Vse članice in člane odbora, vabljene in ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Sedaj smo se nabrali in smo sklepčni tako, da bom kar začela 13. sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti

naslednji člani odbora to je Felice Žiža, Zmago Jelinčič Plemeniti in članica gospa Jerca Korče. Imam pa tudi nekaj pooblastil na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo Jani Prednik nadomešča gospoda Sama Bevka iz kvote Socialnih demokratov, potem Eleno Zavadlav Ušaj nadomešča Jure Forjan iz kvote SDS, potem imamo Andreja Zabret nadomešča Aljaža Kovačiča iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca, potem Gregor Perič iz kvote SMC je z nami in imamo tudi gospo Janjo Sluga, ki nadomešča mag. Branislava Rajića iz Poslanske skupine Nepovezanih poslancev. Prav vse lepo pozdravljam!

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda je določen takšen kot je določen kot ste ga prejeli s sklicem in dnevni red je danes bomo obravnavali letna poročila. Prvo bo Letno poročilo Sveta za radiodifuzijo za obdobje 2019-2020. 2. točka Letno poročilo Slovenske tiskovne agencije za poslovno leto 2020 in 3. točka Poročilo o delovanju nadzornega sveta RTV Slovenija v letu 2019. 4. točka pa je Poročilo o delovanju nadzornega sveta RTV Slovenija v letu 2020.

Letno poročilo o Svetu za radiodifuzijo za obdobje 2019-2020 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Prosim vse, da stišate svoje mobilne naprave, da bomo lahko nemoteno delali! Poročilo z dne 4. 2. 2021 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in danes ste prejeli tudi mnenja Državnega sveta. K obravnavi te točke dnevnega reda sem vabila Ministrstvo za kulturo, Državni svet, Svet za radiodifuzijo, Kulturniško zbornico Slovenije. Za začetek dajem besedo predstavniku predlagatelja predsedniku Sveta za radiodifuzijo, gospodu Alešu Lipičniku. Beseda je vaša.

Izvolite.

Najlepša hvala.

Jaz bi vse lepo pozdravil.

Tole naše letno poročilo se je v veliki meri naslanja na predhodni letni poročili še posebej na poročilo za obdobje let 2018-2019. V slednjem je Svet v poglavju tri v celoti podal oceno stanja oziroma temeljne probleme medijskega prostora ter možne izboljšave. Ker na tem področju v obdobju, ki ga obravnava to poročilo do sprememb skoraj ni prišlo je tokratno poglavje tri krajše in vsebuje samo povzetek istih tem z nekaterimi najbolj bistvenimi in aktualnim poudarkom. V poglavju 2 Svet izpostavlja posebno temo, ki je vezana na specifike medijskega prostora v zadnjem letu. Podobno kot v predhodnem poročilu Svet v poglavju štiri podaja zgoščen pregled svojega dela v obdobju 2019-2020 v dodatku poglavju pet pa izčrpen pregled sveta v obdobju.

