povprečja evro območja, kjer je bil ocenjen primanjkljaj -8,8 % bruto družbenega proizvoda. V letu 2020 je bilo za ukrepe za boj proti covid-19 namenjenih skupno z vsemi spodbudami okoli 6,5 % bruto družbenega proizvoda, v letu 2021 pa se ta odstotek načrtuje na okoli 3 % bruto družbenega proizvoda. Ob tem naj dodam, da so vse države članice ob pojavu pandemije covid-19 sprejele hitre in obsežne fiskalne ukrepe. Podporni ukrepi so v celotnem evro območju v letu 2020 predstavljali 4,2 % bruto družbenega proizvoda, v letu 2021 pa se jih načrtuje za 2,4 % bruto družbenega proizvoda. Tako celotno evro območje izvaja in načrtuje podporno fiskalno politiko. Paketi ukrepov so vplivali na povečanje javnih dolgov v celotnem evro območju. V odstotkih bruto družbenega proizvoda bo javni dolg v letu 2020 po ocenah v evro območju znašal 101,7 % BDP in se bo povečal v primerjavi z letom 2019 za 15,8 odstotkih točk. V Sloveniji se je javni dolg po objavljenih podatkih v letu 2020 povečal za 15,2 odstotnih točk na 80,8 % bruto družbenega proizvoda. Negotove razmere in nepredvidljiva situacija so na fiskalnem področju, torej razlog za odstopanje od fiskalnih pravil na podlagi inštrumenta izjemnih okoliščin. Te so veljale tako v letu 2020, veljajo v letošnjem letu in trenutni podatki kažejo, da bodo veljale tudi v prihodnjem letu v letu 2022. Tako Fiskalni svet tudi ugotavlja, da bo v letu 2022 glede na trenutno znane podatke in razpoložljive napovedi v času izdelave tokratne ocene, to je v začetku aprila, izpolnjen vsaj eden od dveh pogojev, ki po 12. členu Zakona o fiskalnem pravilu omogočata uveljavljanje izjemnih okoliščin in s tem možnost odstopanja od veljavnih pravil v obsegu ukrepov namenjenih k blažitvi posledic neobičajnega dogodka, če te ne ogroža srednjeročne vzdržnosti javnih financ. Usmeritve za fiskalno politiko: Evropska komisija podrobnejšo usmeritev za fiskalno politiko v letu 2022 podaja v sporočilu svetu glede odziva fiskalne politike eno leto po izbruhu COVID-19 iz začetka marca 2021. V njem Evropska komisija poudarja, da mora fiskalna politika v trenutnih negotovih razmerah ostati spodbujevalna. Postopen umik interventnih ukrepov bo smiseln šele, ko bodo epidemiološke in gospodarske razmere to omogočale. O uporabi odstopne klavzule v prihodnjem letu se bo sicer na ravni Evropske unije odločalo v maju na podlagi spomladanske napovedi Evropske komisije, merilo za to je velikost bruto domačega proizvoda Evropske unije oziroma evro območja v primerjavi z letom pred krizo. Glede na zadnje zimske napovedi Evropske komisije bo BDP v EU oziroma v evro območju dosegel predkrizno raven nekje v sredini leta 2022. Skladno s tem pa Evropska komisija glede na trenutno znane informacije ugotavlja, da bi bilo smiselno uporabo splošne odstopne klavzule podaljšati tudi v letu 2022. V letu in v luči izjemnih okoliščin in negotovosti se tako v prihodnjih treh letih načrtuje primanjkljaja sektorja država, ki pa se bo po vrhu v letu 2020 in 2021 postopoma zniževal. To je v skladu s priporočili mednarodnih inštitucij kot so Evropska komisija, mednarodni denarni sklad, evropska centralna banka, da ukrepi za podporo gospodarski aktivnosti kljub postopnemu okrevanju gospodarske aktivnosti ne smejo biti prehitro umaknjeni, saj bi to lahko ogrozilo okrevanje. Spoštovani poslanci, izjemna situacija, v kateri se nahajamo zahteva odločno ukrepanje, zato je v teh negotovih časih tudi omogočeno odstopanje od fiskalnih pravil. Pri tem se je treba nenehno prilagajati situaciji, saj kljub cepivom še vedno ni jasno kdaj bo epidemije konec. Ob tem ne gre zgolj za ukrepe, ki se neposredno nanašajo na spopadanje z epidemijo temveč so že sedaj potrebne tudi znatne investicije za hitrejši zagon gospodarske aktivnosti. Ta sredstva je treba predvideti, jih izkoristiti za razvojno transformacijo gospodarstva, hkrati pa bo treba tudi po preteku izjemnih okoliščin ugotoviti in zagotoviti, da fiskalna politika ne ogrozi okrevanja. Vse to po mnenju Vlade obravnavani odlok upošteva. Zato predlagam, da ga podprete. Hvala lepa.

