Spoštovani in spoštovane! Vse članice in člane odbora, vse vabljene in vse ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Pričenjam 35. nujno sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani, opravičil nimam nobenih. Imam pa eno pooblastilo, samo trenutek…. Imam dve pooblastili. Torej, poslanec Jože Lenart nadomešča Aljaža Kovačiča iz kvote Lista Marjana Šarca in Marka Bandellija tudi ni in je pooblastil gospo Mašo Kociper iz stranke SAB. Ti dve pooblastili imamo.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora, ki se glasi Politično pristransko financiranje medijev pri razpisu Ministrstva za kulturo za leto 2021. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga dobili s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA.

Na spletni strani Državnega zbora je s sklicem objavljeno gradivo. Dodatno pa smo prejeli še gradivo Sklep v zvezi s problematiko financiranja koroškega radia. In to je, če naj vam ga preberem: Svet koroške regije poziva Ministrstvo za kulturo, da ponovno razmisli o svoji odločitvi, pri čemer naj upošteva tudi mnenje lokalnih skupnosti, vladnih in nevladnih organizacij ter predstavnikov organizacij koroških Slovencev živečih v Avstriji. Potem opravičil se je tudi Bojan Budja v.d. odgovornega urednika Delo, ki zaradi nujnih delovnih obveznosti ne mor biti z nami, vendar je njegovo sporočilo naslednje: »Stališče Dela je jasno, zoper odločbo Ministrstva za kulturo o ne financiranju medijskih projektov bomo vložili tožbo na Upravno sodišče.« Toliko za začetek. Torej na sejo pa so bili vabljeni, naj jih naštejem, Ministrstvo za kulturo, Državni svet, Asociacija, Društvo novinarjem Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije, Delo, odgovorni urednik, ki se je kot prej omenjeno opravičil, Dnevnik, Večer Maribor, Mladina, Radio Študent, Koroški radio, Slovenj Gradec, Radio Krka, Radio Triglav Jesenice, Radio Kranj, časopis za kritiko znanosti, portal Vrabec anarhist, Kino revija za film in filmsko ustvarjalnost. Dodatno pa so bili še vabljeni Irma Butina, direktorica medijske zbornice, Bojan Požar, Peter Jenačič, Rok Čakš, Jani Drnovšek, Jure Gostiša in dr. Dejan Verčič, ki se je opravičil in ravno tako Rok Čakš.

Torej, dovolite mi, da uvodno predstavitev vsebine današnje nujne seje in razlogov za njen sklic predstavim sama kot sklicateljica in predsednica odbora.