Če gremo najprej na 2. točko poročilo, ki obravnava leto 2020 kot eno posebno leto Leto posebnih izzivov. Svet ugotavlja, da so se mediji v letu 2020 znašli pred težavnim izzivom novim neznanim pa tudi sila kompleksnim. Mediji so s količinskega vidika s svojo vlogo vsekakor opravili, za kar jim je treba o okoliščinah, v katerih so nekateri delali vsekakor treba izreči pohvalo za opravljeno delo. Ne glede na to pa svet s situacijo ni zadovoljen in je mnenje mnenja, da je način komunikacije prišel do točke, ki v vsakem primeru zahteva korektivna ravnanja. Zakaj je temu tako? Dejstvo je, da ljudi ob nastanku težav iščemo rešitve in se z veliko intenzivnostjo sprašujemo o mnogih različnih vidikih pojavov oziroma dogajanj, ki nas tako ali drugače ogrožajo. Razmišljanje in iskanje rešitev je nujno povezano z normalno človeško skepso, ki je od nekdaj gonilo napredka in razvoja. Skepsa se ne da ukiniti ali prepovedati. Tudi označevanje vsega, kar ni uradno s teorijami zarot ne pomaga kot ne pomaga tudi podajanje informacij na enosmeren dogmatski način. Tak način ima diametralno nasproten učinek od željenega in bo vedno vzbujal vse večja nezaupanja. Glede na nastalo stanje svet meni, da je kljub veliki količini poročanja le temu pogosto primanjkovalo kakovostnih vsebin, ki bi odgovorile na številna vprašanja in pomisleke, ki so se ljudem v zvezi z dogajanjem porajalo. Če logičnih in konsistentnih odgovorov na vprašanje o komunikaciji ne zagotovimo se stopnja skepse in posledično nezaupanje sama od sebe povečuje. Če k temu prištejemo še relativno visoko stopnjo politične polarizacije, ki ima še dodaten slab vpliv na zaupanje ljudi v posredovanju informacije svet ocenjuje, da imamo ob koncu leta 2020 in mislim, da se do danes stanje ni bistveno spremenilo stanje, ki družbi, ki bi se morala v kriznih časih odzivati hitro, enotno in učinkovito izrazito škoduje. Svet posledično ugotavlja, da se morajo mediji zavedati svoje družbene odgovornosti in se v skladu s tem truditi ustvarjati komunikacijo, pri kateri naravne skepse ne zanikajo, ne preslišijo ter ne napadajo brez argumentacije, v svojih izvajanjih pa so objektivni, nepristranski in v največji mogoči meri strokovni saj dodatna politična polarizacija v veliki meri izjemno otežuje ustvarjanje zaupanja. Seveda vse je to mogoče šele, ko bo tudi politika svoj del komunikacije uskladila s skupnimi cilji, ki jih kot družba imamo, četudi je Svet za radiodifuzijo neodvisno strokovno svetovalno telo, ki je odgovorno Državnemu zboru svet na tem mestu posebej poziva vse, ki v tej državi sodelujejo pri upravljanju in regulaciji različnih družbenih področij naj se zavedajo močno povečanje odgovornosti, ki nam jo čas, v katerim smo nalaga. Četudi nam okoliščine niso bile in nam še vedno niso pretirano naklonjene le to ne sme biti vzrok za nepotrebno dodatno destrukcijo, ki jo ustvarjamo sami. Komunikacija z javnostjo je prav v tem delu odločilnega pomena, zato Svet tako medije kot politiko pa tudi sodelujoč stroko poziva - prvič -, da se v komunikaciji z javnostjo strokovni, logični, konsistentni, dosledni ter vedno dostojni. Drugič, da temeljito pretehtajo težo in pomen posredovanih informacij oziroma njihovih posledic ter da se pri tem zavedajo svoje družbene odgovornosti. Tretjič, da upoštevajo in se zavedajo naravne skepse razmišljujočih ljudi ter se z njo soočajo na spoštljiv, demokratični, argumentiran, kulturen in logično konsistenten način. Četrtič, da se zavedajo, da so skupni cilji vsekakor pomembnejši od parcialnih in naj za to ne otežujejo komunikacije z ustvarjanjem dodatnih vzrokov za politično polarizacijo. To je tisti del, ki je v letošnjem letu predvsem namenjen posebnim okoliščinam, v katerih so mediji delovali in na neki način še nadaljujejo. Nadaljujem s točkami, ki so že bile sestavni del prejšnjih letnih poročil predvsem s pravico posameznika do obveščenosti in netočnim poročanjem, ker je tema, ki jo Svet za radiodifuzijo že tretje leto zapored uvršča v letno poročilo in umešča na prvo mesto kot najbolj pomembno, ker gre po mnenju sveta za osrednji argument regulacije medijev.

