Spoštovani kolegice in kolegi, cenjeni gostje, najprej vas prav lepo pozdravljam!

S predsednico Odbora za gospodarstvo sva se dogovorila, da bom današnjo skupno sejo vodil jaz, tako da pričenjam 27. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Imam tri pooblastila, in sicer poslanca Borisa Doblekarja nadomešča poslanec Jožef Lenart, poslanko Nado Brinovšek nadomešča poslanec Franc Rosec in pa poslanca Brana Simonoviča nadomešča poslanec Robert Polnar. Besedo dajem gospe Mateji Udovč, predsednici Odbora za gospodarstvo.

Spoštovani! Tudi sama pozdravljam vse prisotne. Pričenjam 34. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da se seje ne morejo udeležiti oziroma da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastilom sodelujejo: Iva Dimic nadomešča poslanca Mihaela Prevca, Mojca Žnidarič nadomešča poslanca Gregorja Periča, Leon Merjasec nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko, Jani Prednik nadomešča poslanko mag. Meiro Hot, Predrag Baković nadomešča Soniboja Knežaka, Tomaž Lisec nadomešča poslanca Francija Breznika, pa Vojko Starović nadomešča poslanko mag. Alenko Bratušek. Hvala lepa za enkrat.

Sedaj pa vračam besedo gospodu Pavliču.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odborov.

S sklicem skupne seje ste prejeli naslednji dnevni red. Nezadostno izkoriščanje razvojnih priložnosti lesno-predelovalne industrije v Sloveniji. Ker do pričetka seje odborov nisva prejela predlogov za spremembo dnevnega reda je ta določen kot je bil določen s sklicem.

Prehajamo na obravnavo te TOČKE.

Poslanska skupina Lista Marjana Šarca je dne 19. 4. 2021 na Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Odbor za gospodarstvo naslovila zahtevo za sklic nujne seje odborov z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Lista Marjana Šarca za sklic skupne nujne seje s predlogi sklepov.

Na sejo smo povabili: predstavnika predlagatelja zahteve gospoda Jožeta Lenarta, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Direktorat za lesarstvo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenske državne gozdove, Združenje lesne in pohištvene industrije pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, sekcijo lesnih strok pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Riko d. o. o., Marles, Solis Straža, Sloles - Slovensko lesno združenje, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Gozdarski inštitut Slovenije, dr. Bruna Dujiča, inovatorja in podjetnika, dr. Franca Pohlevno, zaslužnega profesorja, Bojana Borovnika, župana Občine Mislinja in pa dr. Vladimirja Prebiliča, župana Občine Kočevje.

Naknadno smo 29. 4. 2021 povabili še dr. Črtomirja Tavzesa in gospoda Matevža Vrhovnika.

Uvodoma dajem besedo predstavniku predlagatelja za dopolnilno obrazložitev.

Gospod Lenart, Izvolite.

Hvala lepa, predsednik.

Lepo pozdravljeni na današnji seji!

Ker bomo skozi predstavitveno analizo ugotavljali vzroke zakaj nismo uspeli oziroma nismo mogli doseči ciljev iz akcijskega načrta 2012-2020, ki se je iztekel. Zakaj ne moremo narediti preboja z višjo predelavo lesne surovine doma? Zakaj na področju lesno-predelovalne industrije ne moremo zagotoviti novih trajnostih delovnih mest, ki jih danes ob tej krizi še kako potrebujemo? Kaj moremo narediti danes na tem področju doma in iz čigavega lesa? Kaj pravi stroka na to? Kakšni so cilji Vlade na tem področju v naprej? Seveda hvala za odziv vabljenim gostom, ki nam boste na današnji seji pomagali poiskati pot za preboj na tem področju. Med nami je tudi vabljenih veliko članov strateškega sveta tega akcijskega načrta in s pomočjo vas bom tudi mogoče danes lažje prišli potem do tistih ključnih sklepov, ki so z naše strani tudi predlagani.

Ja, po poteku akcijskega načrta les je lep, ki se je iztekel junija 2020. Smo pričakovali od obeh ministrstev realizacijo zastavljenih ciljev oziroma poročilo kaj je bilo realizirano in kaj ni bilo oziroma vzroki zakaj niso bili realizirani. Bilo je prelito veliko črnila, izgovorjenih veliko besed tudi v tem Državnem zboru na odborih, obljube, roki, žal cilji vemo, da niso doseženi. Tudi so bili pozivi potem, da oba ministrstva predstavita to poročilo v Državnem zboru, tega nismo dočakali, zato je tudi namen sklica te seje Liste Marjana Šarca, da potem danes skupaj ugotovimo tudi mi smo zdaj pripravili to analizo tega akcijskega načrta v kakšnem stanju je lesno-predelovalna industrija in seveda skupaj z gozdarstvom in pričakujemo, da bo danes ta seja res potekala konstruktivno.

Dovolite mi, da gremo na kratko skozi zgodovino, da bomo tudi lažje videli kaj se je zgodovinsko na tem področju dogajalo in tudi potem lažje prišli do te razprave vseh gostov. Glejte, da na kratko omenimo izhodišča gozdno-lesne industrije v Sloveniji. Vemo, da je 59 % poraščenost z gozdovi Kočevska, Notranjska čelo čez 80 %, Koroška okoli 70 %. Letni prerast nad 9 milijonov kubikov, največji prerast na prebivalca v Evropski uniji, posekamo pa le ca 6 milijonov kubikov, doma pa predelamo man kot 2 milijona kubikov lesa in še to pretežno do primarne dejavnosti. Po predelavi smo pa na dnu Evropske unije. Pred osamosvojitvijo je bilo več kot 8 tisoč zaposlenih na področju gozdarstva, danes manj kot 2 tisoč zaposlenih, dobro, to je tudi nekaj racionalizacije. V tujino prodamo ca 2 milijonov kubikov, ostalo porabimo za kurjavo za energetske namene. To je vse kar lahko ustvarimo iz našega bogastva lesa, ki ga Slovenija ima. 76 % gozdov je v zasebni lasti, 24 % v lasti države in občin. Povprečna velikost gozdnega posestva je 2,6 hektarjev, na repu Evropske unije, kar ca 460 tisoč lastnikov, kar pomeni veliko razdrobljenost in potem neekonomično gospodarjenje z gozdovi oziroma poseka in tudi spravila.