Hvala, gospod minister.

Prejel sem še eno pooblastilo, in sicer je poslanec oziroma poslanec Gregor Perič nadomešča poslanko Moniko Gregorčič iz Poslanske skupine Stranka Modernega centra. Nadaljujemo z uvodnimi predstavitvami. Zdaj je na vrsti predsednik Fiskalnega sveta gospod Davorin Kračun. Izvolite, prosim.

Spoštovani, gospod predsednik, spoštovani gospod minister, spoštovani visoki zbor. Dovolite mi, da podam uvodno pojasnilo naše ocene, in sicer za celoto proračunskih dokumentov, kajti z vidika srednjeročno vzdržnosti javnih financ predstavljajo ti dokumenti, torej gre za predlog spremenjenega okvira za pripravo proračunov 2020 do 2022, predlog okvira za pripravo proračunov 2022 do 2024 in osnutek programa stabilnosti 2021, ti dokumenti predstavljajo smiselno celoto in zato je moja uvodna obrazložitev ocene namenjena tem dokumentom kot celota.

Fiskalni svet je proračunske dokumente, ki jih danes obravnavamo prejel v petek 9. aprila in svojo zakonsko predpisano nalogo, torej pripravo ocene v roku sedmih dni, je opravil do petka 16. aprila. Vlada je v petek 16. aprila, torej na dan, ko je bil Fiskalni svet zavezan k oddaji ocene, predstavila osnutek davčne reforme, ki v predloženih proračunskih dokumentih ni bil nakazan, njegovi potencialni javnofinančni učinki pa v njih niso vsebovani. Takšen način priprave proračunskih dokumentov ob skoraj hkratni pripravi pomembnih reform lahko označimo kot necelovito načrtovanje. Velja omeniti, da so v osnutku programa stabilnosti javnofinančnim projekcijam namenjene zgolj tri strani brez obrazložitev ukrepov, ki naj bi omogočili te projekcije.

Zaradi povečane negotovosti, ki vpliva na vhodne podatke za oceno skladnosti, je Fiskalni svet v tokratni oceni skušal uporabiti čim več kazalnikov, tudi takšnih, ki niso neposredno opredeljeni v zakonodaji. Predvsem pa ocena v večji meri kot sicer temelji na kvalitativni oceni predlaganih proračunskih dokumentov. To je od začetka epidemije usmeritev oziroma priporočilo tudi Evropske komisije.

Fiskalni svet je oktobra 2020 in v začetku aprila 2021 potrdil, da je ob trenutku priprave takratnih ocen izpolnjen vsaj eden od dveh pogojev, ki omogočata izjemnih okoliščin tudi v letih 2021 in 2022. Uveljavitev izjemnih okoliščin pa ne pomeni bianco menice za neomejen obseg izdatkov, temveč domača in evropska zakonodaja določata, da morajo ukrepi tudi v krizi zagotavljati srednjeročno vzdržnost javnih financ. Fiskalni svet je že marca 2020 ob pričetku epidemije opozoril, da bo pozorno spremljal tisti del javnih financ, ki ni neposredno povezan z ukrepi za omejitev posledic COVID-19. Tako se po naši oceni in tudi oceni Evropske komisije ustrezneje prikaže naravnanost fiskalne politike.

