Spoštovani! V tako čudovitem sončnem dnevu vse navzoče prav lepo pozdravljam na skupni seji Odbora za gospodarstvo in Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Začenjam 35. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice Odbora za gospodarstvo iz Poslanske skupine Levica je upravičeno odsoten poslanec Miha Kordiš in Boštjan Koražija. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo poslanko mag. Alenko Bratušek nadomešča poslanec Marko Bandelli, poslanca Janija Ivanušo nadomešča poslanec Dušan Šiško, mag. Marka Pogačnika nadomešča poslanec Boris Doblekar.

Besedo predajam gospodu Bojanu Podkrajšku, predsedniku Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki bo vodil današnjo skupno sejo.

Hvala, spoštovana predsednica Odbora za gospodarstvo.

Spoštovani! Tudi v mojem imenu prav lepo pozdravljam vse navzoče.

Začenjam 40. nujno sejo Obora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Obveščam vas, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani: kolega Željko Cigler ter kolega Boštjan Koražija, oba iz Poslanske skupine Levica. Na seji kot nadomestna članica sodeluje poslanska kolegica mag. Meira Hot nadomešča mag. Dejana Židana.

Prehajamo na določitev dnevnega reda skupne seje. S sklicem ste prejeli naslednji dnevni res skupne seje: Problematika občasnih avtobusnih prevoznikov. Ker do pričetka seje nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda je določen dnevni red skupne seje kot je bil določen s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - PROBLEMATIKA OBČASNIH AVTOBUSNIH PREVOZNIKOV.

Poslanska skupina SAB je 6. 5. 2021 na Odbor za infrastrukturo okolje in prostor ter Odbor za gospodarstvo naslovila zahtevo za sklic nujne seje odborov za navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine SAB za sklic nujne odborov s predlogi sklepov.

Na sejo so bili vabljeni: predstavnik predlagatelja zahteve Poslanska skupina SAB, v njenem imenu naš poslanski kolega Marko Bandelli, Jernej Vrtovec minister za infrastrukturo, Zdravko Počivalšek minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Monika Pintar Mesarič generalna direktorica Direktorata za kopenski promet, Peter Pišek predsednik Sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije, Peter Mirt predsednik Odbora avtobusnih prevoznikov pri Obrtni zbornici Slovenije, Jože Baškovič predsednik Sekcije avtobusnih prevoznikov pri Gospodarski zbornici Slovenije, SINTRAKO d. o. o. Marko Košir, NM Bus d. o. o. Nataša Planinšek, DKMK prevozi direktor Darko Kovačič ter UDTS d. o. o. direktor Uroš Durn.

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k zadevi? (Da.) Preden pa dam kolegu Marku Bandelliju besedo, pa še vračam besedo predsednici Odbora za gospodarstvo.

Hvala lepa, predsedujoči.

Pred predstavitvijo bi želela prebrati le še eno pooblastilo: poslanca Jožeta Lenarta nadomešča poslanec Rudi Medved na Odboru za gospodarstvo.

Predajam besedo nazaj predsedujočemu.

Kolega Bandelli, izvolite.

Hvala, predsednik, za besedo.

Spoštovani gostje!

V 55. členu Zakona o prevozih v cestnem prometu, občasni prevozi potnikov definira kot prevoz vnaprej določene skupine potnikov, ki se prevaža v skladu z dokazilom o občasnem prevozu potnikov. Občasni prevoz ne sme vsebovati ponavljajočih se elementov linijskega oziroma posebnega linijskega prevoza kot so relacije, čas odhoda in prihoda ter mesto vstopanja in izstopanja potnikov.

Sektor je pred pojavom pandemije ustvarjal izključno dodano vrednost in pozitivno prispeval svoj delež v državni proračun. Šlo je za povsem neodvisen sektor, ki nikoli ni potreboval finančnih spodbud ali injekcij s strani države. Z epidemijo Covid-19 so se marca stvari korenito spremenile za vse izvajalce javnega prevoza. Republika Slovenija je zaradi epidemije večkrat omejila potniški promet, dvakrat ga je tudi v celoti ustavila. V času prvega »lockdowna« je bila izvajalcem prevozov, z izjemo taksi prevozov, skoraj tri mesece popolnoma onemogočena možnost delovanja in ustvarjanja prihodkov, zato so tedaj vsi beležili enormne izgube. V času prvega zaprtja države so sicer lahko uveljavljali nadomestila plač za zaposlene na čakanju, niso pa še bili upravičeni do nadomestila za stroške, ki so jih kljub temu imeli. Toda, če so se po koncu prvega vala s ponovno vzpostavitvijo prometa za nekatere oblike prevozov kljub vsemu začeli boljši časi so avtobusi izvajalcev občasnih avtobusnih prevozov še naprej ostali popolnoma ustavljeni.