Zakaj pravzaprav gre? Še enkrat. Po mnenju sveta s tem, ko pride do posega v pravico do obveščenosti ni prizadet samo splošen javni interes kot to največkrat vsaj deklarativno povzemamo temveč je, kar je po mnenju sveta bistveno bolj pomembno prizadeta individualna pravica vsakega posameznika do obveščenosti oziroma da pride do objektivnih in točnih informacij oziroma dejstev, na podlagi katerih bo lahko razmišljal ter iz tega izpelje zaključke in kar je najpomembnejše sprejme ustrezne odločitve ali odločitev. Seveda o obveščenosti lahko govorimo samo takrat, ko je obveščanje objektivno in korektno. Vsakokrat, ko je posameznik prejemnik določenega medijskega sporočila, ki je prikazano kot oblika objektivnega sporočanja dejstev pa temu v resnici ni tako pride po mnenju Sveta do kršitev uporabnikov individualne pravice do obveščenosti. Po mnenju Sveta je pomembno medijsko zakonodajno vgraditi določilo, ki bo medijem prepovedovalo netočno poročanje ter kršitve ustrezno sankcionirano, s tem pa vsem uporabnikom pomagalo k boljši obveščenosti ter posledično boljšim odločitvam. Svet predlaga tudi osnutek določila, ki bi lahko služil kot eno izhodišče za razpravo in ki bi bil lahko predmet bodoče točke Zakona o medijih. Takole smo zapisali: »Mediji so zavezani k točnemu poročanju. V poročanju je točno, kadar posamezni prispevek povzema vsa znana ključna dejstva o obravnavani tematiki kot dejstvo pa predstavlja samo tiste informacije, ki so empirično dokazljive. Dejstva, ki jih posamezni prispevek navaja smejo biti dopolnjene z mnenji verjeti, prepričani in drugimi oblikami izražanja misli, za katere empirični dokazi ne obstajajo, vendar mora biti del, ki ne govori o empirično dokazljivih dejstvih z jasnim napovednikom, ki označuje mnenje, verjetje, prepričanje in podobno tako zvočno kot tudi v pisni obliki jasno ločen od dejstev, da je to vidno in razumljivo tudi manj veščim uporabnikom. Prispevek mora biti oblikovan na način, da ne zamolči nobenega dejstva, ki je bistven za celostno razumevanje vsebine tematike, prispevka in ki je bil v času prispevka znan avtorju. Kot sem že povedal svet nujnost ukrepanja v tej smeri ponavlja že več let zapored pri tem, da se pri analizi stanja in posledičnega dogajanja jasno kaže, da postaja ta zahteva temeljna in z vsakim dnem bolj nujna.

Na tem mestu bi rad povedal še to, da ne gre za popolnoma nič novega pač pa, da gre enostavno za prenos dve določil iz novinarskega kodeksa obeh združenj slovenskih novinarjev v iz spiska dobrih navad v obligacijo se pravi ne izumljamo ničesar novega pač pa zgolj tisto, česar naj bi se ljudje že po kodeksu držali prenašamo, poskušamo prenesti v zakon.

Če na hitro preletimo še ostale teme, ki so po mnenju sveta zelo pomembne. Zelo pomembno vprašanje naslednje so koncentracije na področju medijev. Stanje na tem področju je po svoji naravi klasično za čas, v katerem živimo. Tako imamo na eni strani večje izdajatelje, ki težijo k rasti in se želijo z nakupi širiti in manjše, ki se borijo za to, da na trgu obstanejo in preživijo. Posebej bi poudaril, da je ravnovesje na tem področju v Sloveniji, zaradi majhnosti prostora medijskega izjemno krhko in zato primerjave in prenosi praks iz drugih bistveno večjih evropskih držav niso smiselne, niso relevantne in so zavajajoče. Svet prav zato prav zato posebej opozarja na to področje, ker je še vedno ta trenutek izjemno slabo zakonsko varovano in ga je po mnenju sveta potrebno gledati kot področje izjemne občutljivosti in pomembnosti za javni interes v Republiki Sloveniji.

Če na hitro preletimo ključne težave, ki jih imamo na področju televizije so tudi le-ta več ali manj ponovite tistega, ker se stanje v zadnjih letih ni spremenilo. Če na hitro ponovim. Imamo še vedno problem paketov pri operaterjih, ker še vedno nimamo brezplačnega paketa, v katerem bi bili programi, za katere operater ne plačuje in do katerega imajo uporabniki pravico s plačilom RTV naročnine. Drugič. Seznam pomembnejših dogodkov za televizijski prenos je kljub sprejetem seznamu, ki ga je Svet sprejel konec leta 2018 in ga je Vlada začetek leta 2019 potrdila le-ta še vedno ni uveljavljen in dogodke posebnega pomena tako prenašajo programi, ki so plačljivi. Tretja stvar so tuji programi v mrežah operaterjev in raba slovenskega jezika. Praksa slabe rabe slovenskega jezika v tujih medijih, ki so prevedeni in prisotni v mrežah IP in kabelskih operaterjev se nadaljuje in za enkrat ne kaže, da se bo karkoli na tem področju spremenilo. Opazili smo tudi, da celo naša ministrstva oglašujejo v tujih programih s podnaslovljenimi programi kar se svetu ne zdi najboljša praksa, saj bi želeli, da vsaj ta segment jasno podpre naše medijev, ki so vpisani v razmit medijev v Republiki Sloveniji.