Projekcije brez upoštevanja neposrednega učinka covid ukrepov kažejo, da se bo primanjkljaj sektorja država z lanskega 2,3 % bruto domačega proizvoda letos povečal na 6,3 % bruto domačega proizvoda, nato pa naj bi se postopoma nižal in do leta 2020 padel pod mejo presežnega primanjkljaja, tj. 3 % bruto domačega proizvoda. V proračunskih dokumentih je tako predvsem za leto 2021 in deloma 2022 nakazana ekspanzivna fiskalna politika. Takšna usmeritev bi bila ustrezna, če bi temeljila na začasnih ukrepih. Za leti 2023 in 2024 je nakazana nekoliko restriktivnejša fiskalna politika. Ta bi bila glede na trenutne ocene cikličnega položaja ustrezna, a ima Fiskalni svet resne zadržke glede realističnosti projekcij. Težava v proračunskih dokumentih nakazane ekspanzivne politike, predvsem za leto 2021, je, da vsebuje kar nekaj strukturnih elementov. Tako prihaja do odstopanja od načela neposredne povezanosti s krizo in od načela začasnosti. Posledično pa se večajo tveganja za vzdržnost javnih financ na srednji rok. Že sprejeti strukturni ukrepi na primanjkljaj tako ne bodo vplivali v letu 2021, temveč bodo njihove posledice za javne finance trajne in se bodo odražale v višji ravni primanjkljaja in povečanem kumuliranju dolga tudi v prihodnjih letih.

Učinek že sprejetih ukrepov je po ocenah Ministrstva za finance, pokojninske blagajne in zdravstvene blagajne na letni ravni okoli 350 milijonov evrov. Učinek najavljenih ukrepov, to je socialna kapica, davčne spremembe, dolgotrajna oskrba, pa bi ta učinek lahko tudi podvojil ali potrojil.

Drugi razlog za povečanje primanjkljajev v letu 2021, brez upoštevanja neposrednih učinkov covid ukrepov, je občutno povečanje investicijskih izdatkov. Raven investicij naj bi po projekcijah Vlade celotno obdobje do leta 2024 vztrajala na ravni okoli 3 milijarde evrov, oziroma okoli 6 procentov bruto domačega proizvoda, kar je daleč najvišja raven doslej. Težava seveda ni povišanje samo, saj to sovpada s priporočili mednarodnih institucij in je načeloma ustrezna usmeritev za vzpodbujanje gospodarstva. Vendar bo to povečanje le v manjši meri financiralo z evropskimi sredstvi, ki nevtralizirajo učinek višjih investicij na saldo.

Evropska sredstva po projekcijah Ministrstva za finance namreč predstavljajo le okoli šestino povišane ravni skupnih investicij v obdobju 2021 do 2024. Ob tako hitrem in izrazitem povečanju investicij, kot je predpostavljeno v proračunskih dokumentih, se precej povečajo tveganja za njihovo učinkovitost in ustrezno usmerjenost. Vprašljiva je tudi absorpcijska sposobnost gospodarstva.

Pomemben zadržek glede predlaganih proračunskih okvirov ima Fiskalni svet tudi glede realističnosti proračunskega načrtovanja. Zavedamo se negotovosti, ki so v trenutnih razmerah povezane s tovrstnim načrtovanjem. Vendar je predvsem zaradi predvidenega znižanja primanjkljaja v naslednjih letih, v svoji oceni izražamo močan dvom o realističnost projektih izdatkov, zlasti v letih 2023 in 2024, deloma pa tudi v letu 2022. Naj te dvome pojasnim nekoliko podrobneje.

Rast izdatkov v navedenih letih je precej nižja od povprečnih rasti v obdobju pred krizo. Na primer rast izdatkov sektorja država, brez upoštevanja neposrednih učinkov covid ukrepov v letu 2023, naj bi bila le 0,3 %. Podrobnejši vpogled v projekcije pokaže, da naj bi se sredstva za zaposlene v sektorju država v letih 2023 in 2024 povečala zgolj za 1 %. Vmesna potrošnja naj se domala ne bi spremenila. Socialna nadomestila pa naj bi porastla za manj kot 3 %. Nižje od teh stopenj rasti so se izdatki za te komponente večali zgolj v letih po uveljavitvi Zujfa, oziroma v letih bančne krize. V letih pred tokratno krizo, ko je bila gospodarska rast podobna tej napovedani za prihodnja leta, so bile stopnje rasti naštetih agregatov vsaj za 2 do 3 odstotne točke višje. Še več, projekcije, ki jih je Fiskalni svet prejel od Ministrstva za finance kažejo, da naj bi se na primer sredstva za pokojnine v letu 2022 znižala za 6 %. Takšne predpostavke seveda vplivajo na agregate javnih financ in po našem mnenju nimajo podlage v trenutno veljavni zakonodaji. Predvsem pa ocenjeni proračunski dokumenti sprememb zakonodaje, ki bi tako omejevala rast porabe na naštetih področjih, ne omenjajo.

