Spoštovani! Vsem prav lep pozdrav! Začenjamo 24. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Opravičenih danes ni. Zaenkrat pa imam pooblastilo; poslanec gospod Nik Prebil nadomešča poslanko gospo Tino Heferle. Vsem zbranim še enkrat lep pozdrav. Glede dnevnega reda ugotavljam, da ni bilo pripomb do roka, tako da je dnevni red tak, kot je bil poslan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OROŽJU v drugi obravnavi, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada 24. 10. 2019.

Zdaj, ta zakon ima precej zgodovine. Naj pojasnim, da razlog za to, da je ta zakon sploh potrebno sprejeti, je v evropski direktivi, ki je bila sprejeta že pred nekaj leti. Sprejemali so jo v nenavadnih okoliščinah. Treba je namreč vedeti, da ko govorimo o slovenskem strelskem športu, ki je izjemen, kjer smo dosegli svetovne uspehe. Rajmond Debevec je olimpijski in svetovni prvak, samo da spomnim. Lahko ugotovimo, da v vsem času samostojne Slovenije z legalnim strelskim orožjem ni bilo ne nobenega zločina, ne nobenega kriminalnega dejanja, ne nobene večje nesreče. Tako da potem se samo postavi vprašanje, zakaj sploh spreminjati tisto, kar je očitno odlično postavljeno in odlično deluje in kjer Slovenija dosega svetovne uspehe.

Razlog za to je direktiva. Evropski poslanci so pač se hoteli slikati zato, da so nekaj naredili na varnosti, ampak v resnici niso naredili nič, samo naredili so problem za ves šport v Evropi, kajti nevarno je tisto orožje, ki je nelegalno – za terorizem, za zločine se uporablja seveda nelegalno orožje in tega se pa to, kar danes obravnavamo, sploh ne dotika. Zato je danes pač današnja naloga, da storimo vse, da ohranimo slovenski šport, da ohranimo strelski šport, da mu damo vse možnosti, da se še naprej razvija in dosega svetovne uspehe tako, kot do zdaj, in s tem namenom so seveda tudi pred nami amandmaji, ki jih je zelo veliko, tako da upam, da bodo sprejeti v taki obliki, da bomo svoje delo uspešno opravili.

Zdaj pa bi k besedi najprej povabil predstavnika Ministrstva za notranje zadeve, državnega sekretarja gospoda Predaliča, če želi predstaviti.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane dame in gospodje!

Kot predstavnik Ministrstva za notranje zadeve, sem v nekoliko nenavadni situaciji. Zagovarjal naj bi namreč novelo zakona, ki jo je pripravila neka druga Vlada, Vlada, ki je bila pred sedanjo Vlado in do kateri sem bil celo v fazi nastajanja nekoliko kritičen do nekaterih členov. Če na kratko povzamem kronologijo tega nastajanja tega zakona; tako kot je že predsednik odbora omenil, ko so se začele v Evropi teroristične akcije, se je evropska zveza zganila, hotela je nekako rešiti problem, vendar po mojem osebnem mnenju ni bika zgrabila za roge, ampak je nekoliko zgrešila. Kajti ta novela, ta direktiva, ki so jo tedaj sprejeli, posega na področje legalnega orožja, orožja, ki je registrirano na področje legalnih strelcev.

Mislim pa, da je vsem popolnoma jasno, da teroristične akcije praviloma, skoraj vedno se izvajajo z nelegalnim s črnim orožjem, nabavljenim na črnem trgu. Tako da ta evropska direktiva tukaj, po mojem osebnem mnenju, ni zadela bistva pa kakorkoli – ta direktiva je sprejeta. V slovenski pravni red bi morala biti implementirana do oktobra leta 2019. Vemo pa, da temu še danes ni tako. Zaradi tega je država Slovenija prejela že dva opomina, kazni k sreči zaenkrat še ni bilo. Kajti Vlada je, bivša Vlada je že sprejela, kot sem prej povedal, zakon in ga poslala v Državni zbor. Zaradi covida to ni bilo možno in to nam je Evropska unija nekako tolerirala.

Sedaj, ko se zadeve rešujejo, pa bo skrajni čas, da se tudi tu nekaj stori, drugače bomo plačevali visoke kazni. Kot sem že prej omenil, da je nastajala ta novela, že v času njenega nastanka je bilo precej kritik tako strokovne, kot laične javnosti, predvsem strelskih organizacij, kajti ta novela zakona je poleg uvedbe direktive posegala tudi v nekatera druga področja športa in je športne strelce precej omejevala, tudi lovce v določeni meri in tudi trgovce.

V Državnem zboru je bilo 3. maja splošna razprava, kjer so tudi te športne organizacije, zbiratelji, lovci, orožarji predstavili svoj pogled na to novelo. In Ministrstvo za notranje zadeve je skrbno preučilo vse amandmaje, ki so bili na to novelo zakona vloženi tako za prvo branje, kot naknadno, kakor tudi to, kar je bilo razpravljano na odboru takrat, ko je bila javna predstavitev mnenj.

Ocenjujemo, da so ti amandmaji, ki so sedaj podani s strani Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije, nekako sanirali to stanje in da nudijo nekako ustrezen kompromis, sprejemljiv kompromis med tem, kar zahteva Evropska direktiva, da jo spoštujemo. Hkrati pa še vedno pušča dovolj manevrskega prostora športnim strelcem, lovcem in ostalim, ki kakorkoli se dotikajo področja orožja. Zato Vlada te amandmaje tudi podpira. V kolikor bo potrebno kakorkoli tekom razprave, da pojasnim še kakšno zadevo, stališče Vlade do njega, kajti drugega ne morem v tej situaciji, bom to z veseljem storil.