Kaj pa lesno-predelovalna panoga? C16, C31, to se pravi žagarstvo in pa pohištvena industrija? Pred osamosvojitvijo je bila to paradna panoga Slovenije kar z 37 tisoč zaposlenimi, dominantni smo bili na jugoslovanskih trgih in tudi izvozno naravnana dejavnost. Slovenijales, Lesnina sta bila tista gonilna sila razvoja, ki sta bila praktično psevdonim za lesno-predelovalno industrijo. Razpad lesno-predelovalne industrije po osamosvojitvi s številom zaposlenih na ca 12 tisoč je padlo v letu 2013. Poglejte, tu zadaj so imena, Novoles, Lipa, Stol, KLI Logatec, Lesna Slovenj Gradec, Javor Pivka, Lipovčane, Svea Zagorje, Brest Pohištvo, TOM Mokronog, Lip Radomlje, Medo(?) Nova Gorica. Vse štiri tovarne ivernih plošč, ki smo jih v Sloveniji imeli, jih danes ni več, nismo jih znali ohraniti. Povsod je potekalo zmanjševanje, propadanje, životarjenje v vsem tem obdobju. Smo največji porabniki iverala na prebivalca v Evropski uniji, propadle so vse štiri tovarne ivernih plošč. Najvišja dodana vrednost v lesni industriji pa vemo, da je ravno na tem področju, to se pravi tovarna ivernih plošč, ostala je Lesonit Ilirska Bistrica in papirnica, ki so še na tem, pa bomo kasneje videli kako je to potekalo. Po letu 2014 zaznamo ustavitev padanja dejavnost, postopna rast zaposlenih, dodane vrednosti in donosnosti, vendar daleč od postavljenih ciljev akcijskega načrta žal ni bilo preboja. Okoli vzrokov propadanja lesno-predelovalne industrije, da ne bomo preširoki. Vsi dobro vemo, veliko je bilo tega napisanega, seveda glavni vzrok je bil razpad jugoslovanskega trga in pa potem nazadovanje, nismo vlagali dovolj v razvoj in zato je padala ta konkurenčnost. Tudi ti veliki sistemi, ki so bili, se potem niso mogli prilagajati, tudi po številu zaposlenih je bilo to zelo »glomazno« in posledice so bile kakršnim smo lahko sledili.

Privatizacija sama, tu je treba reči, je potekala brez nekih strateških načrtov posameznih in teh novih lastnikov oziroma vse lesne industrije, ki je bila v 90-ih letih v velikem delu v lasti države, tudi to je treba poudariti, lesno-predelovalna industrija se ni prilagajala novim razmeram in usmeritvam na globalnem trgu. Na izvoznike je vplival tudi neugoden tečaj tolarja, kot izvozna panoga smo plačevali nadpovprečni davek močnejšemu tolarju, kar je lepo zapisano tudi na portalu Gospodarske zbornice združenje za lesarstvo. Drago je bilo zadolževanje. Ob nizkih dodatnih vrednosti, kjer so stroški dela presegali 80 % celo 90 % in seveda takšno stanje ne more prinašati potem razvoja. Podjetja vsega tega seveda niso dosegala pozitivnega denarnega toka in posledice so tu kakršne so. Lesno-predelovalna industrija ni mogla slediti dvigu minimalne plače, tudi to je poudarek, kar nekateri zelo poudarjate in je to tudi eden od vzrokov propadanja panoge, vendar tu moramo reči zakaj potem Avstrija zna, ki ima praktično enkrat višji strošek dela, pa je konkurenčna na svetovnih trgih. Ne sledimo novim potrebam in trendom lesene gradnje, ki se v praksi izvaja. Žal večino potrebnega lesenega materiala uvozimo predelanega tudi iz našega domačega lesa. Ne zmoremo trajno povezati in razvijati deležnike v verigi gozdarstva, žagarstva in lesarstva.

Tu je grafično prikazano, poglejte, na vrhu leta 1985 je bilo v lesno-predelovalni industriji samo pohištveni kar preko 30 tisoč zaposlenih. 6 let kasneje takoj po osamosvojitvi je ta številka padla že na 22.500 in potem vidite kako je pohištvena industrija znatno padala, res pa je, da se je v tem obdobju dvigovala potem primarna dejavnost. Žagarstvo, ki je delno nadomestilo to vrzel, ampak vse skupaj vidite potem še dodatna kriza po letu 2018 zopet ponovno močno padanje. Zdaj samo toliko, da opozorim, ker ste dobili zraven tudi gradivo Gospodarske zbornice združenje za lesarstvo. Oni operirajo samo s številkami svojih članov in tu so potem tiste razlike tako v številu zaposlenih tudi v prihodkih, dobičkih, če boste to primerjali. Tu je pa iz SURS-a zajeto vse, to se pravi vsi s. p.-ji tudi dodatne dejavnosti, ki imajo kmetije in tako naprej in je to vse zajeto, to je čista slika. Tu imate potem tudi prihodke v lesno-predelovalni industriji v teh obdobjih, to je sicer od leta 2005 zaradi tolarja oziroma evra prenosa, da ne bo preveč zmešnjave, se tudi vidi v tistem obdobju 2005-2008 je vse skupaj raslo, potem pa zopet hitro padlo. Po tem akcijskem načrtu, po letu 2013 pa zaznamo zopet rahlo rast, ampak žal ne pohištvene industrije, ampak predvsem primarne in papirna industrija, sama pohištvena, od katere pričakujemo največ pa žal, ne daje rezultatov. Podobna slika je za realizacijo zaposlenega, kakšni so bili ti padci oziroma potem ta rast, ki pa je sicer v zadnjih letih v porastu, vendar delno zaostaja za porastom celotnega slovenskega gospodarstva in to je treba poudariti, da je razvoj lesno-predelovalne industrije malenkost počasnejši kot pa celotna rast gospodarstva.

