Spoštovane kolegice in kolegi ter cenjeni gostje! Najprej vas vse lepo pozdravljam!

S predsednikom Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sva se dogovorila, da bom današnjo skupno sejo odborov vodil jaz. Tako pričenjam 43. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Obveščam vas, da opravičenih za današnjo sejo ni. Z pooblastili pa sodelujejo: poslanski kolega Jože Lenart iz Poslanske skupine LMŠ nadomešča Rudija Medveda, Mojca Žnidarič nadomešča kolega Gregorja Periča, Nada Brinovšek pa nadomešča Franca Rosca.

Tako, besedo dajem kolegu, predsedniku Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ja, hvala, predsednik.

Tudi jaz pozdravljam vse prisotne in pričenjam 28. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti poslanec Branko Simonovič. Imam pa tudi dve pooblastili in sicer poslanca Predraga Bakovića nadomešča poslanec Soniboj Knežak iz Poslanske skupine SD, in pa poslanca Janija Ivanušo nadomešča poslanec Dušan Šiško iz Poslanske skupine SNS.

Besedo vračam predsedniku Odbora za infrastrukturo, gospodu Podkrajšku.

Hvala.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odborov. S sklicem skupne seje 18. 6. 2021 ste prejeli naslednji dnevni red: 1. Neustrezna zaščita človeške ribice in lokalnega prebivalstva s strani države pred onesnaževanjem naftne industrije. Ker do pričetka seje odborov nisva prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen dnevni red skupne seje, kot je bil določen s sklicem. Tako prehajamo na obravnavo te točke.

Poslanska skupina Levica je 11. 6. 2021 na Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor naslovila zahtevo za sklic nujne seje odborov z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Levica za sklic skupne nujne seje s predlogom predlaganimi sklepi. Na sejo so bili povabljeni: predlagatelj zahteve Poslanska skupina Levica, za njo poslanska kolegica Violeta Tomić, dr. Jože Podgoršek, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Andrej Vizjak, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor, Kmetijski inštitut Slovenije, Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Inšpektorat za okolje in prostor, Ekološko društvo Proteus, Bioplinarna Črnomelj, Petrol d.d. Ljubljana, Andrej Hudoklina, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, prof. dr. Jože Plut, Lilijana Bizjak Mali je opravičena, nadomešča jo prof. dr. Rok Kostanjšek, Nika Šušteršič in Riko Zupančič.

Naknadno smo 28. 6. 2021 povabili še Vesno Fabjan in gospo Moniko Weiss Uvodoma dajem besedo gospe Violeti Tomić, da predstavi v imenu predlagateljev predstavitev zahteve za sklic nujne seje odbora.

Kolegica Tomić, izvolite.

Najlepša hvala, spoštovani predsednik, za dano besedo in priložnost, da vam predstavim to problematiko.

Bom zelo kratka in bom predala besedo pač strokovnjakom in ljudem, ki se s to problematiko intenzivno ukvarjajo. Bela krajina nima veliko, to vsi vemo. Ima pa lepo naravo. Ne moremo ji ravno reči neokrnjena, in ima kras, kraški teren in nekaj svetovno neverjetnega in enkratnega, ima črno človeško ribico. Tako kot vemo, da jo lahko tržijo v Postojnski jami, pač njeno belo sestro, je ta črna človeška ribica tako rekoč neznana na žalost. Zdaj pa jo ogroža pač umazana industrija in tukaj moram nasloviti pač Bioplinarno in Petrol pač reklamira zeleno energijo. Temu zdaj strokovno rečejo »greenwashing«, pač barvanje na zeleno. Sliši se, ko rečemo zelena energija, ko slišimo bioplinarna, dobimo vsi asociacijo na nekaj pozitivnega, biološkega, ekološkega. Vendar moramo vedeti, da edino, kar je biološkega pri tej zgodbi, je cirka 32 vrst različnih bioloških odpadkov, ki jih iz cele Slovenije vozijo v Belo krajino in to so, ne vem, deli živalskega tkiva, živalski iztrebki, urin, gnoj, onesnažena slama, industrijsko blato, jedilno olje, različne maščobe. In vse to se iz cele Slovenije pelje v Belo krajino in tam tudi ostane.

Ostane v obliki strupenega digestata, ki ga potem kmetje dobijo kot brezplačno gnojilo in ga polivajo po svojih njivah, kljub temu, da digestat dokazano vsebuje težke kovine, nitrate, rakotvorni kadmij in tako naprej. Skratka in na teh poljih se potem prideluje hrana za ljudi in tudi krma za živali. Belokranjci ne morejo več tržiti lepe, zelene, ekološke destinacije. Ogrožena je Natura 2000, širi se neznosen smrad, kvaliteta življenja se zmanjšuje, cene nepremičnin padajo, turizem upada, kajti kdo bo šel tja, kjer po njivah ležijo živalski kosi in razpadajo. Ogroženo je zdravje ljudi. In mislim, da je pa najhujše od vsega pravzaprav, da je teren nizki kras, da vse to pronica v podtalnico in da dejansko popolnoma resno ogroža črno človeško ribico, ki je, kot sem rekla, endemit in je ni najti nikjer drugje na svetu in bi morala biti res zaščitena.