Ministrstvo za kulturo, ki ga vodi dr. Vasko Simoniti na javnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021 ni dodelilo sredstev kar več upravičencem iz naslova razpisa. Razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021 je bil objavljen 4. 12. 2020, rok za prijavo pa je bil 5. 1. 2021. Številni upravičenci so prejeli negativne odločbe in ostali brez državnega sofinanciranja medtem ko so sredstva dobili vladi in SDS naklonjeni mediji, torej v glavnem izključno propagandna mreža SDS. Gre za razpis, kateri mora Vlada po Zakonu o medijih vsako leto s proračunskimi sredstvi podpreti medije pri ustvarjanju vsebin, ki so pomembne za zagotavljanje pravice javnosti do obveščenosti ter uresničevanju drugih pomembnih nalog medijev v javnem interesu. Brez podpore sta ostala osrednja dnevnika Delo in Dnevnik in tednik Mladina. Razlog za zavrnitev je v glavnem, če naj citiram, neuravnoteženo poročanje. Tukaj naj povem, da je mreža za monitoring medijske svobode, ki smo jih imeli prejšnji teden tukaj, izjavila, da takega termina v celi Evropi ne poznajo, se pravi, da je to unicum v Slovenji in unicum te Vlade, kaj je to uravnoteženo poročanje. Dva od osrednjih dnevnikov po oceni strokovne komisije, ki je odločalo o dodeljevanju sredstev nista opredelila, citiram: »s kakšnimi uredniškimi mehanizmi bosta zagotovila redno in objektivno ter uravnoteženo predstavljanje političnega delovanja in stališč različnih organizacij in posameznikov« in komisija jima je tudi očitala, da njuni projekti niso dovolj lokalni. Dikcija v vseh odločbah je tako rekoč popolnoma enaka. Gre za copy paste odgovorov in sredstev ni dobila med drugim tudi revija Kino, ker dodatno prispeva k že tako in tako slabi situaciji kino produkcije. Ni dobila sredstev tudi spletna revija Društva slovenskih pisateljev Vrabec anarhist, kjer objavljajo kar precej Prešernovih nagrajencev kakor tudi mladi avtorji, ni dobila sredstev, ni dobil sredstev časopis za kritiko znanosti in tako naprej. Tudi lokalne radijske postaje s statusom posebnega pomena so dobile odločbe, da na razpisu niso bile uspešne. Tako je brez podpore ostalo kar 5 radijev posebnega pomena, med njimi Radio študent, Koroški radio, radio Triglav Jesenice, radio Kranj. Tukaj gre za medije, ki so življenjsko odvisni od financiranja Ministrstva za kulturo, pritožbena odločba pa ni mogoča. Delovanje teh medijev je ogroženo, nujno bo krčenje programskega obsega. Z ne financiranjem koroške radija Slovenj Gradec na primer pa je ogroženo zakonsko urejeno obveščanje manjšine živeče v zamejstvu. Brez zadostnih sredstev za delovanje je ostal tako radio Študent, najstarejša neodvisna radijska postaja v Evropi. Za radio Študent, ki je na lanskem medijskem razpisu prejel skoraj 100 tisoč evrov, ker je 50 % financiranja, bodo posledice še toliko hujše zaradi nižanja sredstev, ki jih dobijo od ustanovitelja Šov v Ljubljani. Tako imenovani odstrel SDS-u nelojalnih medijev na razpisu vodi v komercializacijo ali v propad, pomeni krčenje kadra, krčenje programskih vsebin, konec lokalnih vsebin, predvsem pa nenazadnje so zaposleni in njihove družine v veliki negotovosti. O razdelitvi tega denarja za tako imenovano pluralizacijo medijev in podporo kakovostnim vsebinam je odločalo 5 članov komisije. To so, če naj jih naštejem, Borut Rončević, Matej Makarovič, Tamara Besednjak Valič, Jonatan Vinkler in Suzana Žilič Fišer. Večina od naštetih je tesno spetih in povezanih s stranko SDS, Makarovič in Rončevič sta že več kot desetletje tesno povezana z SDS, veljata celo za njena medijska stratega. Prvi je nekdanji predsednik strankinega podmladka, drugi pa nekdanji predsednik strokovnega sveta SDS ter član in podpredsednik nadzornega sveta RTV Slovenija. Toliko o uravnoteženosti. Tako neuravnotežena politično imenovana in motivirana komisija predstavlja izključno samo eno stranko in eno politično linijo. O nepristranskosti medijev in uravnoteženosti njihovega poročanja tako pristranska komisija seveda nikakor ne more odločati, ampak vendar je odločala. In člani te komisije so kriterije prilagajali temu ali je medij, ki je zaprosil za denar, naklonjen