V okviru ukrepov s področja infrastrukture je vlada s protikoronskim paketom 5 izvajalcem občasnih prevozov in izvajalcem mestnih prevozov v luči ohranjanja delovnih mest priznala upravičenost do nadomestila stroškov, ki so jih izvajalci teh prevozov imeli, ker od 18. marca do 11. maja 2020 niso izvajali prevozov. Prvi skupini je v skladu s 119. členom pripadlo dnevno nadomestilo stroškov v vrednosti 33,30 evra na avtobus, drugi skupini pa v skladu s 120. členom dnevno nadomestilo stroškov v vrednosti 79,30 evra na avtobus. Izvajalci občasnih prevozov so v želji po preživetju pristali na številko 33,30 in sploh jo ne problematizirajo. Toda v Poslanski skupini SAB kljub temu zahtevamo pojasnila in natančno formulo po kateri je vlada prišla do obeh številk. Znano dejstvo je namreč, da morajo turistični avtobusi izpolnjevati izjemno visoke zahteve kar se tiče ekoloških in vseh ostalih standardov, zato so tudi nabavne vrednosti teh avtobusov v povprečju vsaj za 20 % višje od nabavne vrednosti avtobusov, ki obratujejo v mestnem in medkrajevnem linijskem prevozu. Ne razumemo kako je potem takem mogoče, da je med dodeljenimi zneski nadomestil za izvajalce iz 119. in 120. člena takšna razlika. V protikoronskem paketu 6 je obema skupinama v obdobju upravičenosti do nadomestila stroškov podaljšal za čas od 1. oktobra 2020 do 31. decembra 2020. Protikoronski paket 7 pa je za čas od 1. januarja 2021 do 31. marca 2021, za izvajalce mestnih in medkrajevnih linijskih prevozov pa je razširitev zajemala drugačno obdobje. Tudi od 1. junija 2020 naprej. V primerjavi z izvajalci občasnih prevozov je bila torej ta skupina 4 mesece dlje upravičena do nadomestila stroškov. Popolna ustavitev občasnih prevozov še vedno traja. Prevozniki so tudi v navedenem obdobju obeležili enormen upad prometa v primerjavi z letom poprej, njihovi avtobusi pa praktično niso opravili nobene vožnje in so bili popolnoma ustavljeni. Izvajalce občasnih prevozov je po našem mnenju doletela dvojna nedopustna in neupravičena diskriminacija. Tako pri izražanju pripadajočega zneska za nadomestilo stroškov na avtobus kot pri določitvi časovnega odboja za upravičenost do nadomestila stroškov.

Da bi opravili vsaj eno od dveh diskriminatornih komponent smo v poslanski skupini SAB socialnih liberalcev ob sprejemanju zakona predlagali amandma, ki bi izvajalcem občasnega prevoza zagotovil pravico do nadomestila stroškov od 16. marca 2020 do junija 2021, vendar dopolnilo ni bilo sprejeto. Marca 2021 je minister Vrtovec dejal, da je na tem področju storil vse kar je bilo v njegovi moči in je žogo predal ministru za finance. Kakšno je sedanje stanje? V obrazložitvi členov, ki jih je v protikoronskem paketu 8, izraženo predvidevanje, da se bo v mesecu aprilu trg občasnih prevozov začel postopoma odpirati, toda april je pokazal, da se trg niti približno še ne bo začel odpirati in da za zdaj ni pričakovati niti približno še ne bo začel odpirati in da za zdaj ni pričakovati niti postopnega odpiranja, kaj šele konkretnejših premikov. In kaj medtem počnejo izvajalci občasnih avtobusnih prevozov? Že ves čas se skušajo znajti kakor vedo in znajo. Nekateri so za reševanje svojih podjetij uporabljali lastna sredstva, drugi so se delno preusmerili v transport blaga, tretjim sta rešitev predstavljala ukrepa čakanje na delo in povračil nekritih fiksnih stroškov. Leasing hiše podjetja obveščajo, da podaljšanja niso več mogoča. Vozila prevoznikov iz dejavnosti občasnih turističnih avtobusnih prevozov pa ne obratujejo in to že 14 mesecev. Mnoge med njimi je tako že doletel črn scenarij leasingi in banke so jim zasegli vozila. Za zaključek tega prvega dela. Propadanje panoge ogroža ogromno delovnih mest, spoštovani gostje. Po nekaterih podatkih več kot 3000.