Mogoče v zadnjih letih nekoliko pozitivno odstopa ravno pohištvena industrija, to so tista podjetja, ki so se znala ustaviti oziroma racionalizirati in poslujejo dobro, žal ni pa tistega preboja, ki smo si ga želeli z novimi delovnimi mesti. V zadnjih petih letih smo ustvarili le ca 800 novih delovnih mest, če govorimo do te naše krize. Zdaj je situacija spet drugačna. Lesno-predelovalna industrija je tudi v tej krizi največ odpuščala in so tu tudi ponovno največji problemi. Primerjava z Avstrijo. Tu je ta tabela, kjer je podrobno predstavljeno po dejavnosti, predelovalna in potem tudi pohištvena, če gremo samo grobe podatke. Glejte, Avstrija je 4,1-krat večja od Slovenije tako po površini kot po številu zaposlenih. Avstrija ima 46 % poraščenost gozdov, Slovenija 59 %. Avstrija dosega dvakrat višji BDP na prebivalca v skupnem. Avstrija poseka že toliko lesa na prebivalca kot Slovenija kljub temu, da ima manj in to je tisto, da mi ne znamo izkoristiti. Sama primarna dejavnost žagarstvo. Število lesnih podjetij v Avstriji je le za četrtino višje od Slovenije, prihodki lesnih podjetij so pa 11-krat višji od slovenskih. Dodana vrednost lesno-predelovanih podjetij je 10-krat višja od slovenske, število zaposlenih je pa 4-krat več kot v slovenskih podjetjih, kar pomeni, da imajo tehnologijo dosti, dosti boljšo in dosti večjo produktivnost in tu je tista prednost Avstrije, da imamo neko primerjavo kje potem mi zaostajamo. Dodana vednost na zaposlenega dosega 44 % slovenskega delavca in je nižja od povprečja gospodarstva, delež sektorja dodane vrednosti v BDP gospodarstva je v Avstriji višje in še narašča. Pri nas pa nekako stoji na mestu.

Pohištvena dejavnost. V grobem to. Število podjetij v tej dejavnosti je 2,7-krat večja kot v Sloveniji, prihodki pohištvene industrije pa 7,2-krat višji. Slovenija sicer tu pa malo zmanjšuje ta zaostanek, kar je dobro. Dodana vrednost je 8,4-krat višja, Slovenija zmanjšuje zaostanek. Dodana vrednost na zaposlenega je dosegla 54 % avstrijske dejavnosti in zmanjšujemo zaostanek, kar je dobro, ampak ne povečujemo pa obsega proizvodnje za večjo porabo lesa. Delež sektorja dodane vrednosti BDP gospodarstva je v letu 2019 enaka, kar smo že rekli.

Zdaj recimo še par besed okoli akcijskega načrta, ki ga je Vlada sprejela leta 2019. Jaz sem se s tem akcijskim načrtom tudi osebno kot v LMŠ v tem obdobju kar veliko ukvarjal in moram reči, da je postavljen vsebinsko in tudi s temi načrti zelo dobro, podrobno in pokriva vsa področja. Seveda problem je v tem zakaj ti cilji, ki so bili postavljeni v akcijskem načrtu zakaj jih ne moremo doseči, zakaj tega preboja ne moremo narediti, kje so tisti vzroki in to je namen današnje seje, da to ugotovimo. Kot sem rekel, danes je veliko članov tudi tega strateškega sveta, boste potem tudi v Vladi povedali ali je ta strateški svet zdaj kaj spremenjen ali je še isti kot je bil takrat v akcijskem načrtu, kjer se tudi ta prvi sklep na to nanaša, to želimo potem jasno, da nam poveste. Seveda, kot smo rekli, načrti so bili veliki koliko te surovine bomo predelali doma 3,3 milijone je bil ta eden glavnih ciljev do leta 2010, vemo pa, da še vedno ne presegamo 2 milijona lesne mase, da bi bila predelana doma v naši lesno-predelovalni industriji. Na drugi strani pa je bil načrt ustvariti, ponovno doseči 22 tisoč zaposlenih v teh dveh branžah, to se pravi primarni in pohištveni. Ta številka pa niti ne presega 14 tisoč, to je pa tisti drugi cilj.