Potem je pa še eno področje, ki ga ves čas po malem poskušamo reševati pa mislim, da je sedaj skrajni čas ali pa zadnji, da se kakorkoli na tem področju naredi. In sicer gre za področje prizemnega oddajanja televizijskega signala, ki je ta trenutek precej neizkoriščeno in kjer je potrebno narediti korak naprej k vsaj delni revitalizaciji in s tem k vzpostavitvi cenovno ugodne ponudbe in s tem neke vrste ravnovesja z IP in kabelsko ponudbo predvsem na področju manj zahtevnih uporabnikov televizije. Verjemite, da je to področje, če bi želeli govoriti o njem izjemno široko in da problemi, ki so na tem področju vsekakor s tem niso izčrpani. Stenografsko sem našel samo tiste, ki so najbolj očitni.

Če gremo na področje radia je to obdobje naše se pravi Sveta v naši sestavi v znamenju razvoja DB digitalnega radia in smo zadovoljni, da smo vsaj na tem področju uspešni. Prav na tem mestu bi se zahvalil Državnemu zboru za podporo spremembe 77. člena, kar smo urejali slab mesec nazaj tako, da je s to vzpostavitvijo spremembe 77. člena sedaj zadnja administrativna ovira za vzpostavitev delovanje vseh treh radijskih digitalnih omrežij odpravljena. Opozoril bi še na eno stvar, ki se nam ves čas ponavlja in sicer težave z lastniki frekvenc ob italijanski meji. Bi še enkrat poudaril, da je država lastnik teh frekvenc in da v kolikor najemnik oziroma imetnik pravic uporabe te frekvence tako frekvenco uporablja v skladu z izdano odločbo, v tem primeru po mnenju Sveta taka radijska postaja ne more sama nositi odgovornosti za tožbe, ki iz Italije po pravilu dežujejo in zaradi tega bi pozval, da se vzpostavijo mehanizmi, ki bodo tem radijskim postajam tako institucionalno s podporo in morebiti tudi s finančnimi sredstvi v teh pravdnih postopkih pomagale.

Še zadnja točka tega skrajšanega letnega poročila. Svet se ves čas zavzema za to, da ohranimo delež domače produkcije in ohranimo slovensko ustvarjalnost. Splošno stališče Sveta je, da je potrebno čim prej začeti splošno razpravo kako na mogočen, ustrezen način zagotoviti, da bodo mediji aktivno sodelovali v skrbi za slovenski jezik in pri spodbujanju slovenske ustvarjalnosti. Pri tem bi rad povedal, da ni dovolj, da ostajamo na deklarativni ravni, ampak da pričakujemo določeno podporo tudi pri spremembi Zakona o avdiovizualnih in medijskih storitvah, kar lahko rešuje eden ta del in pa pri uveljavljanju dobrih praks kot so jih že uvedli v nekaterih evropskih državah obdavčitve digitalnih velikanov, s katerimi bi eden del tega problema lahko rešili.

Jaz se vam zahvaljujem. V kolikor bodo vprašanja karkoli bom z veseljem odgovoril.

Hvala.

Najlepša hvala gospodu Lipičniku. Želi besedo predstavnica ministrstva? (Ja.) Dr. Ignacija Fridel Jarc, državna sekretarka.

Beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci.

Letno poročilo Sveta za radiodifuzijo za obdobje 2019 do 2020 gre v pravo smer, je zasnovano obče in izraža kontinuiteto glede na pretekla leta. Bi pa želeli izpostaviti nekaj pogledov glede na oceno stanja, ki ga je podal svet.