Vladi ali ne, rezultat pa je viden pri ne financiranju medijev, ki so kritični bodisi do oblasti bodisi do te Vlade in seveda na drugi strani nagrajevanju medijev, ki to oblast izključno samo hvalijo. Ministrstvo za kulturo je 2,65 milijona evrov davkoplačevalskega denarja, če naj se tako izrazim, ki so namenjena slovenskim medijem na minulem razpisu razdelilo na politično pristranski način in izključno za svoj strankarsko propagando. Zato smo predlagali sledeče sklepe oziroma predlagam kot odbor. Prvi je seznanitveni sklep je: smo se seznanili z rezultati javnega razpisa Ministrstva za kulturo za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021, načinom razdeljevanja sredstev, sestavo in delom strokovne komisije, ki jo je imenoval minister za kulturo dr. Vasko Simoniti. Drugi sklep pa je: Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo, da v roku treh dni po sprejemu tega sklepa uradno prekliče in razveljavi rezultate ter ustavi postopke javnega razpisa za sofinaciranje programskih vsebin medijev v letu 2021. In kot tretji sklep smo predlagali oziroma predlagam odboru: Odbor za kulturo poziva ministra za kulturo, da v zakonitem in transparentnem postopku imenuje strokovno komisijo, katere člani in članice bodo ustrezno strokovno podkovani z dokazljivimi kompetencami in izkušnjami s področja na katerega se vsebinsko nanaša razpis in katerih delovanje bo izključno strokovno vrednostno nepristransko in politično nevtralno. Novo imenovana strokovna komisija ponovno opravi vrednotenje in oceno vseh v roku prispelih prijav na javni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medije v letu 2021. Toliko od mene ta trenutek. Imam še eno pooblastilo: poslanca Primoža Siterja nadomešča Luka Mesec iz kvote Poslanske skupine Levica. Zahvaljujem se vam za pozornost in nadaljujemo s sejo. Najprej bo dobil besedo predstavnik Ministrstva za kulturo, verjetno bo to najprej minister Vasko Simoniti. Prosim, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Torej jaz bom samo na kratko samo seznanil imenitni zbor z nekaterimi informacijami. Govorimo o rezultatu medijskega razpisa, ki je bil javen in za sofinanciranje programskih vsebin medije v letu 2021. Lahko povem, da smo prejeli 143 prijav, ena je prispeval prepozno in smo jo zavrgli, na eno zahtevo po dopolnitvi se prijavitelj ni odzval. Kot veste je ta medijski razpis razdeljen na A in B področje, na A področju je podporo prejelo 41 projektov od 110-ih prijavljenih v skupni višini 591 tisoč evrov. Prijavitelji bodo prejeli okoli 65 % zaprošenih sredstev. Na B področju je bilo prijavljenih 33 in dobilo je 28 projektov v skupni višini 2 milijona 60 tisoč in prijavitelji bodo prejeli 100 % zaprošena sredstva. V okviru razpisa smo razdelili 2 milijona 651 tisoč,647 evrov, toliko kolikor je bilo na voljo v proračunski postavki in skupno je pozitivnih odločb 69, 74 pa negativnih. Na podlagi končne ocene komisije in predloga financiranja je vsaki ustrezni vlogi pripravljena posamična odločba o odobritvi in deležu sofinanciranja ali o zavrniti sofinanciranja posameznega projekta in na ministrstvu ocenjujemo, da je strokovna komisija svoje delo opravila dobro, strokovna komisija je prepoznala medijske projekte z najboljšim potencialom in najprepričljivejšo predstavitvijo ter medijskemu razpisu povrnila izvirni namen nagrajevanja odličnosti. Projektni razpisi ne morejo biti socialni korektiv za zasebne medijske hiše, ampak morajo spodbujati tiste medijske projekte, ki sledijo namenu tovrstne državne pomoči, to je spodbujanju tistih medijskih vsebin, ki prispevajo h kakovostnemu informiranju državljank in državljanov na vseh ravneh. O teh rezultatih in o prijavah in izbiri je odločala strokovna komisija, ki je, torej ne bi jemal tega ogleda, kot je bilo rečeno, v uvodniku gospe predsedujoče, da gre za propagandno mrežo SDS ali da gre za nekompetentne ljudi, to so vsi pravzaprav zelo kompetentni ljudje, verjetno tudi s svojim svetovno nazorskim prepričanjem – zakaj ne – vendar pa so sledili strokovnosti in na tem področju imajo vse reference več kot vse ostale komisije v zadnjih 10-ih letih.