In danes, ko vemo, da tujci odhajajo, za katere bom rekel delamo kot hlapci, če lahko v narekovajih tako rečem, doma imamo pa to bogastvo lesne surovine in je ne znamo izkoristiti, je to ta močan argument oziroma cilj, ki ga moramo poskušati rešiti. Glejte, SIDG, ki je bil ustanovljen v tem obdobju in pa tudi direktorat za lesarstvo na MGRT, to so bili neki premiki, verjetno je tudi ta dva ukrepa oziroma poteze aktivnosti so tudi pripomogle, da smo nadaljnjo padanje te dejavnosti ustavili in jo ponovno stabilizirali in je počasna rast, ampak še enkrat preboja ni. In SIDG je ime tudi nalogo v enem od teh sklepov, da v Sloveniji postavi takrat štiri lesne centre, seveda jaz razumem te štiri lesne centre kot logistično, kjer bi potem gozdarji rekli toliko lesa na teh področjih se zbere, toliko ga je na voljo, MGRT pa bi moral v te centre potem privabiti vlagatelje, ki bi potem z višjo dodano vrednost predelovali to lesno surovino. To pa se ni zgodilo, žal ne, ampak mogoče kje posamezno v manjšem obsegu, čeprav moramo tudi priznati, da direktorat za lesarstvo in MGRT so s temi razpisi, s temi sredstvi delovali in so pripomogli, da so določena podjetja lahko tudi s tem dodatno razvojno se razvijala, žal pa teh ciljev, kot smo rekli, preboja pa s tem nismo dosegli. Toliko mogoče okoli tega akcijskega načrta, da ne bomo predlogi. Rad bi se še ustavil pri načrtu okrevanju in odpornosti. In tu sprašujem vse skupaj danes ali jih lesno-predelovalna industrija izpolnjuje?

To moramo danes tudi tukaj razčistiti. Vidite v tem kaj ta sklad, kaj ta načrt za odpornost, to se pravi za okrevanje in odpornost kaj zahteva v Bruslju in mi v LMŠ smo prepričani, da lesno-predelovalna industrija nad 70 % dosega oziroma te kriterije izpolnjuje in sprašujemo oba ministrstva in vlado zakaj v tem načrtu, ki je, poznamo zdaj bolj podrobno tistega prvega. Kaj pa zdaj roma v Bruselj, pa želimo, da danes pojasnite ali ste gozdno-lesno verigo oziroma lesno-predelovalno industrijo kaj bolje uvrstili v ta načrt, ker v prvi verziji, ki smo ga takrat gledali, praktično je bila lesno-predelovalna industrija zelo, zelo malo uvrščena in ta odgovor želimo tudi danes tu, predsednik, da poskušamo videti kako je Vlada pri tem postopala, seveda kot našo lastno surovino, če je tu ne znamo izkoristiti in zdaj zagnati to zadevo, potem je tudi nikoli ne bomo mogli, če je ravno na tem področju zdaj na Bruslju imamo na razpolago zelo veliko denarja.

Prednosti in priložnosti in nevarnosti in slabosti je eden tak naslov, ampak bolj skozi vprašanja. Osnovno vprašanje ali Slovenija ima pravo strategijo kako doma predelati večje količine bogastva lesa iz naših gozdov v višjo dodano vrednost, kje bi bili konkurenčni doma in na svetovnem trgu? Še vedno imamo dobro postavljen izobraževalni sistem in znanje strokovnjakov, ki pa usiha, zanimanje pa se zmanjšuje, eno je, da šole so še, ampak kaj pomeni, če ni vpisov. Glejte, bogastvo gozdov je na našem pragu, če potujemo po Sloveniji ob železnici ne moremo spregledati velikih količin hlodovine, ki potuje do pristanišča preko meja na Bližnji vzhod, na Kitajsko, seveda tudi na sever v Avstrijo, seveda po svoje je to prav, če ga doma ne znamo predelati, saj znamo ga potem prodati, ampak tu prodajamo surovino, morali bi pa dodatno predelano v višjo dodano vrednost v primarno in pa pohištvo v industriji, to bi morali znati več izkoristiti. Ali se zavedamo, da ima Avstrija dražjo delovno silo? S slovenskim lesom ima stroške prevoza in še kaj, kljub vsemu dosega višjo produktivnost in seveda s tem tudi konkurenčnost. Kje moramo tu ukrepati? Ta primerjava z Avstrijo nam mora pokazati tisto pot kje pa mi grešimo, da potem v teh osmih letih tega akcijskega načrta nismo mogli doseli teh ciljev. Kje je to problem? Zadaj se sliši marsikaj tudi vpliv lobistov iz Avstrije, doma. Kaj se tu dogaja? To so tista vprašanja, ki nas burijo, tudi politiko dela vroče in te cilje moramo razčistiti in odpraviti, da zaženemo potem to našo dejavnost lesno-predelovalno in naše bogastvo izkoristimo. Glejte, ta načrt okrevanje in odpornost v Bruslju, še enkrat, nas čaka 5,2 milijardi evrov. Kako uvrščamo lesno-predelovalno dejavnost v sam načrt? Še enkrat, da to ponovim. Les je naša najpomembnejša strateška in trajnostna surovina ter obnovljiv vir energije, jo bomo znali izkoristiti. Sliši se zdaj, da 3 milijarde puščamo za sabo denarja, ker, ne vem, da je baje po drugi poti cenejši in ne vem kaj še vse, tu pa vam dajem danes izziv kaj bomo na tem področju naredili. Direktorat za lesarstvo je pripravil novo študijo kako izkoristiti potencial lesa in lesne industrije za uresničitev trajnostnega razvojnega preboja, ki predstavlja izhodišča za pripravo strategije v luči finančne perspektive seveda 2017-2021 že nova strategija, ne vemo pa ta nov dokument, ki je že deležen kritike v javnosti kot vidimo in slišimo in beremo. Žal še vedno pa nismo poiskali teh vzrokov zakaj ni uresničen akcijski načrt »les je lep« v narekovajih, ki ga poznamo pod tem psevdonimom, ki se je iztekel leta 2020. To se pravi še enkrat. Ali bomo ponovno ostali pri študijah, lepih besedah ali končno sledi preboj? To želimo danes slišati predvsem od obeh ministrstev, stroka, ki pa smo jo tudi povabili, pa naj danes tudi pove kje pa v praksi se da kaj napraviti oziroma kje so uspešni, kje morajo gozd, to se pravi lesno surovino, lesne izdelke uvažati, da lahko svoje cilje uresničujejo v praksi, domači les pa kot hlodovino prodajamo v tujino.

