Pričenjam 31. sejo Mandatno-volilne komisije. Vse člane in članice komisije, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti poslanec FerenceHorváth in pa poslanec Matjaž Han. Po pooblastilo pa na seji sodelujejo Boštjan Koražija nadomešča Violeto Tomić, Franci Kepa nadomešča Anjo Bah Žibert in pa Janez Moškrič nadomešča Ljubo Žnidarja ter še mag. Marko Koprivec nadomešča Matjaža Hana, to se pravi nadomeščanje ima Matjaž Han.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. 1. točka - kandidatna lista za izvolitev dveh članov sodnega sveta. 2. točka – predlog za imenovanje na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. 3. točka – predlog za imenovanje na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. 4. točka – predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kopru. 5. točka – določitev kandidacijskega postopka za imenovanje enega člana državne revizijske komisije. 7. 6. 2021 sem predlagal razširitev dnevnega reda seje z naslednjima točkama, in sicer 4.a točka – predlog sklepa o imenovanju članov nadzornega sveta RTV Slovenija in pa 6. točka – administrativne zadeve. Želi kdo v imenu svoje poslanske skuine predstaviti stališče o predlogih za razširitev seje? Ne. Še eno pooblastilo imamo Zmago Jelinčič s pooblastilom nadomešča poslanca Dušana Šiška.

Prehajamo na glasovanje o predlagani razširitvi dnevnega reda z novo 4. a točko. Glasujemo.

Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Glasujemo še o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 6. točko. Glasujemo.

Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (1 član.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Nekatero gradivo za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal v sistemu Udis, saj vsebuje osebne podatke, ki so varovane na podlagi zakona. V kolikor jih nameravate navajati oziroma v zvezi z njimi sprožati vprašanja vas prosim za predhodno opozorilo, saj moram v takem primeru v skladu s 101. členom Poslovnika sejo zapreti za javnost.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA KANDIDATNE LISTE ZA IZVOLITEV DVEH ČLANOV SODNEGA SVETA, ki jo je Državnemu zboru predložil predsednik Republike Slovenije. Del gradiva je objavljen pri EPI, celotno gradivo ste pa zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS. K tej točki dnevnega reda sem vabil Urad predsednika Republike Slovenije, seje se udeležuje gospa Nataša Kovač, generalna sekretarka v Uradu predsednika Republike Slovenije, ki jo prav lepo pozdravljam.

Uvodna pojasnila. Na podlagi 131. člena Ustave in 10. člena Zakona o sodnem svetu 5 od 11 članov Sodnega sveta izvoli Državni zbor na predlog predsednika Republike izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov. V skladu z 12. členom Zakona o Sodnem svetu se člani Sodnega sveta izvolijo za dobo 6-ih let in po preteku te dobe ne morejo biti ponovno izvoljeni. Vsaka tri leta se izvolijo dva ali trije člani, ki jih izvoli Državni zbor, ter trije člani, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. 2. julija 2021 poteče mandat petim članom Sodnega sveta, zato je predsednik Državnega zbora na podlagi 15. člena Zakona o Sodnem svetu razpisal volitve članov Sodnega sveta, ki bodo v torek, 15, junija 2021. V skladu s 16. členom Zakona o sodnem svetu predsednik republike Državnemu zboru predloži kandidatno listo, na kateri mora biti predlagano število kandidatov večje od števila članov, ki se volijo, vendar največkrat dvakrat tolikšno kot je število članov, ki se volijo. Predsednik republike je na kandidatno listo za izvolitev dveh članov Sodnega sveta tako uvrstil 4 kandidate. V sklad s prvim odstavkom 16. člena Zakona o Sodnem svetu so volitve tajne. Kandidat je pa izvoljen, če zanj glasuje večina poslancev, ki so oddali veljavne glasovnice. To je drugi odstavek 196. člena v povezavi s tretjim odstavkom 194. člena Poslovnika Državnega zbora. Končno izbiro dveh članov Sodnega sveta bo opravil Državni zbor s tajnim glasovanjem. Želi gospa Nataša Kovač, generalnega sekretarka v Uradu predsednika Republike Slovenije kandidatno listo dodatno obrazložiti? Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Predsednik republike je 26. marca objavil javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za dva člana Sodnega sveta in je hkrati tudi zaprosil Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Društvo za ustavno pravo, Zvezo društev pravnikov Slovenije, Odvetniško zbornico Slovenije, Notarsko zbornico Slovenije, Novo univerzo v Novi Gorici, da kot inštitucije s tega področja s prošnjo za poziv za predlaganje svojih članov za člane Sodnega sveta. Predsednik republike je prejel 5 prijav, po opravljenih pogovorih s kandidati po posvetu z vodji poslanskih skupin je na kandidatno listo uvrstil štiri kandidatke in kandidate: dr. Urško Kežmah, odvetnico, Andreja Razdriha, odvetnika, docenta dr. Jorka Slaviča, visokošolskega učitelja in prof. dr. Viktorijo Žnidaršič Skubic, redno profesorico. 7. junija so se vsi štirje kandidati predstavili javnosti, njihova javna predstavitev je dostopna tudi na spletnih straneh predsednika republike. Dr. Urška Kežmah, odvetnica v odvetniški pisarni Kežmah v Mariboru za kandidatko za članico Sodnega sveta sta jo predlagali Pravna fakulteta Univerze v Mariboru in Odvetniška zbornica Slovenije. Je specialistka na področju digitalizacije prava, med drugim na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru habilitira na naziv znanstvene sodelavke in vrsto let sodeluje s fakulteto. Do leta 2018 je bila okrožna sodnica na Okrožnem sodišču v Mariboru ter vodja pravdnega oddelka in podpredsednica Okrožnega sodišča v Mariboru. Od leta 2018 je odvetnica v odvetniški pisarni Kežmah v Mariboru. Kot strokovnjakinja je aktivna tudi na različnih pravnih področjih, avtorica številnih znanstvenih strokovnih prispevkov, ima širok spekter dela, bogate izkušnje, bogato znane izkušnje predvsem na področju varstva osebnih podatkov in ima izkušnje tako na sodniški kot odvetniški funkciji in hkrati tudi na akademskem področju. Svoje delo opravlja z visoko stopnjo strokovnosti.