Razpis vključno s kriteriji je javno dostopen, seznam odobrenih projektorjev je bil objavljen na strani Ministrstva z kulturo in celotna dokumentacija, vključujoče prijave, odločbe, ocenjevalne liste z ocenami in utemeljitvami, zapisnike, sej komisij in drugo povezano korespondenco, vse to je bilo posredovano Komisiji za nadzor javnih financ Državnega zbora. Toliko bi povedal za enkrat. Hvala lepa.

Hvala, gospod minister.

Jaz kot predlagatelj sem se namerno izognila besede strokovno v povezi s komisijo, oprostite, če je nekdo član strokovnega sveta SDS ali pa predsednik strankinega podmladka, ni nujno, da je strokovnjak za medije, predvsem pa ni neopredeljen, to je menda jasno, če so kar trije od petih tesno povezani s stranko.

Tako, da nič gremo naprej z razpravo. Ali želi besedo gospod Miro Petek? Ne želite. Hvala lepa. Potem pa dobijo besedo ostali vabljeni, tako da predlagam, da se za magnetogram predstavite, poveste katero inštitucijo zastopate in da ste recimo strnjeni tam nekje dobrih 5 minut. Tako, da dajte mi znak kdo bi rad začel in se predstavite. Drugače pa ali imamo predstavnika Državnega sveta tukaj? Nimamo. Dobro. Izvolite, beseda je vaša. Predstavite se nam.

Sindikat novinarjev Slovenije, predsednica. V Sindikatu novinarjev Slovenije ocenjujemo, da je rezultat letošnjega rednega javnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev politično pristranski. Delitev sredstev na podlagi vladni, protivladni mediji je v nasprotju z javnim interesom, novinarskim delom in avtonomijo. Hkrati protestiramo, saj izid razpisa postavlja pod vprašaj obstoj več lokalnih in regionalnih medijev, ter medijev posebnega pomena in s tem številna delovna mesta. Ob tem, ko Slovenska tiskovna agencija že več kot 150 dni opravlja javno službo brez plačila Vlade, je z zadnjim razpisom ogrožen obstoj tudi številnih drugih medijev. Med tokratnimi prejemniki državnih subvencij so hkrati nekateri mediji, ki so lastniško povezani z največjo koalicijsko stranko. Tudi sestava komisije, ki je odločala o razdelitvi proračunskega denarja namenjenega pluralizaciji medijev ter podprtju kakovostnih vsebin, je po naši oceni nenavadna tudi s tesnimi vezmi z vladajočo stranko v državi. Dva njena člana sta bila lani tudi v pogodbenem razmerju z Ministrstvom za kulturo v okviru raziskave medijske krajine. Eden od njiju pa je hkrati namestnik predsednika nadzornega sveta RTV Slovenija in je na zadnjem razpisu odločal o delitvi o sofinanciranju komercialnih televizijskih in radijskih programov, ki so z več vidikov konkurenčni javni radioteleviziji. Takšna sestava komisije bi lahko tudi ustvarjala videz pristranskega opravljanja javnih nalog kot nasprotje interesov definira Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Medtem ko pričakujemo, da bodo pristojne javne službe odgovorile na vse dvome, ki se porajajo v zvezi z aktualnim razpisom, opozarjamo na problematično zakonodajno ureditev, ki je podlaga za medijski razpis. Sestava komisije je izključno v rokah ministra za kulturo, merila za ocenjevanje prijavljenih projektov pa so nejasna, ohlapna in protislovna, kar omejuje strokovno utemeljevanje odločitev in v najslabšem primeru odpira prostor za manipulacije in samovoljo.

Na probleme razpisnih pogojev, meril in smotrnosti porabe državnih sredstev v okviru tega razpisa je leta 2009 opozorilo tudi Računsko sodišče, medtem ko ti problemi ostajajo so nekateri lokalni, regionalni in študentski mediji povsem odvisni od sredstev, ki jih dobijo na tem razpisu, kar po naši oceni kaže na širši problem medijske regulacije in uresničevanja javnega interesa v Sloveniji. Glede na to, da so v nekaterih uredništvih napovedali sodne postopke v zvezi z razpisom, jih v sindikatu vabimo k sindikalnemu organiziranju, tako jim bomo lahko zagotovili podporo tudi v tem primeru. Najlepša hvala za pozornost.

Hvala lepa. Izvolite, beseda je vaša.

Prihajam iz Društva Novinarjev Slovenije. Da najprej opravimo razpravo kar novinarske organizacije.