V poslanski skupini SAB menimo, da je treba vložiti vse napore v njeno reševanje in da je treba nemudoma pristopiti k določanju ukrepov, s katerim bo dejavnosti omogočeno preživetje.

Za enkrat toliko. Hvala z moje strani.

Hvala, kolega Bandelli.

Želi besedo predstavnik Vlade? Z nami sta oba državna sekretarja, tako z Ministrstva za gospodarstvo, gospod Simon Zajc in na infrastrukturi, gospod Blaž Košorok. Želi kdo besedo? (Da.)

Blaž Košorok, izvolite.

Hvala, predsedujoči.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Kolegi iz Obrtne zbornice gospod Pišek, Sever, Mirt, Škovič(?), lepo pozdravljeni!

Mislim, da smo se v lanskem in letošnjem letu velikokrat srečali, pa upam tudi da vsaj delno razrešili situacijo katere predmet teče na današnji seji obeh odborov. Zdaj, če dovolite, bom še jaz malo začel z opisom stanja in ukrepov, ki mogoče malo zgodovinsko nazaj od nastopa Covida naprej, ko smo se s temi kolegi več ali manj v podobni sestavi srečevali tudi na ministrstvu tako ali drugače v širši sestavi, kar nekajkrat je minister tudi skušal pomagati, pa različni ministri reševali nastalo situacijo, ki smo ji bili priča ali pa smo ji še vedno priča.

Torej, z nastopom same krize, torej korona krize Covida nekje marca lansko leto, se je prevozniška dejavnost, zlasti prevoz potnikov, znašla v izredno težkih okoliščinah. Praktično čez noč se je ustavil promet. Povpraševanje po avtobusnih prevozih je pa popolnoma zamrlo že prej. Vi se boste spomnili, da so novice o tem, da je na Kitajskem izbruhnil virus nekako rezultirale že nekje od decembra 2019 pa potem naprej, tako da jaz mislim, kolegi me bodo popravili, ampak mislim, da že z lanskim letom v začetku leta se ta izpad zelo pokazal oziroma je ta potreba po prevozih upadla. Pri nas na Ministrstvu za infrastrukturo se zavedamo, da avtobusni prevozniki zagotavljajo pomemben del trajnostne mobilnosti in so hkrati eden tudi recimo temu nevidnih stebrov turizma v tej državi. Seveda moramo zagotoviti pogoje za preživetje te panoge na kateri bo zagotovo temeljil tudi ponoven zagon turizma enako vseh delavcev brez katerih šoferjev, spremljevalnega osebja brez katerih si ta panoga ne more pomagati oziroma ne more obratovati. V Sloveniji imamo registriranih 2834 avtobusov, s katerimi se izvajajo javni linijski prevozi potnikov na medkrajevnih linijah, teh je 1114, mestni prevozi 320 vozil, občasni turistični prevozi 1400 vozil. Vlada je za odpravljanje posledic Covid sprejela kar nekaj ukrepov, ki so bila najprej namenjena k zagotavljanju sredstev za nadomestila plač oseb, ki čakajo na delo oziroma čas, ko je bila razglašena epidemija.

Mi smo preskočili, tako kot sem uvodoma omenil, na pomoč koncesionarjem, ki izvajajo javni medkrajevni linijski prevoz potnikov, tako da smo jim zagotovili 36 % normirane stroškovne cene na kilometer tudi v času, ko niso smeli izvajati javne službe, prav tako smo pokrivali pa še pokrivamo izpad prihodkov zaradi drastičnega upada prodaje vozovnic vse to na račun trajnostne mobilnosti. Mestnim linijskim prevozom, ki so bili tudi zaradi krize v podobnem položaju, je bila odobrena pomoč v obliki nadomestila za del fiksnih stroškov v času prepovedi obratovanja ter dela izpada prihodkov glede na primerljivo obdobje leto 2019. občasni prevozi, ki jih poimenujemo turistični prevozi so v Sloveniji kot pregovorno rečemo povezani s turizmom in so ključna vez prihoda potnikov z letalskimi prevozniki, prevoze skupin, ki so v Sloveniji en del turistične ponudbe, posamezne turistične destinacije za oglede kulturnih, krajinskih in drugih znamenitosti v času bivanja.