Tu je pa ena slikica gozdno-lesne verige, mogoče malo tako za intermezzo, gozdno-lesna veriga Lesne Slovenj Gradec nekoč. Mogoče se marsikdo ne zaveda, da je bil to lep primer gozdno-lesne verige na nekem območju Slovenije, ki pa ni bilo enakega. Levo zgoraj vidite 4 obrate tokov, to se pravi kjer so se kmetje, lastniki kmetij po naših dolinah vključevali v to Lesno, veliko Lesno Slovenj Gradec, ki je imela nekoč 3 tisoč zaposlenih. Potem imate spodaj državni gozdovi v štirih takrat TOZD-ih ali podjetjih so se združevali državni gozdovi po teh naših dolinah. Naslednja centralno lesno skladišče, kjer se je ta les zbiral. Potem smo imeli na Koroškem 4 žage, tudi po teh dolinah. In vidite ta škatlica modra proizvodnja ivernih plošč. To se pravi vse lepo izkoriščeno. Mimogrede kako se je ta proizvodnja ivernih plošč financirala v času Jugoslavije? Preko Slovenijalesa, preko Lesnine, preko države, to so financirali in mi smo potem v 10-ih , 20-ih letih to s kupončki odplačevali, to se pravi podjetje se je samo odplačalo. Namerno to danes vam predstavim, ker govorimo v teh letih nič se ne da, nič ne moremo, kot primer kaj se pa lahko naredi. In potem imate tiste sive 4 škatlice, to so pa ti glavni končni proizvodi pohištvene industrije, proizvodnja vrat, proizvodnja podbojev, proizvodnja oken, proizvodnja polken, manjka še proizvodnja sedežnega pohištva, mi je tu izpadlo in pa lesna je imela takrat tudi svoj turizem, razvoj turizma smučanje na Kopah se je razvil preko lesne, podobno kot na Rogli preko Uniorja. In še zadeva celo ta sistem gozdno-lesne verige, če lahko tako rečem, ima tudi svojo interno banko, takrat so bile obresti zelo visoke in znotraj tega sistema je potem ta denar krožil in je tudi razvoj lahko šel hitreje naprej. Spodaj vidite Slovenijales kot izvoz, uvoz strategija, preko njega se je tudi ta strategija slovenske lesno-predelovalne industrije peljala in pa tudi Lesnina prodaja uvoz izvoz je imela močno vlogo, mogoče toliko, da si razčistimo. Tu pa samo nekaj primerov še ostali, ki se bodo danes tu predstavili, jih bodo še več, tam gor vidite fakulteto, vse te štiri slikice je tudi na področju lesa, tu vidite zgoraj športno dvorano v Mislinji na Koroškem z mojega področja, zato sem tudi ujel, ki je bila pred dvema letoma postavljena, 70 % lesa vsebuje vseh materialov, ampak žal 90 % tega lesa je bilo pripeljano iz Avstrije in celo iz Norveške. Vidite spodaj potem levo vrtec, tudi na Koroškem dva taka vrtca sta že postavljena, tudi zelo dobra praksa, tudi tu je precej lesa uvoženo iz tujino, desno spodaj pa vidite zdaj, ki se gradi šolski center srednji, povečane kapacitete pa tudi nad 50 % lesnega materiala. Poznate to Roglo. Zakaj se je ves ta les za gradnjo tega stolpa in tega razglednega pohodnega dela moral ves ta les uvoziti iz tujine. Zakaj, zakaj ne znamo? Stroka želim, da mi raje poveste zakaj ne znamo takšnega lesa izkoristiti doma in da tako gradnjo naredimo z domačim lesom, zakaj je moralo to priti vse iz uvoza. Tudi to, glejte, leseni most na Savi v Litiji. Tu so primerni prakse, pa mislim, da bodo ti drugi to prikazali, mislim, da je to Škotska kako se lahko to gradi, ta most poznate pod Brežicami, tudi naša Planica ta stolp precej lesa, to ni naša skakalnica, ampak tudi naš les, mislim, da so bili tudi naši izvajalci, pa bo verjetno stroka še potem tudi kaj okoli tega povedala. Tu so pa sklepi, ampak te sklepe bi predstavil potem malo kasneje med razpravo, kajti pričakujemo tudi da mogoče se nam še porodi kakšna dodatna možnost, da lahko še kakšen sklep nadgradimo, da skozi našo razpravo ugotovimo, da lahko še kaj izboljšamo.

Toliko uvodoma z moje strani, predsednik, prosim.

Hvala lepa predlagatelju za to dodatno obrazložitev.

Besedo dajem sedaj predstavniku Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, državnemu sekretarju gospodu Hareju.

Izvolite.

Dober dan vsem skupaj.

Lep pozdrav spoštovani poslanci, spoštovane poslanke, spoštovani predstavniki javnih inštitucij s področja lesa, lesarstva, gozdarstva!

Jaz bom začel pri tem akcijskem načrtu, ki je bil že predstavljen, akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige les je lep iz junija 2012, pripravljal ga je gospod mag. Režonja(?), ki je danes tudi z mano in je bil usklajen v juniju 2012 z vsemi deležniki, ki ste tudi tukaj prisotni danes. Po tem akcijskem načrtu smo mi potem v dveh obdobjih, se pravi skupne kmetijske politike v programu razvoja podeželja 2017-2013 in potem tudi v tekočem 2014-2020 pripravili določene razpise vse v skladu s tistim akcijskim načrtom.