Zmotno je prepričanje, da država preko letnega razpisa za sofinanciranje medijskih vsebin finančno podpira kakovostno, odgovorno, preiskovalno in profesionalno novinarstvo. Ali je tako imenovani medijski sklad namenjen povečevanju vsebinske raznovrstnosti medijske ponudbe in financiranju nišnih vsebin za specifične male javnosti, ki tržno niso upravičene so pa v javnem interesu? Sklad je bil ustanovljen z enim ciljem in to je zagotoviti medijsko pluralnost v politično nazorskem smislu. To ponazarja izjava ministra za kulturo Vasko Simonitija iz leta 2005. Navajam: »Ker menimo, da slovenski medijski prostor še ni pluralen bomo skušali še v tem letu ustanoviti sklad za pluralizacijo medijev, ki bi uravnotežil sedanje stanje na tem področju. Osnovni namen sklada je predvsem možnost enakopravnega javnega izražanja, pri čemer ne bi bila izključena nobena nazorsko idejna opcija. Pred zagonom medijskega sklada je minister leta 2005 sicer napovedal temeljito prehodno analizo medijskih vsebin, vendar obljube ni držal. Na ministrstvu so spisali predlog sprememb Zakona o medijih, ki je vseboval tudi kriterije za razdeljevanje medijskih subvencij brez analize, ki bi pokazal v katere medije in v katere programske vsebine usmeriti javna sredstva in tako državljanom zagotoviti večji dostop do kakovostnih in raznovrstnih medijskih vsebin preko različnih platform. Analiza tako ali tako ni bila potrebna, saj je minister problem identificiral brez nje. Manko analize je sicer ob nastopu novega mandata preteklo leto opazil, zato je analizo pri fakulteti za medije v Ljubljani naročil. Po mnenju strokovnjakov s področja družboslovnega raziskovanja je metod te analize sporna. Potrdila pa naj bi osnovno hipotezo, da so slovenski mediji neuravnoteženi. Ob tem velja omeniti, da je minister ugotavljanje te pristranskosti uravnotežil ne le z izbiro institucije, ki je analizo opravila, ampak tudi za izbiro članov strokovne komisije, ki so kasneje na predpostavi neuravnoteženosti ocenjevali na razpisa prijavljene projekte. Pristojni minister in strokovna komisija sta leta 2021 uresničila točno to za kar je bil zakon napisan in medijski sklad ustanovljen. To je uravnoteženje medijskega prostora, ki naj bi bil pristranski v levo. To je bilo pričakovano, kar preseneča je to, da se stranke, ki ste imele 15 let časa, da bi medijsko zakonodajo ustrezno spremenile, zdaj zgražate in izražate ogorčenje. Takšne zlorabe omogoča medijski zakon in na to smo v društvo novinarjev opozarjali od njegovega sprejema naprej. Razdeljevanje denarja preko komisij na podlagi obstoječega zakona omogoča arbitrarnost, nestrokovnost, interesno in politično pristranskost. Spremembe in odpravo zlorab lahko zagotovi le reforma medijske zakonodaje. Redefinirati je potrebno javni interes v medijih, ki naj ga država podpre s poudarkom na sofinanciranju družbeno odgovornih projektov na medijskem področju, preiskovalnega novinarstva, samoregulacije za izboljšanje etičnih standardov, sofinanciranju delovanja strokovnih novinarskih druženj, predvsem pri uvajanju rednega profesionalnega usposabljanja novinarjev, zagotavljanja delovnih mest v novinarstvu, lokalne informacije, medijske pismenosti, raziskav