Spoštovani članice in člani, državni sekretar dr. Valentinčič, predsednik, predstavnik ministrstev, vabljeni, ter vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni! Ugotavljam, da smo sklepčni.

Pričenjam 15. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu!

Ob začetku seje vas naprošam, da tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdalje, ter nosite zaščitno masko. Članice in člane komisije prosim, da preverite tudi, ali imate s seboj prenosne identifikacijske kartice za morebitno glasovanje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice oziroma člani komisije: Lidija Divjak Mirnik, mag. Marko Koprivc in Felice Žiža. Na seji kot nadomestni član oziroma članica komisije s pooblastilom sodelujejo mag. Karmen Furman namesto Suzane Lep Šimenko. Glede na to, da je seznam vabljenih obširen, na tem mestu ne bi prebral vseh, saj je razviden iz sklica.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – INFORMACIJA O IZVAJANJU POSTOPKA REPATRIACIJE IZ BOLIVARSKE REPUBLIKE VENEZUELE.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, dne 22. 4. Omenjeno gradivo urada predstavlja realizacijo sprejetega sklepa komisije na 7. seji, dne 20. 9. 2019, s katerim se je Vladi priporočalo pisno obveščanje komisije o poteku izvajanja postopka obravnavane repatriacije.

Za uvodno predstavitev gradiva dajem besedo državnemu sekretarju Vlade Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Dejanu Valentinčiču.

Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Spoštovani navzoči!

Torej, kot je predsednik že omenil, v skladu z sklepom komisije izvajamo redno poročanje o poteku repatriacije. Priprave na slednjo so se začele v drugi polovici leta 2019 in decembra, konec decembra, tega leta, je bila stvar tako daleč, da so v Slovenijo prispele lahko prve repatriirane osebe iz Venezuele. Torej, to so osebe slovenskega rodu, ki so državo zapustile zaradi tamkajšnje hude krize. Slovenija se je za repatriacijo odločila, da bi tem ljudem pomagala, torej iz humanitarnih razlogov in hkrati, seveda, nekako v tem zaznala svoj nacionalni interes in zato seveda je tudi naloga države, da nameni vse svoje napore za maksimalno integracijo teh oseb slovenskega rodu v slovensko družbo, da bi tukaj normalno zaživeli.

Do danes je v Slovenijo prispelo 57 oseb. Lahko rečemo, da je šlo za dva vala. Prvi je bil, torej, konec leta 2019 in v začetku 2020, nato je prišlo za dobrega pol leta do zamrznitve. To ni bila krivda države, ampak epidemioloških razmer v svetu, nato, v jeseni 2020, so razmere spet to omogočile, tako da je potem prišla v Slovenijo še druga skupina in torej, prišli smo do 57 oseb, še 9 oseb pa je takih, ki ima pozitivno odločbo za repatriacijo, torej so zanjo zaprosili in izpolnjevali pogoje, ampak se še vedno nahajajo v Venezueli, to je pa zaradi, torej, njihove želje ali nuje, ker urejajo svoje osebne zadeve in niso še pripravljeni za pot. Torej, ko bodo, jih bomo mi pripeljali, tega ne zadržujemo.

Ko so te osebe prispele v Slovenijo in v skladu z Zakonom o odnosih Republike Slovenije Slovenci izven njenih meja, pripada 15 mesečna oskrba. V primeru prve skupine je to bilo preko tretjega paketa protikoronskih zakonov nato podaljšano še za tri mesece, ker je bil objektivna razmera, da nekako so bili trije meseci zanje izgubljeni, torej, niso bili, zastali so tečaji slovenskega jezika, ni bilo možnosti iskanja službe in tako naprej.

Torej, osrednji, nekako, osrednje telo za repatriacijo je medresorska delovna skupina, kjer so vključeni vsi resorji, ki se s tem nekako v svojem delokrogu srečujejo, na uradu to komisijo koordiniramo, za na to lažjo »oportunizacijo«, torej za vsakodnevno delo, pa je urad konec lanskega leta objavil še evidenčno javno naročilo majhne vrednosti, namenjeno predvsem humanitarnim in nevladnim organizacijam in kot najugodnejši ponudnik je bila izbrana slovenska Karitas, ki od tedaj izvaja integracijsko oskrbo teh oseb, torej, predvsem tisto, kar civilna družba dela lažje, kot državni organi, se tako izrazim, torej, koordinacija različnih osebnih statusov, razne prošnje in tako naprej. Zagotovo je zelo pomembna stvar pri vključevanju teh oseb v slovensko družbo, so tečaji slovenskega jezika. Seveda, tukaj smo, lahko rečem, kot pri vseh ostalih zadevah, orali ledino, torej, nekako postopoma prehajamo do neke sistemske ureditve, ampak vendarle, čeprav, seveda, smo iskali rešitve, kakor se jih je v danih razmerah dalo in vemo, da nam Covid pri tem gotovo ni olajšal dela, lahko rečemo, da so prvi rezultati spodbudni. Torej, izmed 57 oseb, ki so bile repatriirane, imamo takšne, ki so že zaposlene, imamo osebe, za katere prav v naslednjih dneh pričakujemo zaposlitev, pa tudi, recimo, osebe so, nekako se dobro vključile v slovensko družbo, se tukaj dobro počutijo, govorijo solidno slovenščino, otroci so v šolah, nekaj imamo dijakov, nekaj študentov, ki študirajo na ljubljanski univerzi, tako da, do sedaj nekih zelo perečih zadev ni, se pa seveda vsakodnevno lahko pojavijo kakšne dileme, ker vendarle prvič izdajamo repatriacijo v takšnem obsegu in potem tukaj pa vsak resor poskuša pomagati po svojih močeh in tukaj lahko samo pohvalim kooperativnost in pripravljenost strokovnih sodelavcev v vseh resorjih, ki se s tem soočajo, kajti, s skupno aktivnostjo in željo pomagati, smo uspeli do sedaj rešiti še vse pereče težave.