V programu razvoja podeželja 2007-2013 smo imeli na razpolago 26 milijonov evrov, razporedili smo jih v tri ukrepe, 1, 2, 3, 311 in 312 in če lahko prav na kratko predstavim ukrep 123 dodajanje vrednosti gospodarskim proizvodom, oprema v gozdu, smo namenili 12 milijonov v ukrepu 311 smo, diverzifikacija v nekmetijski dejavnosti na kmetiji, to so v bistvu potem že predelava, smo namenili 2 milijona in za krepitev podjetništva podpora o ustanavljanju in razvoju mikro podjetij na podeželju smo namenili zopet 12 milijonov, skupaj torej 26 milijonov. Tukaj imamo potem tudi same rezultate 26 /nerazumljivo/, 13 cepilnikov, 18 opremljenih žag, 10 obratov za izdelavo lesnih sekancev. Tu je to obdobje 2007-2013 po istem principu ravno tako na podlagi tega akcijskega načrta smo se lotili tudi programiranja in izvajanja programov razvoja podeželja, se pravi še bolj tega, ker je v bistvu 2014-2020, tukaj smo pa namenili 31 milijonov evrov. Ravno tako v krepitev te primarne predelave lesa, se pravi delo v gozdu do žag. In krepitev teh mikro podjetij do 10 zaposlenih, kar je v bistvu potem tudi dejansko naše poslanstvo in pristojnost. Tako, da ne bom predolg, vsekakor podpiramo to razpravo, podpiramo to, da se začnemo o tem pogovarjati, da se odpirajo te teme in tudi da si zastavimo pot za naprej, dejansko pred nami je nova finančna perspektiva 2021-2027 / nerazumljivo/ v prezentaciji je bila ta majhna napakica v letnici.

Tako, da zdaj je pravi čas, da odpremo te teme, da se pogovorimo in potem tudi da si zastavimo delo za naprej. Izziv tukaj vsekakor je, bogati smo z lesom, povedano tudi da imamo 60 % pokritosti z gozdom, z lesom in imamo znanje, imamo vedenje, tudi srednje šole. Tu je potrebno krepiti, tako da se veselim današnje razprave z vami, kar bom slišal, kar me bo nagovorilo si bom lepo zabeležil, pa se bom potem še enkrat proti koncu razprave še enkrat oglasil.

Hvala lepa za te uvodne besede in se nadejam dobre razprave. Hvala.

Hvala tudi vam

Besedo dajem predstavniku MGRT.

Gospod Čuš, izvolite.

Hvala lepa za vabilo.

Spoštovane, spoštovani tako poslanke, poslanci Državnega zbora, zainteresirana javnost!

Moram povedati, da bi se na začetku kar zahvalil za korektno pripravljeno gradivo in prezentacijo, ki tudi skozi zgodovino kar dobro predstavi neka ključna vprašanja in izzive pred katerimi smo danes, tudi sam kot državni sekreta in na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo se dnevno srečujemo s številnimi izzivi in vprašanji, tudi zelo smo aktivni na terenu, dober mesec sem tudi na tej funkciji, moram reči, da se tako minister kot državna sekretarja oba veliko ukvarjamo s tem tudi na terenu, bilo smo vmes tudi že v Kočevju, tudi na Koroškem, tako da lahko povem, da se teh izzivov in odprtih težav ter vprašanj kako dobro zavedamo. Od ustanovitve direktorata za lesarstvo v letu 2015 je bilo v lesno panogo v okviru razpisov, subvencij, kreditov, vavčerja v garanciji in za promocijo namenjenih skupaj okoli 50 milijonov evrov.

Dodatno pa se še pripravljajo štirje razpisi v okviru tam nekje 7 milijonov evrov. Tudi nekaj je že bilo govora o evropskih sredstvih, zdaj kar je govora o novi finančni perspektivi še pustimo, kar je pa bilo govora o načrtu za okrevanje in odpornost, pa vsekakor lahko povemo, da je Slovenija v sklopu tega zagotovila 28 milijonov evrov za povečanje lesno-predelovalnih zmogljivosti v Republiki Sloveniji. Povedali ste številko 5,2 milijarde, zdaj na koncu je to 2,5, kolikor ste tudi sami videli bomo na delu gospodarskega dela izključno operirali z nepovratnimi sredstvi, saj je nekako zadolževanje oziroma povratna sredstva so trenutno na tujih finančnih trgih cenejša kot v teh, da okvirih plus tudi sam načrt in komunikacija z Evropsko komisijo, marsikateri državi ni dala vseh odgovorov na katera smo dali vprašanja in kar nekaj držav se je odločilo, da tega ne bo črpalo v celoti, vsaj povrtanih sredstev, nepovratna seveda v celoti. Mislim, da smo tudi imeli teden oziroma dva nazaj tudi na to temo izredno sejo Odbora v Državnem zboru in smo se o tem tudi konkretno pogovarjali. Znotraj tega pa tudi izvajamo številne promocijske aktivnosti, strokovne posvete, sejemske nastope v tujini, delavnice, medijske kampanje, do danes se nekako tukaj namenilo okoli 1,4 milijona evrov. Lesno industrijo pa smo umestili tudi v slovensko strategijo pametne specializacije in v novo slovensko industrijsko strategijo 21-30, s čimer lesna industrija dobiva svoje mesto med industrijskimi panogami. Nekaj je bilo govora, zelo aktivni smo pri spremembi zakonodaje, torej uvedba o zelenem javnem naročanju, Eko sklad, podnebni sklad skozi naša dva krovna zakona na MGRT, torej Zakon o spodbujanju investicij in pa Zakon o skladnem regionalnem razvoju pa seveda tudi podpiramo vse investicije, ki so v skladu z zakonodajo in ki so primerne za to. Lahko povem, da kar nekaj investicij trenutno je in da tudi pristojni direktorati in komisije imajo veliko dela. Ker smo pa vseeno se dotaknili malo preteklosti pa je treba povedati tudi v Državnem zboru se vsake toliko pojavijo neke pobude, da se uzakoni prepoved izvoza hlodovine, torej nepredelanega lesa. Vse lepo in prav in verjetno bi se tudi mi strinjali s tem, ampak glej ga zlomka vedno pridemo na to prost evropski trg, pretok blaga in podobno in enostavno tukaj s tem ne moremo prosperirati, čeprav v osnovi vsak, ki bi mogoče si želel zaščititi malo našo industrijo, delovna mesta, v to smer razmišlja, v končni fazi tudi mislim, da so pred kratkim v ruski federaciji podobno sprejeli oziroma bo to z novim letom. Ampak to ni Evropska unija.