Recimo, če se spomnite oziroma kot primer križarka, ki pride v Koper angažira recimo v treh dneh približno 150 do 200 avtobusov in zagotavlja obiske turističnih znamenitosti, restavracij in tako naprej trgovin. To je tisto kar sem rekel na začetku nevidni steber turizma, ki ne more delovati, če propadejo avtobusni prevozniki, vse to smo imeli pred očmi, ko smo se odločali za te ukrepe. Na letno naredijo po naši oceni približno 30 do 40 milijonov kilometrov, zaposlenih je, tako kot ste pravilno predlagatelji ugotovili celo malo več 3300 ljudi in ustvarjajo letno okoli 50 milijonov evrov prihodkov. Večina prevoznikov, ki izvaja občasne prevoze, turistične prevoze so mikro, mala in pa srednja podjetja. Za zagotavljanje preživetja te panoge smo skozi vsa pogajanja, ki smo jih imeli skozi PKP, se pravi 5 do 8 prevoznikov, ki zagotavljajo ali pa izvajajo te občasne prevoze poleg nadomestila stroškov plač jim je tudi namenjeno nadomestilo za pokrivanje fiksnega dela stroškov v višin 33,30 evra na avtobus na dan. S strani predlagateljev je bilo zastavljeno vprašanje zakaj se različno obravnavata mestni linijski promet in pa občasni prevozi tako glede na višino nadomestil kakor glede na trajanje ukrepov. Zdaj, metodologija izračunane višine nadomestil tako za mestne kot za občasne je bila uporabljena enaka, če rečem metodologija izračun, ki izhaja iz povprečne nakupne cene vozila za turistični prevoz in pa vozila za mestni prevoz potnikov, se pravi tako imenovani »zglobni« avtobusi. Prav tako je bila pri obeh vzeta 20-letna amortizacijska doba in povprečno 20 dni uporabe vozila na mesec. Tako smo mi izračunali nadomestilo, ki v primerih mestnih avtobusov 79,30 evra, pri turističnih pa že omenjenih 33,30 evra po avtobusu. Poleg tega se stroški krijejo tudi izvajalcem občasnih prevozov s kombiniranimi vozili, ki prejmejo 20 evrov na vozilo. Sedaj gremo na občasne prevoze. Za izračun je upoštevana povprečna cena avtobusa, ki je nekje 200 tisoč evrov, 20 letna amortizacija in predpostavka da, kot sem rekel, obratujejo 20 dni na mesec. Torej, 200 tisoč deljeno z 240 je 833 deljeno z 20 dni pride 33,30 evra. Podobno je potem pri mestnih avtobusih, s tem, da je pač postavka 1.585,4 evra na mesec večja vrednost in pridemo na 79,3.

Če se omejim sedaj še na vprašanje obdobja zagotavljanja nadomestila. Pri določitvi obdobja zagotavljanja nadomestila samo ločili dve vrsti storitev glede na pomen in pa seveda mobilnost prebivalstva. Eni prevozi, torej ti medkrajevni, so opredeljeni kot gospodarska javna služba, za kar mi pač sklepamo pogodbe na ministrstvu. To so medkrajevni in pa mestni, pa seveda železniški prevozi. Ti imajo poseben pomen, poseben družbeni pomen, ki zagotavljajo minimalen standard dostopnosti za vse prebivalce. Zato so tudi opredeljeni kot obvezna gospodarska javna služba, kjer država oziroma v primeru občina, tam kjer je več sto tisoč prebivalcev, občini pač zagotavljata obvezno gospodarsko občinsko javno službo. In na ta način jamčita s kontinuiteto izvajanja in s tem tudi pogoje, tako finančne, za opravljanje teh prevozov. Zato je nujno, da se izvajalcem teh gospodarskih javnih služb tako v medkrajevnem kot mestnem prometu pomaga ohraniti sposobnost za opravljanje dejavnosti tudi ko bo te krize konec oziroma po koncu te krize. Ostali prevozi, s katerimi se izvaja pridobitna gospodarska dejavnost, kamor sodijo tudi občasni turistični prevozi, smo tem izvajalcem zagotovili pokrivanje fiksnih stroškov z namenom ohranitve njihove sposobnosti, da po koncu krize ponovno poženejo svojo dejavnost.

Dejavnost prevoznikov, tako tistih, ki izvajajo občasne prevoze, kot tisti, ki so izvajali mestni ali pa medkrajevni promet je seveda okrnjena. Drži, da je vpad obsega dejavnosti občasnih in turističnih prevozov v povprečju večji, vendar je potrebno upoštevati, da smo pri mestnih in medkrajevnih prevozih kljub ohranjanju obsega prevozov zaradi strmega padca potnikov zaznali izjemno velik vpad prihodkov tudi od prodaje vozovnic.