Toliko in splošno en oris, gotovo pa, če bi še kdo od resorjev želel dodati, lahko iz svojega delokroga, stvari tudi še bolj natančno pojasni.

Hvala.

Želi besedo še kdo od vabljenih predstavnikov Vlade? (Da.)

Ja, prosim, da se za magnetogram identificirate.

[Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje.]

Dovolite, da tudi čisto na kratko s stališča zdravstva, dam osnovne informacije za te repatriirane osebe. Namreč, vsem zagotavljamo 15 mesecev brezplačno zdravstveno varstvo, v obsegu, kot je to zagotovljeno na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja tudi ostalim državljanom v Republiki Sloveniji. Najprej smo zagotovili, da so lahko te osebe nemoteno obiskovale zdravnika v kraju bivanja, nato pa smo jim omogočili, s posebnim dopisom z Ministrstva za zdravje, da lahko to upravičenost izkažejo ob obisku dežurnega zdravnika, na lokacijah, kjer so se v danem trenutku nahajale, namreč, bilo je kar nekaj selitev, preden so se ustalili. Plačnik zdravstvenih storitev, kamor sodijo tudi zdravila, prevozi in podobno, je seveda Ministrstvo za zdravje. Repatriirane osebe so z dostopnostjo in tudi kvaliteto zdravstvenih storitev zadovoljne in pa tudi Ministrstvo za zdravje zagotavlja stalno odzivnost izvajalcev zdravstvenih storitev, če so kakršnakoli vprašanja. Dobro sodelujemo s tem koordinatorjem, kot je bilo že prej tudi omenjeno. Opravljeno je bilo tudi, pri 27., ki so se vrnili v tistem valu, testiranje na Covid-19 in prav vsi so bili negativni. Tako da, kakšnih večjih zdravstvenih obravnav ni bilo, omogoča se široka dostopna hitra učinkovita zdravstvena oskrba. Dosedanji stroški so ocenjeni na 2 do 3 tisoč evrov in so pravzaprav res zelo nizki.

Hvala.

Hvala.

Želi še kdo besedo, od preostalih vabljenih na sejo? Pri tem vas obveščam, da lahko vabljeni svoje mnenje in stališče podajo …

Izvolite.

Lepo pozdravljeni!

[Valentina Vehovar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.]

Tudi jaz bi se želela pridružit. Naše ministrstvo že od leta 2019 aktivno sodeluje z uradom v postopku repatriacije oseb, ki so prišle iz Bolivijske Republike Venezuele. Z vidika pristojnosti ministrstva, so repatriirane osebe in njihovi družinski člani opravičeni do osnovne oskrbe in denarne socialne pomoči prvih 15 mesecev, o katerih odloča center za socialno delo, tako da bi mogoče v nadaljevanju podala nekaj informacij glede tovrstnih pravic.

Ministrstvo je za centre za socialno delo pripravilo enotna sistemska navodila, da jim omogoči čim lažje odločanje, poseben zahtevek za repatriirane osebe, ki ga s pomočjo strokovnih delavcev izpolnijo, vzorce odločb, primere izračunov, tako da omogočamo čim hitrejše, strokovno in ažurno odločanje o pravicah. Glede na prebivanje, je trenutno vpeto v odločanje o teh pravicah 5 centrov za socialno delo. Kot je državni sekretar, dr. Valentinčič povedal, trenutno biva v Sloveniji 57 oseb, vse so upravičene do sredstev za osnovno oskrbo, za bivanje in prehrano, nekaj manj pa do denarne pomoči, ker kot rečeno, so se že tudi zaposlile, kar toplo pozdravljamo.