iz medijskega področja, vsebin namenjenih različnim manjšinam in deprivilegiranim skupinam in na splošno pluralnosti v smislu vsebinske pluralnosti. Ob tem se je treba zavedati, da so se razmere na medijskem trgu v zadnjem desetletju bistveno spremenile. Družbeni mediji odnašajo tako pozornost javnosti kot oglaševalce. Spremenile so se navade spremljanja medijev. Zadnji udarec je medijskemu trgu zadalo zmanjšanje obsega oglaševanja za vsaj 10 % v preteklem letu. Zdaj pa beremo še napovedi o dvigu cen papirja za tiskane medije. Vsaka pametna politika bi se morala vprašati kako bo v prihodnosti sploh zagotavljala zadovoljivo medijsko ponudbo v slovenskem jeziku in z domačimi uradništvi. V predlogu novele Zakona o medijih Simonitijeve ekipe sploh ne bi razpravljala. So pa tudi vsi pretekli predlogi Zakona o medijih ohranjali koncept letnih razpisov in strokovnih komisij do katerega smo v društvu od uveljavitve kritični tako za sklop A še bolj pa za sklop B razpisa. Glede financiranja programov posebnega pomena smo v društvu novinarjem predlagali, da se financiranje medijev posebnega pomena uredi preko avtomatiziranih kvalitativno kvantitetnih kriterijev. Razlogi za takšen predlog so, da imamo v naprej znano število medijev posebnega pomena, ki jih je država zaradi pomena informacije lokalne in na / nerazumljivo/ statusa je dolžna financirati. Drugi razlog je, da so do letošnjega razpisa na razpisu so bili uspešni vsi prijavljeni projekti, da se projekti prijavljajo in da se financira redna vsebina teh medijev. Sprašujemo se zakaj bi potem razpis sploh izvajali. Predlagamo, da se sredstva razdelijo avtomatično na podlagi v naprej znanih merljivih kriterijev. Dodatni argument za vsaj delne avtomatizme pri delitvi sredstev tudi sestava strokovnih komisiji. V Sloveniji nimamo dovolj velikega bazena neodvisnih medijskih strokovnjakov in poznavalcev medijev, ki še niso bili člani komisije in bi lahko zasedali mesta v komisiji. Vprašanja politizacije komisije pa ne bom več odpirala. Sitem zaščite pluralnosti in raznovrstnosti medijev bi morali generalno predelati v posredno in horizontalno subvencioniranje temelječe na ciljih jasno definirane nacionalne medijske politike s participacijo javnosti in izdajateljev. In zagotoviti od Vlade neodvisni nadzor nad porabo proračuna za izvajanje javnega interesa. Sofinanciranje bi moralo biti sistemsko in večletno, kar bi omogočalo predvidljivost in razvoj. Sredstva, ki jih država namenja zaščiti pluralnosti in raznovrstnosti medijev bi se morala vsaj podvojiti. Dodatne vire za financiranje slovenske medijske produkcije bi država lahko zagotovila že z novelo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah. Sklad za evropski filmski program bi bil lahko po vzoru držav, ki imajo takšne sklade že vzpostavljene, priložnost za financiranje slovenske produkcije, predvsem s sredstvi, ki bi jih vplačali ponudniki kot so HBO, Netflix, Discovery, vendar bi morali sistem zelo dobro razviti in opredeliti. Žal pristojno ministrstvo te priložnosti ni izkoristilo. Treba bi bil resno razmisliti tudi o obdavčitvi platform in družbenih medijev, saj ti za enkrat ničesar ne vračajo na trge s katerih jemljejo veliko.