Po mnenju Sveta je treba v medijsko zakonodajo vgraditi določilo, ki bo medijem prepovedalo netočno poročanje ter kršitve ustrezno sankcioniralo. Problematika lažnih novic in dezinformacij je vsekakor pereča in pozitivno je, da Svet na to javno opozarja, vendar problematike ni možno reševati na predlagani način z zakonom. Taka rešitev ni ustavno dopustna, sovražni govor v medijih je z zakonom prepovedan tak predlog Sveta pa je tudi v nasprotju z ustavno pravico do svobode izražanja, kar potrjuje nenazadnje tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice. Pri tem bi želeli omeniti tudi prizadevanja Evropska unije za boj proti dezinformacijam na spletu, ki med drugim vključuje samoregulatorne mehanizme. Nadalje je svet ponovno opozoril na problem koncentracije, ki se ga bo treba v novi zakonodaji lotiti ter na novo opredeliti pogoje, pod katerimi so mogoči prevzemi izdajateljev pa tudi razne druge oblike povezovanja na medijskem področju. Na Ministrstvu za kulturo se s takim stališčem strinjamo. Pogrešamo pa oziroma bi si želeli konkretne predloge Sveta za vzpostavitev kontrolnih mehanizmov glede obstoječe koncentracije pa metodologijo za ugotavljanje prevladujočega položaja na področju medijev in morebitne korektivne ukrepe.

Glede objave seznama pomembnejših dogodkov za televizijski prenos je ministrstvo pridobilo mnenje Službe za zakonodajo, ki pravi, da je seznam veljaven, čeprav ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, saj ta neposredno ne ureja nobenih pravic in obveznosti pravnih subjektov. Ko bo Svet predvidoma še v tem letu v skladu z Zakonom o avdiovizualnih medijskih storitvah sprejel nov seznam ga bomo objavili tudi v Uradnem listu Republike Slovenije prav tako mora biti seznam potrjen tudi s strani Evropske komisije. Povsem podpiramo prizadevanja Sveta za čim hitrejši prehod na digitalno omrežje torej uvajanje tako imenovane DAP plus tehnologije. S tem bi lahko rešili tudi problem motenj frekvenc na mejnih področjih predvsem z Italijo in s tem po eni strani povečali slišnost lokalnih radijskih postaj ter se hkrati izognili tožbam sosednje države. Strinjamo se tudi s svetom, da je skrb za slovenski jezik vrednota in jo je treba uveljavljati tudi na evropskem nivoju. V medijih želimo čim več slovenske ustvarjalnosti, umetnosti, kulture na sploh tudi s poudarkom na ustvarjanju v slovenskem jeziku. Svet za radiodifuzijo nikakor ne podpira zahtev izdajateljev, po čim večji deregulaciji medijev ob stalnem ponavljanju, da so razne omejitve zastarele in da se bo medijski trg reguliral sam. Tudi trgi, ki imajo na družbo bistveno manjši vpliv terjajo regulacijo. Toliko bolj to velja za občutljivo dobrino kakršna je medijski prostor, ki terja višji nivo zaščite. Svet si bo na osnovi poročila še naprej prizadeval, da bi bodoče spremembe medijske zakonodaje v kar največji meri upoštevale javni interes na področju medijev in Ministrstvo za kulturo dodaja, da si želi, da bi Svet uresničeval svoje poslanstvo prav z opredelitvijo oziroma osveženo opredelitvijo javnega interesa, ki je temelj za oblikovanje novih posodobljenih zakonodajnih rešitev.

Naj za zaključek še poudarimo, da Ministrstvo za kulturo zelo dobro sodeluje s Svetom za radiotelevizijo tudi pri pripravi Zakona o elektronskih komunikacijah. Dve smo upoštevali sugestije Sveta z njihove 23. redne seje o uvedbi prepovedi prodaje radijskih sprejemnikov, ki ne podpirajo digitalnega signala. Toliko za enkrat.

Hvala lepa za besedo.

Najlepša hvala.

Državni sekretar, ki želi besedo, v. d. generalne direktorice Direktorata za medije? (Ne.) V redu. Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Prosim, Branimir Štrukelj.

Beseda je vaša.

Hvala lepa, predsednica za besedo.

Lepo pozdravljeni gospe in gospodje.