Na podlagi informacij o prihodu novih oseb oziroma družin, so naši centri za socialno delo, ki so pristojni za izdajo teh odločb, že vnaprej pripravljeni. Imamo zelo dober način komuniciranja v okviru te medresorske delovne skupine, tako da tudi v naprej določimo strokovnega delavca, ki rešuje vse primere in družino tudi osebno sprejme in naše ministrstvo centrom za socialno delo nudi vse potrebne informacije in pomoči, v zvezi z reševanjem teh zahtevkov.

Hvala lepa.

Hvala.

Želi še kdo besedo? (Da.)

Najlepša hvala, gospod predsednik.

[Andrej Medica, vodja Sektorja za Severno in Latinsko Ameriko ter Karibe, Ministrstvo za zunanje zadeve in član medresorske delovne skupine.]

MZZ se v celoti pridružuje poročilu, ki ga je ravnokar predstavil državni sekretar Valentinčič. Vseeno bi mogoče par elementov še iz perspektive MZZ-ja predstavil. Mogoče je bila vloga našega ministrstva nekoliko bolj izpostavljena v začetnih fazah repatriacije, ampak seveda, še naprej zelo pozorno spremljamo, kaj se v Venezueli dogaja in tudi sodelujemo v sami medresorski skupini. Vemo, da se je repatriacija 2019 začela na podlagi ocene Ministrstva za zunanje zadeve, da so razmere v tej državi tako hude, da upravičijo začetek repatriacije. 2 leti kasneje žal ugotavljamo, da se razmere v Venezueli niso pravzaprav v ničemer izboljšale.

Ne smemo se, nekako domnevat, da če je Venezuela izginila iz dnevnega poročanja medijev, da so se tam stvari kakorkoli obrnile na boljše. Naša ocena je, da so šle stvari še na slabše, tudi pandemija je še dodatno poglobila to vsesplošno politično, gospodarsko, družbeno in humanitarno krizo v državi in pravzaprav razgalila, da tam noben družbeni sistem oziroma podsistem, vključno z zdravstvenim, dejansko ne deluje.

Tako da, seveda Slovenija, kot članica EU in kot del demokratične mednarodne skupnosti, meni, da se lahko kriza v Venezueli reši samo po mirni poti, na demokratičen način, žal pa tudi tukaj moramo ugotovit, da nekih obetov za neko hitro rešitev venezuelske krize ni. Tako da iz tega lahko nekako sklenemo, da se bodo razmere v državi še naprej, ostajale vsaj tako kritične, kot so že nekaj časa in se na neko kratkoročno obdobje ne bodo spremenile na bolje in seveda iz tega lahko tudi sklepamo, da bodo ljudje v Venezueli še vedno iskali možnosti in opcije za boljše življenje ali pa celo za preživetje, ne samo v sosednjih državah, ampak tudi v tako oddaljenih destinacijah, kot je Evropa.

Druga pristojnost MZZ-ja se nanaša na pomoč in nasvet ljudem, ki so v sami Venezueli. Mi to podporo zagotavljamo preko našega veleposlaništva v Braziliji, ki je nerezidenčno, pristojno za Venezuelo. Tukaj se uradu zahvaljujemo za vso podporo veleposlaništvu, zato, da ljudi lahko oskrbi z ustreznimi informacijami in jim daje ustrezne napotke.

Za konec bom povedal tudi to, da ministrstvo seveda krije stroške prevoza z nakupom letalskih kart. Mi se tukaj opiramo na komercialne lete, nimamo lastnih zmogljivosti, da bi lahko kakršnekoli alternativne možnosti za selitev tem ljudem zagotovili in kot je državni sekretar Valentinčič poudaril, seveda smo pri tem odvisni od te globalne situacije, pandemije. Na srečo so se v zadnjem času letalske povezave spet za silo vzpostavile, so pa seveda potrebna številna druga dovoljenja za samo vkrcanje na avion. Tako da, s skupnimi močmi si bomo seveda prizadevali, da se tudi za preostale ljudi, ki so že prejeli pozitivne odločbe, seveda ta pot v Slovenijo čim prej sklene.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam, za poročilo.

Želi še kdo? (Ne.) Ker ni, bom vprašal, če želi kdo besedo od preostalih vabljenih na sejo? Pri tem vas obveščam, da lahko vabljeni svoje mnenje in stališča podajo le v tej fazi, saj je razprava, ki sledi, namenjena le članicam in članom komisije, v kolikor ne boste pozvani k dodatni obrazložitvi. Lepo vas prosim, da se za zvočni zapis in njegov prepis uvodoma predstavite, ter svoje stališče omejite na 5 minut.

Dobro, ker vidim, da ni želje, prehajamo na razpravo članic in članov komisije. Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? (Da.)

Hvala za besedo.

Vesela sem, da slišim, da repatriacija poteka po načrtih, sicer z malo zamude zaradi epidemije, ampak da ste to vse uredili. Imam pa samo eno vprašanje, če imate mogoče informacijo, koliko ljudi pa še čaka, da pride v Slovenijo?

Hvala.