Dvomi glede realističnosti projekcij so povezani tudi s predvideno porabo evropskih sredstev. Do vključno leta 2024 naj bi porabili 6,3 milijarde evrov nepovratnih sredstev od 8,3 milijarde evrov, ki so razpoložljive do leta 2030, torej več kot tri četrtine. Letno naj bi v obdobju 2021 do 2024 porabili v povprečju 1,6 milijarde evrov. V zadnjih desetih letih smo povprečno letno porabili okoli 700 milijonov evrov. Predvideno porabo tako kljub povečani razpoložljivosti teh sredstev implicira izjemno izboljšanje absorpcijske sposobnosti.

Fiskalni svet ocenjuje, da je predvideno vzdrževanje visokih primanjkljajev in visoke ravni dolga iz projekcij. Ta naj bi se v letih 2021 do 2024 gibal blizu 80 % BDP, omogočajo predvsem ugodni pogoji financiranja kot posledica izjemno ekspanzivne denarne politike Evropske centralne banke. Ta zelo verjetno ne bo trajala neskončno, zato je pričakovati ko se bo obrnila v bolj restriktivno usmeritev, pa naj bo to čez pet ali deset let, višanje stroškov financiranja, tudi na trgih državnega dolga. Zelo neugodno bi bilo, da bi se stroški servisiranja dolga zaradi njegove kumulacije med krizo povečali prekomerno. Na povečano tveganje zato opozarja dejstvo, da naj bi bilo sodeč po predloženih dokumentih tako povečanje primanjkljaja kot dolga sektorja država v Sloveniji do leta 2024 glede na leto 2019 med večjimi v Evropski uniji. Ob tem še enkrat opozorimo, da izboljšanje salda v naslednjih letih ob trenutno veljavnih ukrepih ni osnovano na realističnih projekcijah. Fiskalni svet je skladno z zakonsko podlago pregledal vse kazalnike izpolnjevanja fiskalnih pravil. Osnovna ugotovitev je, da v precejšnji meri od izpolnjevanja odstopa leto 2021, deloma tudi 2022. To velja tudi za mejo najvišjih izdatkov, ki je predvsem zaradi velikega obsega domačih investicij, občutno odstopa od tiste, ki jo določa 3. člen Zakona o fiskalnem pravilu. Če pa kot izhodišče za določitev meje najvišjih izdatkov privzamemo leto 2022, ko naj bi se končalo obdobje izjemnih okoliščin, pa so predvideni izdatki v letih 2023 in 2024 pod najvišjo dovoljeno mejo, ki jo določa zakon. Vendar v teh letih, kot rečeno, projekcije izdatkov po naši oceni niso realistične ob trenutno veljavnih ukrepih. Hvala lepa.

Hvala gospodu predsedniku Fiskalnega sveta. Spoštovani minister za finance, ali želite podati stališče vlade do mnenja Fiskalnega sveta? Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, najlepše se vam zahvaljujem za vaše mnenje v zvezi s proračunskimi dokumenti. Moram reči, da vsakič, ko obravnavamo proračunsko načrtovanje in proračunske dokumente se vam hvaležen za ta mnenja, za te ocene, za ta opozorila in jih seveda tudi želimo v največji meri tudi upoštevati.

Najprej bi seveda želel obrazložiti, mislim, da sem že enkrat razložil kateri dokumenti in kateri ukrepi so ocenjeni v proračunskih dokumentih, ki smo jih predložili, ki jih je vlada predložila Državnem zboru. To so ukrepi, ki so dejansko v veljavi, ki dejansko delujejo v skladu z zakonom o javnih financah in proračunskimi dokumenti. Tukaj niso upoštevani vsi predlogi zakonov, kot na primer omenili ste spremembe davčnih zakonov, pripravlja se PKP – poseben zakon, pripravlja se izhodna strategija, pripravljajo se rešitve na področju zdravstva, pripravljajo se rešitve na področju varovanja starejših občanov in tako naprej, tudi zakonske rešitve in ti zakoni ali ti učinki niso tukaj upoštevani. Navsezadnje tudi ne morejo iti, biti, tudi te ocene, ki so tam napisane so nezanesljive, kot sam sprejem, bom rekel, celotnih zakonov. Mi smo ravnali v skladu z Zakonom o javnih financah, v skladu s proračunsko direktivo, tako da tukaj seveda želimo na nek način upoštevati to, ampak jaz mislim, da je to, bom rekel, način na podlagi katerega lahko predložimo določena gradiva, določene analize. Tiste, za prihodnje, seveda, težko vključimo glede na to, da je to tudi dvoletno, pa bom rekel, dvakrat na leto obravnava Evropske komisija te dokumente in ravno tudi zato jih: obravnava, da so takrat, ko bo recimo jesenska obravnava, ti dokumenti čim bolj realni in čim bolj avtentični glede tega kako lahko načrtujemo javne finance v prihodnje. Tako da seveda obstaja še veliko tudi idej in tako naprej, kaj bo vse vplivalo. Ampak še enkrat, mi tukaj sledimo proračunski direktivi, evropski praksi in Zakonu o javnih financah. Napovedi pa so, bom rekel, različne, tudi v javnostih različni ukrepi, itn. In tega seveda ne upoštevamo ker niti ne vemo ali bo to sprejeto ali ne. Zato bomo to upoštevali v jesenski napovedi in takrat bodo seveda znani tudi glede teh ukrepov več znanega.