V komisiji smo poročilo razpravljali in ob tistih opozorilih, ki jih Svet vsako leto izpostavlja, kar se tiče koncentracij tudi danes je gospod Lipičnik te stvari omenjal se je pojavilo nekaj novih opozoril, ki bi jih veljalo seveda resno vzeti sicer je poročilo zelo pregledno izdelano. To je seveda vprašanje komuniciranja medijev z javnostjo oziroma politike preko medijev z javnostmi. To opozorilo je resno izrečeno, da ne gremo v pravo smer in ključni problem, ki je tu je mešanje dejstev in pa mnenj v nerazločnem kontekstu, kjer se postavi pod vprašanje pač pravica do obveščenosti, če ne vemo točno s čem imamo opravka in tukaj je v tem zadnjem letu vsaj po poročilu smo naredili še korak naprej, zato bi ta poziv, ki ga je v štirih točkah tudi politiki, stroki medijem izrečeno bi bilo treba to vprašanje dejansko resno vzeti in ga v nekih javnih diskusijah mirno pretehtati, če nas ne želimo, da nas toliko dogodkov prehiti in to ne v prav konstruktivno smer.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sedaj prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Marko Bandelli, prosim.

Hvala, predsednica. Dve besedi, ker vem, da je dnevni red dolg.

Tukaj vsakič, ko dobimo to letno poročilo Sveta o radiodifuziji praktično so ene in iste stvari, ki se izpostavljajo, ene in iste problematike, ki vzpostavljajo in nikoli ne rešujemo nič, nikoli se ne da rešiti nič. Jaz mislim, da Svet zelo dobro pove in jasno pove kaj je potreba, kakšne so potrebe, kakšne so potrebe sprememb, ki moramo eden dan se jih lotiti tukaj v tem Državnem zboru, ampak tukaj mi odločamo samo. Mi lahko odločamo samo, ne moremo dati predloge lahko dajemo tudi predloge, ampak naloga predlogov je na ministrstvu prvo kot prvo. Kadar predsednik Sveta pove jasno, da se je treba začeti ukvarjati z lažnimi informacijami, dezinformacijami, manipulacijami ljudi z neresnicami nič ne moremo narediti pravi gospa državne sekretarka. Pomeni, da brez zveze sedimo tukaj in obravnavamo mi ta poročila, če itak vemo kje so problemi, kakšne so problematike in vedno isti odgovor nič se ne da narediti. Enkrat bo treba stopiti v eden pravi čevelj gospa državne sekretarka in nekaj narediti na tem. Lažne informacije so predvsem v času kadar je bila sedaj ta pandemija vemo sami kaj se je dogajalo glede cepljenj, cepiv glede ne cepiv, anti cepiv so vse reči, kar je. Kaj smo mi vsega slišali? Nekateri vemo zakaj se gre in potem smo bolj objektivni, ampak dosti ljudi pa nas nadrsa, če bi rekel tako na te informacije pa ne verjamejo zato smo tam kjer smo. Jaz sedaj govorim samo eden majhen primer te različni blogi, lažnivi blogi, ki obstajajo na socialnih omrežjih. Nekaj bo treba narediti tukaj. Ali bomo dovolili, potem vsakemu, da lahko prav vse govori kar je tukaj prav? Jaz govorim za obe strani ne govorim samo za eno stran tukaj jaz govorim za vse. Obstajajo lažni blogi z ene strani in drugi. Tukaj moramo biti objektivni, če so lažne informacije, da se ne da sankcionirati, ker Ustava ne predvideva tega kar je. Kako da ne predvideva tega? Če je eden lažnivec ga je treba obtožiti. Ali se mu pobere ne vem možnost, da poroča naprej? Ne vem, nekaj je treba narediti tukaj. Nekaj se je treba zmikati. Najbolj enostavno je reči ne moremo narediti nič in potem ostane tako. 30 let smo v tej državi pa še vedno imamo isti problem. Vem zakaj, ker se splača tako reči dostikrat. Sovražnega govora ni je rekel vaš minister Simoniti na hiringu meni je odgovoril. Kaj je sovražni govor? Saj ni sovražni govor. Kako interpretiraš sovražni govor? Veste koliko je sovražnega govora z vseh strani način interpretacije.