Še da sklenem. Ta Vlada nima medijske politike niti je medijska politika ne zanima, ima le en cilj in to je podreditev in interesna zloraba slovenskih medijev. Apeliramo lahko le na prihodnje vlade, da spremembe medijske zakonodaje ostanejo visoko na Agendi tudi po volitvah. Hvala.

Najlepša hvala za vašo razpravo. Naslednji. Prosim, beseda je vaša.

Lep pozdrav! (Društvo Asociacija). V našem društvu se v bistvu ne bi toliko osredotočil na sam ta politični moment, tudi mislim, da bodo verjetno drugi govorci in predvidevam, da tudi sami poslanci več o tem povedali. Zato bi se fokusirali predvsem na te neke temeljne postulate zakaj je do te današnje situacije lahko prišlo, ki pod vprašaj postavlja dejansko legitimnost tega razpisa in pa na pomen rezultatov za kulturo kot tako. Nek splošen uvod je v bistvu, da je nenavadno, da v času te ogromne zdravstvene krize v enem letu in pol toliko veliko pozornosti povečamo kulturi, ampak dejansko se na področju kulture žal producira zelo velikih nekih problematičnih točk vsaj od ne financiranja slovenske tiskovne agencije do Zakona o medijih, do v bistvu problematike s samozaposlenimi v kulturi, kjer sta tako varuh človekovih pravic kot inšpektorat za javno upravo v bistvu odkrila precej nepravilnosti. Potem imamo tukaj težave z izsiljevanjem nevladnih organizacij in tako naprej. Eden od teh predhodnih postopkov, ki je zelo pomemben za današnjo obravnavo, je sprejemanje pravilnika o strokovnih komisijah, tu gre za v bistvu enega manjših pravilnikov, se pravi podzakonski akt, pa vseeno smo sredi epidemije se v bistvu šli spreminjanje tega pravilnika lani oktobra, kljub temu, da je bil eno leto pred tem že sprejet nov pravilnik in da stare strokovne komisije niso zares niti dobro začele delovati. Postopek sprejemanja tega pravilnika je v veliki meri problematičen, javna razprava je trajala samo 14 dni kljub temu, da resolucija o normativni dejavnosti govori, da morajo javne razprave trajati minimalno 30 dni, še posebej pa za tak podzakonski akt mislim, da ne bi škodovalo, če bi bile tudi 60 dni kot je ta zgornja meja. Ministrstvo za kulturo se po našem vedenju ni predhodno posvetovalo z nobenimi deležniki, v bistvu sta pa tudi dve zelo pomembni telesi obravnavale sam predlog pravilnika in sprejele sklepe, ki so nasprotovale temu pravilniku, temu predlogu. Eden od teh teles je nacionalni svet za kulturo, se pravi najvišja instanca tudi po Zakonu o javnem uresničevanju interesa za kulturo, ki je začetek novembra imela sejo na to temo in v sklepu na koncu zapisala: »do tedaj ostaja pravilnik o delu strokovnih komisij nespremenjen«, se pravi pozvali so k temu, da se pravilnik ne spreminja. In naslednje telo, ki je v bistvu ravno tako predlagalo podoben sklep je ta isti Odbor za kulturo na katerem sedimo danes, ki je 4. decembra sprejelo sklep: »Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije k takojšnjemu umiku in preklicu predloga pravilnika o strokovnih komisijah. V zaključku tega predloga je stala tudi klavzula, da se strokovne komisije zamenja v 60-ih dneh od sprejema pravilnika, kar je verjetno bil tudi eden od ključnih razlogov, da se je pravilnik kot tak sploh spreminjal. In glede na to, da je praktično celotna javnost in v bistvu dejansko tudi politika z Odborom za kulturo predlagala, da se pravilnik ne spreminja, mislimo, da to v bistvu postavlja pod vprašaj samo legitimnost tega pravilnika kot takega. Seveda rezultat je tukaj, tako kot je bilo že omenjeno čisto v uvodu so strokovne komisije bile zamenjane, postavljeni so bili posamezniki, katerih strokovnost bi verjetno mogla neka posebna razprava o tem steči. Posledice teh novih strokovnih komisij pa so tudi rezultati medijskega razpisa, ki so v bistvu nek nov avtogol na področju kulture. Namreč, številni mediji, ki pokrivajo kulturo kot tako, se pravi, ki širijo vesti, novice, kritike o kulturi, so bili prikrajšani za javna sredstva. Absolutno je prvi, ki ga je tukaj treba izpostaviti radio Študent, ki ima v bistvu zelo pester kulturni program tako novičarski kot vsebinski, kot je bilo že omenjeno, na primer osrednja literarna revija, / nerazumljivo/ literatura za svoj elektronski portal ravno tako ni dobila sredstev, Vrabec Anarhist kot portal, Društvo slovenskih pisateljev, revija Razpotja, ki je v bistvu tudi reflektivna revija in skozi statistične prispevke pogosto naslavlja kulturna vprašanja in drugi, da jih zdaj ne naštevamo vseh. Skratka, prostor za kulturo kot tako se je s tem razpisom zožal, ker v bistvu v prejemnikih v tistih, ki so na novo dobili sredstva, ni videti, da bi pokrivali kulturne vsebine tako kot so te organizacije do zdaj, še posebej gre tukaj izpostaviti dva osrednja medija, se pravi Dnevnik in Delo, ki kljub temu, da, kot mi je znano, nista prijavljala neposredno vsebin, ki bi se ukvarjale s kulturo kot tako, pa je to seveda v vsakem primeru takšna ali drugačna podpora kulturi in to sta častnika, ki kulturi še vedno namenjata precej prostora.