Če gremo nekako na strokovne študije na temo izkoriščanja potenciala lesa in prestrukturiranja lesne industrije bi vas želel samo opozoriti, da članek z naslovom pomanjkljivosti in površnost študije o lesarstvu gospodarskega ministrstva, ki je dodan kot priloga h gradivu pristranski in je bil narejen na podlagi predčasno pridobljene in nedokončane različice študije. Ministrstvo je recimo pri svojem delu in pri pripravi ukrepov opiralo se na različne študije, ki jih je pridobilo s strani neodvisnih institucij. In glavne ugotovitve je nekako tudi že moja predhodnica gospa Ajda Cuderman 2. marca 2021 predstavila na strokovnem posvetu kako z uporabo lesa znižati emisije toplogrednih plinov in tukaj so neki povzetki, les še vedno ni dovolj upoštevan kot obnovljiva surovina v programih spodbujanja energetske obnove objektov in novogradenj. Več spodbud je deležna energetska izraba lesa, zato je potrebno sredstva iz podnebnega sklada usmeriti v projekte in začete investicije v lesni industriji. Uvesti je potrebno označevanje ogljičnega odtisa proizvodov in objektov ter ustrezno obdavčenje in zaračunavanje okoljskih stroškov v energijsko potratnih proizvodnjah in kot eden zadnjih teh zaključkov potrebno spodbujanje investicij za nove inovativne lesne proizvode, ki so križno lepljene laminirane plošče, izolacijski materiali ter tudi realizacija naložb v lesno industrijo, ki jih je Vlada Republike Slovenije tudi uvrstila med strateške naložbe. Ena taka tudi študija, o kateri se govori feet for 55, to je bistvena ugotovitev mogoče, da si mora Republika Slovenija prizadevati v pogajanjih, da se uporaba lesenih izdelkov namesto takih iz energijsko zahtevnejših materialov ali iz fosilnega vira ovrednoti kot zmanjšanje emisij. Posledično pa si mora Republika Slovenija prizadevati za precejšnja vlaganja v lesno predelovalno industrijo, saj predelava večjih količin lesa v lesne izdelke in nadomeščanje proizvodnje in uporabe ne lesnih izdelkov / nerazumljivo/ ne daje potencial za veliko zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Če nadaljujem na 3. točko SIDG – vzpostavitev in delovanje centrov za zbiranje in predelavo lesa. Sami ste povedali zakaj neke stvari v Sloveniji stojijo, zakaj je Avstrija tako uspešna. Jaz se ravno ne bom spuščal v njihovo notranjo organiziranost kaj in kako ali zgodovino, važno je predvsem kaj bomo naredil od danes naprej, zagotovo pa so tako stabilno poslovno okolje, politična stabilnost in verjetno tudi kadrovanje tisti trije ključni pogoji, ki jih moramo v Sloveniji zagotoviti, da se bomo lahko s takšnimi državami v prihodnje primerjali. Tam se vedno ve, da ko je treba nekaj stopiti skupaj se stopi skupaj, pri nas še vedno iščemo tudi na pomembnih točkah tisto kar nas krega ali razdružuje in tudi danes to sejo dojemam kot zelo pozitivno in korektno. Tudi upam, da bo se rezultirala v nekih rezultatih in da bom čim manj govorili o tem kaj je bilo, predvsem pa o tem kaj bo. Tako, da vseeno pa je treba povedati, da pa zaradi zavlačevanja prejšnjih vodstev SIDG je nastal zamik pri izvajanju teh projektov, saj so se namesto izgradnje lesnih centrov posvečali izgradnji poslovnih prostorov.

Zeleno naročanje, veliko je govora o tem kako je to treba urediti, narediti. Jaz bi rad povedal, da se tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo tega zaveda od leta 2018, ko že konstantno naslavljamo pobude za spremembo uredbe o zelenem javnem naročanju, tako na Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za javno upravo ter Ministrstvu za infrastrukturo. Spremembe uredbe je minister gospod Počivalšek na zadnje javno tudi napovedal na strokovnem posvetu kako z uporabo lesa znižati emisije toplogrednih plinov 2. marca letos. Uredba, lahko povem, kolikor pač vemo danes, je, da je uredba v procesu usklajevanja, gre pa za nek medresorski dokument in proces, ki pa bi ga uvrstil med zahtevnejše. Prav tako pa smo znotraj tega predlagali ponovno vključitev stavb splošnega družbenega pomena med stavbe, za katere je obvezen 30 % delež vgrajenega lesa in pa umestitev stavbnega pohištva in protihrupnih ograj med predmete uredbe tako, da bo delež lesa v stavbnem pohištvu znašal najmanj 80 % in delež lesa v protihrupnih ograjah 55 %. Mogoče še takšna zadnja konkretna vsebinska načrt les je lep, drži, da je sedanji akcijski načrt se iztekel, vendar pa vzporedno poteka izdelava krovnih strateških dokumentov, ki se tičejo lesne industrije. Načrt les je lep ni dal dovolj poudarka na lesno industrijo, preveč je poudarjal les kot energent in ne kot material za industrijsko predelavo. To je stališče MGRT. Nov dokument je v izdelavi, pripravlja se zaključno poročilo, smo pa vključili vsebine vezane na predelavo lesa tudi v novo slovensko industrijsko strategijo do leta 2021-2030, kjer so tudi narejeni osnovni nastavki nadaljnjega razvoja lesno-predelovalne industrije. Čim se strategija potrdi, bo možno se lotiti priprave izvedbenega načrta in dokumentov v pripravo katerega bodo vključeni relevantni deležniki in strokovna ter zainteresirana javnost.