Potem omenjate DAP tehnologijo. Je mogel eden bogi poslanec spraviti zakon na mizo tukaj, da smo spravili skozi eno reč, ki bi jo morali vi že prej narediti pa že prej napraviti in vsi smo potrdili to idejo in to zadevo, kar se tiče DAP tehnologije saj smo vsi vedeli, da je treba iti naprej, ampak to je tudi naloga mislim vsaj jaz mislim, da ministrstvo je odgovorno, da vidi napredno, da ima vizijo, novosti in reči, kar je bi morali oni sami reševati to zadevo ne pa reševati kje bomo rezali pač tistim, ki dobivajo kakšen denar, ki so reveži ali ne vem kaj, tisto je pomembno ustvarjati lastne komisije za odločati kdo bo dobil denar in kdo ne bo dobil denar, kdo bi financiran, kdo ne bo financiran. Če gremo prav na to vemo kje so najbolj lažne novice prav v desnih trobilih to so najbolj lažne novice, kar lahko daje ven a plačana je tudi iz davkoplačevalskega denarja. Ali je to prav? Tukaj je nekaj potrebno napraviti. Če so ugotovili, da imajo lažne novice bo treba sankcionirati lahko tudi s tem, da ne bo dobil več sredstev tudi to je ena možnost. Najbolj ti udariš enega po žepu dostikrat. Jaz sedaj govorim na splošno, ampak ker govorim reči, ki jih vidim, da so težke za začeti to problematiko. Vsako leto slišim mislim vsakič, ko je poročilo, da je treba neke sankcije za netočno poročanje. Se strinjamo vsi saj je to tudi prav. Samo vem zakaj vas zanima, da gresta naprej? Zato, ker največje poročanje je netočno poročanje, sramotilna poročanja in žalitve in vse kar je vemo kje so. 17 jih je na spisku na mojem telefonu teh medijev 17 strankarskih trobil. Edino agencijo, ki smo jo imeli, ki jo imamo in upam, da bo tudi obstalo, ko bomo imeli, potem točko, ki jo kar naprej hočete uničiti. Edina, ki poroča dobesedno, pozitivno, pošteno. Tudi to, da obrnemo Siol program. Jaz sem bral v tem poročilu vašem od Sveta v nadaljevanju poročila je govora še o zaščiti televizijskih uporabnikov. Mi moramo zaščiti televizijske uporabnike normalno, da jih moramo zaščiti v okviru katerih je treba poskrbeti za zaščito potrošnikov pred prisilnimi nakupi TV programov znotraj paketov operaterjev ali pa jih obvezovati, da gledajo določene programe. Kaj je naredil SIOL, katero potrebo, da je Siol obrnil in dal vsa vladna trobila bom tako rekel ali pa pro vladne medije na prva mesta takoj na Siol programu? Kaj je Jerajeva, kaj ni res? Kaj tukaj vedno meni govorite v uho? Non-stop tukaj govorite. Boste imela možnost, da boste povedala vaše in boste povedala predsednici in tukaj, kar je. / medsebojno pogovarjanje/ Kako da ne, vedno nekaj govorite. Moti, je moteče.

Ali lahko nehate segati v besedo gospa Škrinjar? Prosim. Sedaj ima besedo Bandelli.

Jaz vas ne motim, ko vi govorite vaše zadeve. Jaz vas ne motim grem raje ven, ker ne morem ljudi poslušati kakšenkrat, ampak tako je. Parlament govorimo vsak izpostavi svojo problematiko, ki ima pravico jih povedati tukaj v parlamentu ali ne? Ne, to je to. Eden odgovor bi jaz rad videl tukaj in bom tudi dal poslansko vprašanje bom dal. Kako je možno Planet TV ne vem kar je / nerazumljivo/ pa Planet TV še uni pa Nova24 pa je prva je takoj na prvih programa Siola. Saj je res lahko blokiraš lahko obrneš vse, kar je, ampak to je manipulacija ljudi, manipulacija mentalitete ljudi notri v glavi. Kaj je bilo narobe tisto kar je bilo do sedaj? Še dobro, da niste dali Novo24 na prvi in drugi program, da ste vsaj isto pustili Slovenijo 1 in 2.

Za to točko predsednica sem malo izpostavil problematiko, ker se mi zdi, da je prav. Dobesedno se ne rešuje nič to bom jaz rekel. Vsako leto poročilo pravilno narejeno, upošteva reči, zahteva spremembe, kar je treba, ampak naredi se ne popolnoma nič. Jaz mislim, da se predsednik strinjate z menoj in to je bilo vedno tako.

Hvala lepa.