Hvala.

Hvala.

Zdaj bi povabil k besedi predstavnika Državnega sveta, če je danes z nami.

/ oglašanje iz klopi/

Se je opravičil. Potem pa bi dal besedo vabljenim na sejo. Želi kdo od vabljenih besedo? Gospod Zorman, prosim.

Hvala gospod predsednik, spoštovani predstavnik ministrstva, spoštovani bivši kolegi, poslanke in poslanci!

Danes sem tukaj kot predstavnik Slovenske zveze za praktično strelstvo, sem predsednik te zveze. To je zveza, ki se ukvarja z dinamičnim oziroma praktičnim strelstvom, kot ga nekateri imenujejo. Zdaj, osnovni zakon, ki je bil vložen leta 2019, ki je prišel v parlament, je zgolj zaradi enega stavka, ene dikcije v 13. členu novele v bistvu povzročil, da bi lahko mi športni strelci ostali brez določenih naših športnih orodij, zaradi tega, ker enostavno naša zveza več in tudi ostale zveze, ki se ukvarjajo s praktičnim strelstvom, ne bi več izpolnjevale pogojev za pridobitev, to se pravi orožja za potrebe športa.

Veseli me, da je že v prvi obravnavi, ki je bila februarja leta 2020, bilo s strani vseh poslanskih skupin, tako takratne koalicije, kot opozicije, prisluhnjeno našim pripombam in težavam in vsi ste takrat izpostavili, da bi seveda bilo potrebno ta zakon z amandmaji smiselno urediti in lahko rečem, da s temi amandmaji, ki so jih vložile koalicijske poslanske skupine, je zdaj ta, da rečemo težava odpravljena in omogoča nadalje športno strelstvo v tem obsegu in v tej obliki, kot je bilo do sedaj. To se pravi, športni strelci hkrati nič ne izgubimo, na drugi strani tudi v bistvu nič ne pridobimo. Predvsem je pa zdaj to področje urejeno tako, da lahko z našimi športnimi disciplinami, v katerih naši strelci dosegajo tudi zelo vidne uspehe na evropskem, svetovnem nivoju, nadaljujemo.

Tako da se zahvaljujem že vnaprej za podporo vsem poslanskim skupinam, tako koalicije kot opozicije. Šport dejansko nam mora biti v bistvu prvo vodilo in še enkrat hvala za vašo podporo vnaprej.

Hvala.

Potem bi vas seznanil, da poslanka gospa Mojca Škrinjar nadomešča poslanko mag. Eleno Zavadlav Ušaj, in poslanec gospod Igor Peček nadomešča poslanca gospoda Janija Möderndorferja.

Zdaj, želi še kdo od vabljenih besedo? Če ne, potem prehajamo na drugo obravnavo. Jaz predlagam, da poteka tako, kot se je zdajle nekajkrat že zelo dobro obneslo na našem odboru, in sicer, da odpiram razpravo o vseh členih in amandmajih in jo opravimo skupaj in potem preidemo na glasovanje na koncu, tako kot poteka sicer seja Državnega zbora. Kdo temu ugovarja? Prosim. Ne. Dobro, potem štejem, da je to dogovorjeno. Bi pa najprej še vprašal predstavnico Zakonodajno-pravne službe, če želi besedo?

Prosim.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Zakonodajno-pravna služba je k predlogu novele že pred letom in pol pripravila pisno mnenje v okviru svojih pristojnosti, v katerem smo opozorili, da mora biti zakonska ureditev jasna in določna, skladna z načelom zaupanja v pravo, ter da bi bilo treba preprečiti kaznovanje po dveh pravnih podlagah. Vloženi amandmaji naših pomislekov ne odpravljajo v celoti. Amandmaji k 3., 5., 23. členu in amandmaji od 35. člena dalje, ki določajo preštevilčenje členov, pa vnašajo v zakonsko besedilo še dodatne nejasnosti, kar je v nasprotju s pravno varnostjo.

Dodatno so nekateri amandmaji v neskladju z Direktivo Evropske unije 2017/853, ki se s predlogom zakona implementira. Opozarjamo še na veliko število medsebojnih sklicevanj, tako med členi, ki so predmet novele med seboj, kot med členi, ki so predmet Zakona o orožju, ki se ne spreminja in predmet novele. In zaradi velikega števila amandmajev različnih predlagateljev, je vprašanje katera kombinacija amandmajev bo na koncu sprejeta in ali bodo rešitve, ki bi morale biti med seboj povezane, usklajene.

Zato bo treba pred sejo plenuma posvetiti posebno pozornost notranji skladnosti zakona, seveda v okviru poslovniških možnosti.

Hvala.

Hvala.

Bomo sproti še korigirali, če bo potrebno tele amandmaje. Jih je pa cela gora. Tokrat imamo precej težko nalogo.

/ oglašanje iz klopi/

Prosim.

Predsednik, hvala lepa.

A lahko jaz bi samo prosil še Zakonodajno-pravno službo, če še lahko opredeli jasno, kateri členi so v neskladju z Direktivo, zdaj kar je to predlagano.

Hvala lepa.

Želite odgovoriti?

Lahko odgovorim.

Direktiva na primer določa, posebej opredeljuje kaj so bistveni sestavni deli orožja. Poleg tega pa določa tudi, da se po novem četrtem A odstavku 7. člena Direktive države članice odločijo, da potrdijo, obnovijo ali podaljšajo dovoljenja izdana za polavtomatsko orožje, razvrščeno v točko 6., 7. ali 8. razreda A za strelno orožje, ki je bilo razvrščeno v razred B in zakonito nabavljeno in registrirano pred 13. junijem 2017. To sta dve glavni stvari.

Hvala.