Gospod Andrej Razdrih, odvetnik v odvetniški pisarni Razdrih v Ljubljani, ki ga je za kandidata za člana Sodnega sveta predlagala Odvetniška zbornica Slovenije, je priznan dolgoletni odvetnik z bogatimi izkušnjami na različnih pravnih področjih, med drugim se je posebej ukvarjal z vprašanjem odvetniške etike, o tem objavil številne članke in predaval na vrsti strokovnih srečanj. Je predsednik komisije za odvetniški izpit in je eden osrednjih strokovnjakov za področje mediacije, kot izbrani mediator je sodeloval pri vrsti zahtevnih in odmevnih mediacij. Je med ustanovitelji centra za mediacijo pri Odvetniški zbornice Slovenije. Od ustanovitve je tudi član Sveta za alternativno reševanje sporov pri Ministrstvu za pravosodje, od leta 2011 odgovorni urednik revije Odvetniške zbornice Odvetnik. Leta 2018 je ob 150-letnici Odvetniške zbornice Slovenije prejel tudi plaketo kot najvišje priznanje za prispevek pri razvoju in ugledu slovenskega odvetništva.

Docent dr. Jorg Sladič, visokošolski učitelj na evropski pravni fakulteti Nove univerze v Novi Gorici, za kandidata za člana Sodnega sveta ga je predlagala ta ista univerza. Na tej univerzi prav tako poučuje na evropski pravni fakulteti Univerze v Novi Gorici, hkrati je docent mednarodnega in evropskega prava na evropski pravni fakulteti in docent na pravni fakulteti univerze v Mariboru za predmetno področje mednarodno in evropsko pravo in hkrati kot ljubljanski odvetnik izkazuje dolgoletne izkušnje na različnih pravnih področjih. Od leta 2004 do leta 2007 je nabiral izkušnje tudi kot pravni svetovalec na sodišču v Evropski skupnosti. Je član strokovne skupine evropske komisije za modernizacijo pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah in avtor številnih razprav s področja vladavine prava doma in v tujini.

In četrta kandidatka prof. dr. Viktorja Žnidaršič Skubic, ki je redna profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, za to funkcijo sta jo predlagali pravna fakulteta Univerze v Ljubljani in Zveza društev pravnikov Slovenije. Kot redna profesorica na pravni fakulteti poučuje vrsto predmetov s področja civilnega prava, strokovno deluje tudi na drugih področjih, bila je članica medresorske delovne skupine za pripravo predlogov sistemskih rešitev na področju ureditve družinskih razmerij in zaščite otrok, v delovni skupini za pripravo Družinskega zakonika in v delovni skupini, ki je pripravila Predlog zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Dr. Viktorija Žnidaršič Skubic je sodelovala na številnih znanstvenih strokovnih srečanjih in je avtorica številnih strokovnih člankov in monografij doma in v tujini.

Predsednik republike je prepričan, da so vse predlagane kandidatke in kandidati s svojim izkazanim strokovnim znanjem na različnih pravnih področjih, kot to določa tudi zakon, z dosedanjimi delovnimi izkušnjami primeri za opravljanje predlagane funkcije. Predložena lista omogoča poslankam in poslancev Državnega zbora, da izmed njih izberejo dva člana strokovnega sveta, ki bosta uspešno in strokovno, suvereno opravljala to pomembno funkcijo varuha samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti. Hvala lepa.