Naslednje kar bi rad poudaril je, ja drži, da imamo še vedno ekspanzivno fiskalno politiko in jo tudi načrtujemo v letu 2021 in nenazadnje je to prociklična politika, ki jo tukaj tudi vodimo. Moram seveda tukaj poudariti tudi to, da se je bistveno zmanjšalo povpraševanje prebivalstva, kar seveda vpliva tudi na prihodkovno stran in v povezavi s tem tudi na odhodkovno. Zaradi tega krepimo državne investicije, povečujemo državne investicije. Tukaj lahko govorim seveda o milijardi evrov in v ta namen, bom rekel, je ta politika prociklična in na ta način seveda zagotavljamo tudi to da bomo z dodatnimi investicijami, prvič, hitrejše okrevali, drugič zagotovili določeno gospodarsko rast in na ta način seveda tudi hitreje prišli v tisto stanje, ki je bilo pred to krizo. Nenazadnje nas na to svetuje, nam to svetujejo številne mednarodne investicije, med drugim tudi mednarodni denarni sklad, ki ocenjuje, da bi dodaten paket fiskalnih ukrepov v višini 3 % bruto domačega proizvoda v letih 2021 in 2022 pozitivno vplival na gospodarsko rast in zvišal output za okoli 2 % do konca leta 2022. Zaradi močnih pozitivnih učinkov na ponudbo proizvodnih dejavnikov in s tem bi prepolovil negativne srednje učinke COVID-19 krize. Z drugimi besedami, da poenostavim, tudi mednarodni denarni sklad priporoča, ocenjuje, da je z dodatnimi investicijami predvsem v to, da se uvaja sheme financiranja lastniškega kapitala za zdravo podjetje, da se določajo davčne olajšave za investicije, da se zaščiti najranljivejše skupine oseb, da se hitrejše reintegrira oziroma ponovno zaposli brezposelne, skratka, da ti ukrepi dejansko prispevajo k temu, da bodo hitrejše odpravljeni negativni srednjeročni učinki te krize.

Glede primanjkljaja, bi rad poudaril, da glede na bruto družbeni proizvod v naslednjih letih Slovenija znižuje primanjkljaj na okoli 79%. Jaz se zavedam tega, da so seveda dodatne zadolžitve države in držav lahko tvegane in problematične. Zavedam se tudi tega, da ne bodo obrestne mere takšne kot so danes, da taki pogoji bodo enkrat minili, vendar lahko zagotovim, da gre tukaj za obvladljiv dolg, ki je bistveno nižji od dolgov, ki jih imajo države Evropske unije oziroma z drugimi besedami, spadamo v države, v prvo polovico držav glede na višino dolga. V zvezi z navedbo glede pokojnin, da se bodo izdatki za pokojnino v letu 2022 znižali za 6,4 % tukaj pojasnjujem, da projekcije glede tega ne kažejo znižanja temveč rast v višini 2 %. Tako da tukaj bi rad poudaril, da se tudi izdatki za pokojnine povečujejo za 5,9 % v letu 2021 že zaradi sprejetih ukrepov na področju pokojnin, nato bo ta rast znašala od 2 do 3 %. Ti podatki rasti so vidni iz številnih projekcij in tudi iz podatkov Ministrstva za finance, tudi podatkov ZPIZ-a in ostalih, tako da tukaj ocenjujem, da ne gre za pravilen podatek o tem, da bi se pokojnine zniževale, ampak da se dejansko povečujejo. S tega zornega kota bi želel seveda še enkrat se zahvaliti za vaše predloge ukrepov in na drugi strani pa seveda upam, da sem dodatno pojasnil politiko, ki jo načrtuje vlada na tem področju, skratka tudi z dodatnimi investicijami doseči čim hitrejše okrevanje oziroma čim hitrejšo odpravo negativnih posledic krize. Je pa res, da v teh časih je tveganje veliko in seveda ob tem upam, da se je kriza končala oziroma da se končuje, skratka da bodo predvsem podatki o precepljenosti, o zdravih ljudeh takšni, da bo seveda kriza minila, da bodo izredni ukrepi minili in da bomo seveda zaživeli, bom rekel življenje brez krize in na ta način vsekakor jaz mislim, da bo tudi dodaten optimizem prispeval k boljšim makroekonomskim napovedim in seveda tudi boljšemu makroekonomskemu stanju v državi.