Naša pričakovanja glede okrevanja sektorja nekih zanesljivih napovedi seveda kdaj se bodo epidemiološke razmere uredile do te mere, da bo mogoče pričakovati ponovno vzpostavitev pogojev za neko normalno delovanje v turizmu in njim povezane prevozne dejavnosti je seveda težko oziroma nemogoče. Trendi širjenja epidemije, kot veste, po svetu, tudi pri nas v Evropi, Evropski uniji so zelo različni, kar seveda vpliva ali pa bo vplivalo na mednarodni turizem. Glede negotovosti in pa seveda ponovnega povpraševanja po občasnih prevozih je zagotovo ali nedvomno potrebno razmisliti o možnostih za preživetje sektorja v vmesnem času. Predlagatelj meni, da bi morala država, seveda, tem majhnim prevoznikom ponuditi tudi na nek način 30 % delež v koncesijskih pogodbah za gospodarsko javno službo. Dejstvo je, da so ti majhni prevozniki še kako potrebni za izvajanje gospodarske javne službe, vendar, tu bi želel izpostaviti, je potrebno, da gre pri turizmu za popolnoma neprimerljivo obliko posla, ki sicer zagotavlja neko stabilnost. Vendar za reguliran in precej manjši dobiček, kot ga je mogoče ustvariti s turističnimi prevozi. Predvsem pa je izvajalec dolžan zagotoviti kontinuiteto izvajanja storitev za čas trajanja pogodbe, se pravi v primeru gospodarske javne službe, čeprav bi se mogoče med tekom trajanja te pogodbe izkazala donosnejša tržna priložnost. Imam pripravljenih tudi nekaj poročil oziroma številk, koliko je bilo do sedaj izplačanega, ampak mogoče potem kasneje v debati, če bo za to interes.

Kar se pa tiče še ene stvari, torej finančnega ukrepa SID banke za namene financiranja naložb in tekočega poslovanja gospodarskih subjektov v višini 35 milijonov. Mislim, da ste imeli prejšnji teden kolegi iz Obrtne zbornice z našim ministrom sestanek na Obrtni zbornici, pa z ministrom za gospodarski razvoj, pa s finančnim ministrstvom, pa z okoljem sestanek, kjer je bilo to tudi omenjeno, pa mislim, da so bili nekateri sklepi sprejeti. Torej, za ostale, to gre za ukrep finančnega inženiringa, ki je namenjen za financiranje gospodarskih subjektov na področju cestnih prevozov. V okviru tega ukrepa se bo omenjenim gospodarskim subjektom omogočila pridobitev dolgoročnih kreditov po variabilni obrestni meri, od minimalno 100 tisoč do maksimalno 800 tisoč evrov za posamezno podjetje, pri čemer je namen financiranja tekoče poslovanje v tekočem in naslednjem koledarskem letu. Lahko rečem, da je ukrep v fazi, kot sem omenil uvodoma, realizacije. Vlada je na februarski seji podala soglasje ključnim elementom ukrepa finančnega inženiringa za namen financiranja teh gospodarskih objektov. In kot sem seznanjen danes je zadeva tudi bila v usklajevanju, tako da jaz mislim, da v nekih prihodnjih dneh bo zadeva na vladi. Mislim, da je Ministrstvo za finance že ta predlog posredovalo na vlado, tako da lahko je zagotovilo, ki ga je dal minister oziroma ki so ga dali trije ministri prejšnji teden zaenkrat deloma realizirano. Ko bo vlada to sprejela pa seveda lahko štejemo kot realizirano.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam, državni sekretar.

Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Prosim, da se predstavite z imenom in priimkom ter inštitucijo iz katere prihajate za magnetogram.

Preden dam besedo, pa za trenutek vračam besedo gospe predsednici Mateji Udovč.

Hvala lepa, kolega Bojan.

Samo eno kratko obvestilo oziroma pooblastilo preberem. Poslanca Roberta Polnarja nadomešča poslanec Ivan Hršak.

Hvala lepa in vračam besedo.

Hvala.

Kdo želi besedo? (Nihče.) Ugotavljam, da nihče.

Sedaj prehajamo na razpravo članic in članov odborov. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne… / oglašanje iz klopi/ Sedaj smo pri razpravi članic in članov odbora. Želi kdo besedo? (Da.)

Mag. Andrej Rajh, izvolite.