Najlepše se zahvaljujem za to dodatno obrazložitev in ugotavljam, da se je Mandatno-volilna komisija seznanila s kandidatno listo za izvolitev dveh članov Sodnega sveta in na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa. Se opravičujem. Odpiram razpravo članic in članov. Želi kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo in ugotavljam, da se je Mandatno-volilna komisija seznanila s kandidatno listo za izvolitev dveh članov Sodnega sveta in na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zbor, da izmed kandidatov na kandidatni listi izvoli dva člana Sodnega sveta. Glasujemo.

Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda. Gospe Nataši Kovač pa se zahvaljujem za sodelovanje.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA IMENOVANJE NA SODNIŠKO MESTO VRHOVNE SODNICE NA VRHOVNEM SODIŠČU REPUBLIKE SLOVENIJE, ki ga je Državnemu zboru predložil Sodni svet. Del gradiva je objavljeni pri EPI, obrazložen predlog Sodnega sveta pa ste članice in člani zaradi varstva podatkov predali v varovani predal v sistemu Udis. K tej in k naslednjima dvema točkama dnevnega reda je vabljen predsednik Sodnega sveta, seje pa se udeležuje član Sodnega sveta mag. Emil Zakonšek, ki ga prav lepo pozdravljam. Uvodna pojasnila. Sodni svet na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o Sodnem svetu in tretjega odstavka 21. člena Zakona o sodniški službi Državnemu zboru predlaga, da na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije imenuje Stanko Živič. Predstavnika Sodnega sveta mag. Emila Zakonška prosim za uvodno obrazložitev. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

Najprej opravičujem predsednika, iz zasebnih razlogov je zadržan, tako da ni mogel priti enako kot podpredsednik. Danes obravnavate tri razpise, in sicer za dve mesti na Vrhovnem sodišču Slovenije, to sta pa dva ločena razpisa, ki sta bila združena. Gre za področje kazenskega prava, torej trenutno je na Vrhovnem sodišču 6 sodnikov, ki se ukvarjajo s Kazenskimi pravom, kar je že samo po sebi dosti majhno število glede na to, da je treba vedeti, da Vrhovno sodišče v kazenskih zadevah praviloma odloča v senatu petih sodnikov, dva sodnika pa predvidoma bosta upokojena, zato je Vrhovno sodišče oziroma ministrstvo razpisalo dva razpisa. Na oba razpisa oziroma na en razpis sta bila dva kandidata samo, na drugi razpis trije kandidati. Torej, poleg že omenjene Stanke Živič, še mag. Aleksander Karakaš in pa na enem od teh razpisov je bil tudi prijavljen sodnik višjega sodišča Branko Avbrek iz Celja. Podatki o Stanki Živič so razvidni iz tega predloga. Sodnica je od leta 2006 oziroma 1988 je bila na temeljnem sodišču, od 2006 je na višjem sodišču kazenska sodnica, torej izpolnjuje vse kriterije tudi po strokovnosti, kar je bilo ugotovljeno v postopku pred Sodnim svetom. Ali lahko kar nadaljujem za drugega?

Lahko ja, izvolite.

Hvala lepa. Za drug razpis, kot sem že rekel, sta bila pa dva kandidata, tukaj je kandidiral poleg mag Aleksandra Karakaša tudi sodnik Branko Avbrek. Sodni svet je glede na podatke ocenil, da ima prednost mag. Aleksander Karakaš, ima tudi akademsko kariero, bil je nekaj časa na fakulteti v Mariboru, objavlja strokovne tekste in v zadnjih 15-ih letih je višji sodnik Višjega sodišča v Mariboru. Toliko za enkrat. Če so pa še kakšna vprašanja bom pa poskušal odgovoriti. Hvala lepa.

Najlepša hvala za to dodatno obrazložitev o vseh treh kandidatih. Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo razpravljati? Izvolite, Danijel Krivec. Ali se lahko izklopite, prosim. Gospod Zakonšek, se lahko izklopite?

Pardon.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem!

V naši poslanski skupini gospe Stanke Živič ne bomo podprli. Sicer ima kar dolgo kariero, vendar je v zadnjem obdobju bila v sodnih postopkih v primeru Nović in to ne v dobri luči, zato menimo, da za to mesto ni primerna, pa tudi prej se je pojavila v aferi stečajni upravitelji nekaj let nazaj, kjer tudi zadeva še ni v celoti razjasnjena. Tako, da menimo, da je predlog strani Sodnega sveta v tem primeru neprimeren in mi tega predloga ne podpiramo.

Hvala. Besedo ima Alenka Jeraj. Izvolite.