Hvala lepa.

Hvala gospod minister.

Nadaljujemo. Na vrsti je predstavnica Urada za makroekonomske analize in razvoj, direktorica gospa Marjana Bednaš, prosim.

Hvala lepa za besedo predsedujoči. Spoštovani, spoštovane, lepo pozdravljeni.

Predstavila vam bom pomladansko napoved, ki je podlaga predloga odloka o spremembah odloka v okviru za pripravo proračunov in seveda programa stabilnosti. Pomladansko napoved smo pripravili v marcu, še vedno v razmerah velike negotovosti, ki je povezana seveda z epidemiološkimi razmerami in razvojem in postopki cepljenja, seveda pa tudi s pojavi novih sevov. Kar je pomembno pri pripravi pomladanske napovedi so seveda izhodišča. To kar se je dogajalo v lanskem letu, v začetku letošnjega leta in pa predpostavke pri čemer so poleg predpostavk mednarodnega okolja tokrat zelo pomembne tudi predpostavke glede samih epidemioloških razmer. Če znam pri izhodiščih, lani je bil padec gospodarske rasti manjši od pričakovanega, 5,5 %, osnovni razlog za to pa je kljub izbruhu drugega vala v jesenskih mesecih proti koncu leta predvsem večja odpornost izvoznega dela gospodarstva, tudi gradbeništva, tako da je praktično celotni drugi polovici preteklega leta je izvozni sektor gospodarstva okreval, prav tako tudi gradbeništvo. Na drugi strani pa so storitve, zlasti tiste, ki so povezane z zasebno potrošnjo, s kontakti in še v največji meri gostinstvo, vse kar je povezano s turizmom so bile zelo prizadete in takšna gibanja se nadaljujemo tudi v letošnjem letu. Tako, da lahko govorimo o nekakšnem dvotirnem okrevanju. Kazalniki, ki so na voljo za letošnje leto, tako imenovani visokofrekvenčni kazalniki, pa tudi nekateri drugi podatki kažejo, da se ti trendi nadaljujejo. Torej, izvoz še naprej okreva, predelovalne dejavnosti, ki so povezane predvsem z mednarodno menjavo, okrevajo. Tudi gradbeništvo, na drugi strani storitvene dejavnosti, zlasti v času zaprtja, stagnirajo oziroma beležijo visoke medletne padce. In v povezavi s tem upada tudi zasebna potrošnja. Pri tem pa bi poudarila, da kar zadeva zasebno potrošnjo, se razpoložljivi dohodek lani ni znižal, k čemur so prispevali tudi ukrepi, tako gre bolj za odložene nakupe, za varčevanje, ki je v določeni meri prisilno, ker ni bilo možnosti trošenja, v določeni meri pa zaradi velike negotovosti tudi previdnostno, torej, gre za odlaganje nakupov v prihodnost.