Populacija črne človeške ribice, proteusa, je zdesetkana tako zelo, da se ljudje, ki skrbijo zanjo, resnično bojijo, da bo kmalu izginila. In doma je v Jelševniku blizu Črnomlja in če nehamo danes polivati strupe po kraški pokrajini, smo že naredili, smo že pozni, ker je storjena dejansko nepopravljiva škoda. Tudi Kmetijski inšpektorat, pa Inšpektorat za okolje so na podlagi vzorcev zemlje ugotovili, da so presežne vrednosti težkih kovin. Inšpektorat za okolje je rekel, da so rezultati skrb vzbujajoči, ko delajo svoja letna poročila in monitoring. Tako da jaz bi rada in si res želim, da tukaj stopimo skupaj. Tema ni ne leva, ne desna, ne sredinska, ampak gre za življenje neke vrste, ki lahko dokončno izgine.

Črna človeška ribica ne more govoriti, ne more se boriti zase in tukaj smo mi, da jo zaščitimo. In upam, da bodo vabljeni uspeli prepričati poslance, da naše predloge sklepov, ki jih bom pozneje prebrala, podprejo, in da rešijo to dejansko perečo problematiko juga Slovenije. Samo dotaknila bi se še; tudi Hrvati so imeli bioplinarno, pa so jo zelo hitro zaprli. In včasih se sprašujemo zakaj so naši sosedje bolj uspešni pri nekaterih stvareh in mnogi znajo reči, da zato, ker je Hrvat v prvi vrsti Hrvat, potem šele član verske skupnosti ali pa kakšne sekte ali pa stranke. In mislim, da je ta tema res nadstrankarska. Jaz sem edina poslanka, ki prihajam iz teh krajev. Nima Bela krajina poslanca in je trajalo kar dolgo, da je stvar prišla na mizo, ampak zdaj je pa, kot se reče, hudič vzel šalo in dajmo stopit skupaj in pomagat Beli krajini, da se končno očisti vsega tega in da je res lepa, zelena destinacija.

Hvala. V nadaljevanju pa dobite še nekaj gradiva slikovnega, da si boste lažje predstavljali. Hvala.

Hvala, kolegica Tomić, za uvodno predstavitev.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Alešu Irgoliču.

Izvolite.

Ja, hvala za besedo in hvala za povabilo.

Morda za začetek nekaj o pravnih podlagah, katere omogočajo Ministrstvu za kmetijstvo oziroma Kmetijski inšpekciji, da izvaja nadzor glede gnojenja, ureditve skladiščnih prostorov za organska gnojila, potem pristojnosti in izvedba nadzora in pa morda nekaj ugotovitev nadzora in pa samega vzorčenja.

Pravne podlage glede pristojnosti Kmetijske inšpekcije pri nadzoru gnojenja in ureditve skladiščnih prostorov za organska gnojila so sledeča; to je uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, uredba o pridelavi biološko razgradljivih odpadkov in o uporabi komposta ali digestata, ter Zakon o inšpekcijskem nadzoru. Glede pristojnosti in izvedbe nadzora lahko povem, da inšpekcija na podlagi zgoraj navedenih zakonodaj izvaja nadzor uporabe digestata in komposta na kmetijskih zemljiščih. Kmetijska inšpekcija ima tako pristojnost za nadzor nad digestatom in kompost od bioplinarne ali kompostarne naprej.

Vhodne surovine, pravilnost ureditev prostorov, pravilnost procesov v obratih, izvajanje analiz znotraj obratov izvaja Inšpekcija za okolje in prostor, ter v manjšem delu, kjer se kot vhodne surovine uporabljajo živalski proizvodi, tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in pa varstvo rastlin. Kmetijska inšpekcija pri uporabi digestata in komposta na kmetijskih zemljiščih izvaja nadzor vsako leto v več korakih. V prvem koraku se od posameznih bioplinarn in kompostarn pridobijo podatki o danih količinah digestata in komposta, torej posameznim prejemnikom za zadnje leto. V drugem koraku pa se pri vseh posameznih uporabnikih preveri, če imajo vso potrebno dokumentacijo za razvoz digestata ali komposta po njihovih kmetijskih zemljiščih, torej se preverja, ali imajo gnojilni načrt, analizo tal in deklaracijo ali specifikacijo digestata ali komposta.