Torej, za zaključek še enkrat lahko ponovim predvsem to, da nas skrbi, da se recimo sklep tega Odbora za kulturo ni niti v najmanjši meri upošteval. Naposled bi dali poziv Ministrstvu za kulturo, da zagotovijo dodatna interventna sredstva, s katerimi bi se v bistvu zagotovilo dodatno financiranje in na katerih bi imeli vse organizacije, ki so izpadle iz financiranja, možnost, da vseeno sredstva pridobijo in pa prvič sem slišal tretji sklep donašanje seje, ampak mislim, da je vsekakor vreden pozornosti in to je zdaj potrebno premisliti o samih imenih strokovnih komisij in v bistvu iti v neke postopke, da se vzpostavijo spet nove in z večjo legitimnostjo veljavne strokovne komisije. Hvala.

Najlepša hvala predstavniku Asociacije, da nas je spomnil na vse ne spoštovane sklepe iz tega odbora. In naj vas še spomnim, da je Državni zbor nad Ministrstvom, ki mu daje med drugim tudi smernice in sklepi odborov in sklepi Državnega zbora bi morali biti v vsaki normalni demokraciji zavezujoči.

Zdaj pa naslednji. Izvolite besedo.

(Urednik portala Siol). Sem pa na teh razpisih v preteklosti kot urednik sodeloval že za več različnih medijev, ker razpisi se niso začeli letos, tudi uspešno pogosto v preteklosti. Razpisi potekajo po zakonu, ki je bil sprejet v Državnem zboru in ta Državni zbor je odgovoren za vsebino tega zakona. Zdaj smo v fazi, ko so bile izdane odločbe in ko se lahko tisti, ki so nezadovoljni, in teh je vedno veliko vsako leto, tudi sam sem že kdaj bil neuspešen v razpisu, pritožijo na sodišča. Tisto kar mene nekoliko preseneča je ta razprava danes in vprašanje kaj je pravzaprav namen odbora - vplivati na sodne postopke, ki bodo, ali to odbor sme? Eden od predlaganih sklepov, če sem prav razumel, je celo, da bi razveljavili odločitve ministrstva in bi tisti, ki so dobili sredstva, denarja ne dobili, z razlago češ, da gre za medije, ki so provladni in naj bi bili v nekakšni meri SDS-ja. Jaz bi vas opozoril, da je to izjemno neresno in tudi zelo žaljivo do urednikov in novinarjev, ki delajo v teh medijih in ki so na razpisi uspeli, ki so se potrudili, ki so izpolnili pogoje. Jaz sem bil nekoč novinar Večera in se mi zdi trditev, da so tamkajšnji novinarji provladni pa neka mreža katerekoli stranke, kar ni nič narobe tudi če je kak medij povezan s stranko, globoko žaljiva. Podobno se mi to zdi trditi za kolega iz Reporterja, s katerimi sem tudi nekoč sodeloval, ki niso nič od tega, ki celo imajo težave s svojimi bralci, ker so velikokrat kritični do vlade ali pa do kolegice, ki je naredila časoris, s katero sva bila skupaj nekoč na Delu in je tudi dobila denar na tem razpisu. Mislim, da tvegate, če boste sprejeli ta sklep o razveljaviti razpisa v Državnem zboru, sodne spore vi in skoraj prepričan sem, da jih boste izgubili, ker s takšno utemeljitvijo pa na sodišču res ni mogoče uspeti, to pa je po mojem preveč.