Kar zadeva predpostavke mednarodnega okolja. Te so se v letošnjem letu celo nekoliko izboljšale, predvsem zaradi začetka cepljenja, in kljub nekaterim zamudam pri nabavi cepiv, zlasti če govorimo o Evropski uniji, vendarle ti boljši obeti glede postopne precepljenosti tekom letošnjega leta vplivajo tako na napovedi, na kazalnike zaupanja, ki se izboljšujejo. In podobno kot v Sloveniji tudi v Evropski uniji, v evrskem območju se izboljšujejo kazalniki, povezani z mednarodno menjavo, s predelovalnimi dejavnostmi in so že nad ravnmi pred epidemijo. Tako gre za dvotirno okrevanje tudi v letošnjem letu. In glede na predpostavko epidemioloških razmer, ki smo jo oblikovali in je skladna tudi s predpostavkami Evropske komisije v prvi polovici leta, ne pričakujemo nekega vidnejšega okrevanja. Tudi v drugem četrtletju je v naši napovedi predvideno zelo šibko okrevanje. Tako tudi to zaprtje v začetku aprila je bilo na nek način vključeno v to našo previdno predpostavko. V drugi polovici leta pa pričakujemo okrevanje storitvenih dejavnosti, domače potrošnje, tako bodo zabeležene kar precej višje medčetrtletne stopnje rasti bruto domačega proizvoda. Se pravi, naša spomladanska napoved za letos je 4,6 % in prihodnje leto 4,4 %. Pričakujemo, kot rečeno, okrevanje zasebne potrošnje v drugi polovici leta, kar visoko rast investicij v opremo in stroje, ki bo podprta tako z državnimi investicijami kot stanovanjskimi investicijami in s postopnim okrevanjem gospodarske aktivnosti tudi s krepitvijo investicij v opremo in stroje.

V izvoznem delu gospodarstva prav tako pričakujemo nadaljnjo rast. Kazalniki, izvozna naročila, pričakovanja izvoznikov so že zdaj na visoki ravni in ob izboljšanih obetih v mednarodnem okolju tu pričakujemo letos 8,6 % rast, se pravi, skupnega izvoza.

Zelo podobna bo tudi struktura rasti v prihodnjem letu, seveda ob predpostavki, da ne pride do znatnega poslabšanja epidemioloških razmer, morebitnega pojava novih sevov, ki bi zahtevali ponovno zaprtje. Tako to ostaja tista ključna negotovost, tisto ključno tveganje za naše napovedi. Seveda bi pa ob nekoliko hitrejši precepljenosti, morda uvedbi nekih učinkovitih zdravil so tudi možnosti, da bi bilo okrevanje lahko tudi nekoliko hitrejše, kar bi se pa glede na sedanje razmere lahko zgodilo, recimo, proti koncu leta, ampak vse je še zelo negotovo.

Toliko za uvod. Hvala.

Hvala lepa, gospa direktorica.

Gospe poslanke, gospodje poslanci, k predlogu odloka ni bilo vloženih amandmajev, zato prehajamo na razpravo o členih odloka. Predlagam, da glede na to, da ima odlok samo štiri člene, opravimo razpravo skupaj o vseh štirih členih in potem o vseh štirih členih skupaj tudi glasujemo. Prijavljeni so zaenkrat trije, in sicer, poslanka Bratušek, poslanec Kordiš in poslanka Zabret. Se še želi kdo prijaviti? (Ne.)

Tako, začenjamo razpravo. Prva je na vrsti poslanka Alenka Bratušek.

Izvolite, prosim.

Najlepša hvala.

Verjetno bom tudi tole predstavitev lahko kmalu pokazala. Jaz sem vesela, da je danes z nami minister za finance. To kaže tudi na pomembnost dokumenta, ki je pred nami. Preden pa začnem z kritikami na račun dokumenta, bom pa povedala, da sem se kar malo nasmejala, ko sem poslušala stališče ministra ob mnenju Fiskalnega sveta, ker, dokler je bil naš kolega in je sedel tu nekje blizu, je mnenje Fiskalnega sveta vzel in razlagal kot čisto zlato. Jaz se, ne takrat, pa ne danes, ne strinjam z vsemi ugotovitvami, ampak to, lahko rečem, je moj problem. Fiskalni svet je Fiskalni svet, ustanovljen za to, da bdi nad dokumenti, ki se pripravljajo na področju javnih financ.

Ja, dejstvo je… Aha, pa druga stvar – druga stvar -, spoštovani minister, dejstvo je, da načrtujete v letu 2022 znižanje pokojnin. Vam bom pokazala na številkah. Moja žalostna ugotovitev, ampak, tako je. Kaj vas je k temu napeljalo, ne razumem čisto, ampak bomo z številkami pokazali, kako in kaj, če se bo kaj videlo, od moje predstavitve…