Kot ste pa tudi že sami poudarili, glavni cilji povečanja domače predelave hlodovine, povečanje števila zaposlenih, povečanje prodajne realizacije in pa doseči 30 % delež v javnih stavbah. Lahko pa tudi najavim zdaj v imenu ministrstva in vlade, da je tudi koalicija preučila vaše sklepe in se maksimalno potrudila vam iti čim bolj naproti, tako da res čim manj nekih razprav v neki smeri, ampak predvsem dajmo se fokusirati kaj narediti, kako, kdaj, zakaj in kdo, operativa in seveda zagotovo pa sem tudi zato tukaj, da v imenu ministrstva prisluhnem, si zabeležim, vedite pa, da naša vrata so stalno odprta za vse pobude, sestanke, srečanja, tej panogi posvečamo vedno večjo pozornost tudi sam kot državni sekretar tako v Ljubljani in na terenu in se veselim, da vam prisluhnem.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj bom dal besedo še ostalim vabljenim gostom. Bi vas pa na tem mestu prosil, glede na to, da nas je kar veliko, da svoje predstavitve omejite na približno 5 minut, to je tudi v skladu s parlamentarno prakso.

In bom šel kar po vrsti tako kot ste bili vabljeni, pa boste potem povedali ali želite besedo ali ne.

Sprašujem, če želi besedo predstavnik Slovenskih državnih gozdov, mag. Tomazin? (Da.)

Izvolite.

Dober dan v mojem imenu in v imenu Slovenskih državnih gozdov!

Strateški načrt poslovanja družbe do leta 2029 je sprejela Vlada Republike Slovenije na svoji seji 15. aprila leta 2021, dobrih 14 dni nazaj oziroma 5 let po ustanovitvi podjetja. Kot družba lahko zagotovimo proizvodnjo ca milijon 200 tisoč kubičnih metrov lesa. Razmerje med iglavci in listavci je približno 45:55 % v prid listavcem. Pri tem naj opozorim, da je bilo razmerje v letu 2016 ob ustanoviti družbe Slovenski državni gozdovi 80:20, gre za posledico žledoloma. Zagotovo je lahko družba Slovenski državni gozdovi zanesljiv in kvaliteten poslovni partner, saj skozi lastno proizvodnjo ravno tako skozi odkupom iz zasebnega sektorja in po novem tudi s soglasjem skupščine, nakupom hlodovine iz držav članic Evropske unije da kvaliteten suport lesno-predelovalni industriji. Tudi družba Slovenski državni gozdovi ima zadosten obratni kapital za navedene izzive. V sklopu strateškega načrta do leta 2029 le-ta predvideva sodelovanje ali pa partnerstvo pri izgradnji štirih lesnih centrov, ki so pozicionirani na Koroškem, Štajerskem, Dolenjskem in Primorskem ob izvedenih študijah ekonomske, pa tudi praktične izvedljivosti. Vloga slovenskih državnih gozdov v teh projektih je partner, dobavitelj, lahko pa tudi javno-zasebni partner, s tem, da se po določenem obdobju kot lastnik umakne iz lastniške strukture. Vsekakor je pomembno pred gradnjo kakršnegakoli lesnega centra odgovoriti na ključna vprašanja, to so pa obvladovanje trgov in obvladovanje produktov. Pri tem izpostavim, glejte, če govorimo o podjetju ali pa o panogi kot celoti, da se soočamo z različnimi funkcijami in to so proizvodnja, prodaja, nabava, kadrovska funkcija, finance, razvoj in marketing. In če bi te funkcije rangirali, potem je zagotovo na prvem mestu prodaja. Na drugem razvoj in marketing na tretjem kadri.

Ko govorimo o primerjalni analizi z Republiko Avstrijo poglejte si njihov koncept prodaje, poglejte si njihove produkte, poglejte si njihovo obvladovanje trgov, prehitevajo nas, pa upravičeno. Žal smo bili morda premalo agresivni ali pa premalo prodorni. Po drugi strani se pa na nek način v tej gozdno-lesni verigi soočamo prevečkrat s pričakovanji po planskem gospodarstvu, kjer je pa na prvem mestu proizvodnja funkcija, je sicer zgodba, ki je razumljiva, vendar v sodobnem tržnem gospodarstvu je resnično na prvem mestu prodaja, sledi je razvoj in marketing, zato bom rekel, glejte, kar se tiče bodočega razvoja lesarstva kot dejavnosti, če ne bomo obvladovali trgov in produktov tako v tehnološkem, promocijskem in ekonomskem smislu, potem bomo neuspešni tako kot smo bili do zdaj.

Toliko za enkrat, pa če bo še kakšno vprašanje sem na voljo za odgovore.

Hvala lepa.