Poleg tega se preverjajo skladiščni prostori, kjer se hrani prejeti digestat ali kompost, ter se izračuna obremenitev površin z dušikom. Pri posameznih uporabnikih se nato še vsako leto v določenem deležu izvede tudi vzorčenje tal na glede onesnaževanja na površinah, kjer se uporablja ta digestat. Glede ugotovitev nadzora in pa vzorčenja, je inšpektorat pri nadzoru ugotovil, da je v prejšnjih letih pri uporabnikih komposta ali digestata niso imeli popolne dokumentacije. Gre predvsem za odsotnost ustreznih analiznih izvidov tal in gnojilnih načrtov. Po večletnem nadzoru teh uporabnikov se je stanje izboljšalo in sedaj se ugotavlja, da le pri posameznikih, ki prvič uporabljajo digestat ali kompost, prihaja v manjšem deležu do navedenih nepravilnosti.

Inšpektorat je tako na območju vasi Jelševnik v letu 2019 odvzel tri vzorce tal, na katerih je bil uporabljen digestat, v letu 2020 pa dva vzorca tal. Pri tem je bilo ugotovljeno, da v nobenem od analiziranih vzorcev ni bilo ugotovljenih preseženih mejnih vrednosti težkih kovin, kar je bilo predstavljeno tudi Društvu Proteus. Kar lahko rečem glede smradu, ki se pojavlja ob raztrosu digestata na kmetijskih površinah, pa inšpektorat daje pojasnilo, da v Republiki Sloveniji ne obstaja zakonodaja, ki bi določala mejne vrednosti smradu pri izvajanju tudi z digestatom, kompostom, gnojevko, gnojem, ali hlevskim gnojem. Toliko za začetek. Hvala.

Hvala tudi vam, državni sekretar.

S kolegom Pauličem imava vsak eno pooblastilo. Iz Poslanske skupine SDS prihaja pooblastilo za Tomaža Lisca, ki nadomešča kolega Francija Kepo.

Kolega Paulič, izvolite.

Hvala lepa.

In pa poslanca Vojka Starovića nadomešča poslanec mag. Andrej Rajh iz Poslanske skupine SAB.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, državni sekretar Robert Rožac?

Predsedujoči, hvala za besedo.

Zdaj, uvodoma moram povedati, da na Ministrstvu za okolje in prostor se zavedamo izjemnosti človeške ribice, zlasti ozko razširjene črne podvrste v Beli krajini in pomena ohranitve njenega življenjskega prostora, kar je tudi povezano s čistim in zdravim življenjskim okoljem za vse prebivalke in prebivalce Slovenije.

S tem v povezavi se zavedamo tudi odgovornosti za ohranitev človeške ribice, zato ima le-ta vse varstvene statuse, kar jih posamezna živalska vrsta sploh lahko ima. Tako na podlagi mednarodnih, evropskih in slovenskih predpisov. Med drugim ima status zavarovane vrste s predpisanim varstvenim režimom, kar pomeni, da je žival prepovedano zavestno poškodovani, zastrupiti, usmrtiti, vzeti iz narave, loviti, ujeti ali vznemirjati.

Zdaj, nadalje na pobudo Ministrstva za okolje in prostor je Javna agencija za raziskovalne dejavnosti Republike Slovenije objavila javni razpis za izbiro raziskovalnih objektov ciljnega raziskovalnega programa CRP v letu 2021 z naslovom Raziskave za opredelitev in preprečevanje omejevanja vodozbirnega zaledja Jelševniščice in Otovca s posebnim ozirom na habitat črne človeške ribice. Pričakujemo, da bo izvajalec s terenskim vzorčenjem, kartiranjem in laboratorijskim delom analizami obstoječih zbirk podatkov in kakovosti stanja vode na izvirih, se pravi opravil tudi kemične analize tal, pedološke lastnosti tal, porabo in način uporabe hranil po kmetijskih gospodarstvih in na kmetijskih zemljiščih.

Tako da bomo lahko v približno letu, letu in pol lahko tudi obravnavali rezultate te študije. Zdaj, težave so tudi specifične vonjave v bioplinarnah. To je značilno za vse obrate, kjer se obdelujejo odpadki. Temu se je težko popolnoma izogniti. Posebej to velja za obstoječe naprave. To bioplinarno / nerazumljivo/ smo v preteklih letih večkrat nadzirali v inšpekcijskem nadzoru. Z nami je tukaj tudi gospod Franc Rančigaj, glavni republiški inšpektor, ki bo povedal več o samem inšpekcijskem nadzoru. Jaz sem pa, bom rekel prej preverjal na ARSO in na ARSO-u so mi sporočili, da se tudi redno opravljajo meritve na vseh izvirih od leta 2014 naprej in se ne opaža trendov povečevanja teh onesnaževalcev, kot so pesticidi, fosfati in podobne reči.

Podatki so objavljeni na spletu, lahko jih pa tudi posredujemo tistemu, ki jih želi dobiti. Zdaj, malo sem tukaj začuden, to, kar je gospa poslanka povedala, da so noter tudi kosi oziroma ostanki živalskih kadavrov in slame, tako dalje. Ta bioplinarna bi morala delati predvsem na ostanku hrane, ki naj ne bi bili škodljivi, tako da to me res čudi. Bi pa prosil zdaj gospoda Rančigaja, če še on pove kakšne so bile ugotovitve inšpekcijskega nadzora.