Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci, gospe in gospodje. Pričenjam 35. redno sejo Odbora za finance.

Nisem prejel nobenega obvestila, da bi bil kdo od članov oziroma članic odbora zadržan. Na seji pa kot nadomestni člani s pooblastili sodelujejo poslanec Mihael Prevc, ki nadomešča poslanca Jožefa Horvata iz Poslanske skupine Nove Slovenije, poslanka Alenka Bratušek ki nadomešča poslanca Marka Bandellija iz Poslanske skupine SAB in poslanec Dejan Židan, ki nadomešča poslanca Matjaža Hana iz Poslanske skupine SD.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je sprejeti dnevni red, kot vam je bil poslan.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DOHODNINI, DRUGA OBRAVNAVA.

Predlagatelj zakona je skupina poslank in poslancev s prvo podpisanim Danijelom Krivcem.

K obravnavi te točke so vabljeni poslanec Jože Tanko v imenu predlagatelja, predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Državnega sveta in Zakonodajno-pravne službe.

Prejeli smo dodatno gradivo k predlogu zakona in sicer mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade Republike Slovenije in mnenje komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Rok za vlaganje amandmajev je potekel 16. junija letos. Amandmaji niso bili vloženi.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona in za uvod dajem besedo poslancu Jožetu Tanku v imenu predlagatelja. Kolega Tanko, prosim.

Hvala lepa za besedo in vsem prav lep pozdrav.

Zdaj zakon je bil vložen pred približno letom in pol, kar pomeni da je v zakonodajnem postopku že nesorazmerno dolgo časa. Zdaj razlog za vložitev zakona pa je bila sprememba, ki jo je sprejela še prejšnja vlada in sicer, da se denarno socialno nadomestilo dvignilo iz 280 ali 282 evrov na 402 evra. Zdaj dokler je bilo denarno socialno nadomestilo 282 evrov je bilo približno usklajeno z višino splošne olajšave. 100 ali 200 evrov je bilo sicer denarno socialno nadomestilo na letni ravni nižji, kot splošna olajšava. Zdaj tisti trenutek, ko se je pa to denarno socialno nadomestilo dvignilo na 402 evra, pa je to pomenilo, da je dobila oseba na letni ravni 4800 evrov neobdavčenih socialnih prihodkov, medtem ko je splošna olajšava bila 3500 evrov in je še vedno 3500 evrov. Skratka tisti, ki je bil prejemnik socialnega transferja, je dobil neobdavčeno približno 1300 evrov več na letni ravni, kot tisti ki je delal in ki je tudi polnil socialne fonde za izplačilo tega nadomestila. Jaz mislim, da bi morali splošno olajšavo vsaj izravnati z denarno socialnim nadomestilom na letni ravni. Sicer je to in je to zelo slabo sporočilo vsem tistim, ki delajo, ki so zaposleni. Skratka, vsi tisti, ki kalkulirajo, ki preračunavajo socialne bonitete v povezavi z delom lahko hitro ugotovijo, da se, če so nekoliko spretni bolj splača igrati na karto socialnih transferjev, kot pa na redno zaposlitev. Ne govorim zdaj o tistih, ki ima nadpovprečne plače, ampak tisti v nižjih prihodkovnih razredih pa so relativno hitro na boljšem kot zaposleni. Zdaj, če govorimo o ustavni pravici moram ugotoviti, da to ni pravna in socialna država, ker v primeru, da nekdo ne more dobiti dela ali ne dela, ne more biti v boljšem položaju kot tisti, ki dela za sebe, za svojo družino in za njega. V tem primeru, ko se je sprejel pri prejšnji vlada taka socialna ureditev smo prišli ravno do tega, da so v ugodnejšem položaju tisti, ki ne delajo v primerjavi s tistimi v nižjih plačnih razredih. Zdaj glede na to, da je bil zakon vložen pred približno letom in pol se mi zdi smiselno, da bi, ker amandmaji niso bili vloženi, v primeru, da se tako odločite tudi z amandmajev odbora, spremenili tudi uveljavitev zakona z letom 2020. Kakšnih drugih zadržkov glede mnenja Zakonodajno-pravne službe tako ali tako ni. Skratka je odločitev v celoti na poslancih odbora. Zdi se mi pametno, da se stimulira delo in ne nedelo, da se postavi v vsaj enakopraven položaj, kar zadeva splošno olajšavo tiste, ki delajo v primerjavi s tistimi ki ne delajo in jaz mislim, da so taki koraki pri korekturah, ki so se zgodile v prejšnjih obdobjih neobhodno nujno potrebne. Nekaj se jih je že naredilo, bom rekel pokojninskih zadevah, pri invalidskih zadevah, ta pa je ena tistih, ki postavlja v relativno slabši položaj zaposlene v primerjavi z nezaposlenimi. Mogoče za uvod ta kratka obrazložitev.

Hvala lepa.

Hvala.

Prejel sem še eno pooblastilo oziroma dve. Najprej poslanka Mateja Udovč nadomešča poslanko Moniko Gregorčič iz Poslanske skupine SMC in poslanka Jerca Korče nadomešča poslanko Andrejo Zabret iz Poslanske skupine LMŠ. Preden nadaljujemo gospe in gospodje zakon je bil vložen v parlamentarno proceduro 22. januarja 2020 na marčevski in septembrski seji Odbora za finance leta 2020 je bil predlagan in sprejet sklep, da se odločanje opravi na eni od naslednjih sej. Na zadnji seji Odbora za finance, ko je bil tudi ta zakon uvrščen v dnevni red pa je bil predlagan in izglasovan umik zakona z dnevnega reda.

Nadaljujemo. Besedo ima predstavnica Zakonodajno-pravne službe, to je gospa Andreja Kurent. Prosim.

Ja, hvala lepa za besedo.

Mnenje smo seveda podali že lansko leto. Glede 1. člena nismo imeli pripomb, glede 2. člena, to je uveljavitvena določba pa smo izpostavili, da gre za retroaktivnost in da pogoji iz Ustave, ki bi to retroaktivnost dopuščali niso izkazali. To seveda še toliko bolj velja letos, ko je tudi davčno leto že zaključeno. Glede na to, da je poslanec Tanko omenjal amandmaje, tudi mi bi jih sugerirali, jaz jih pa še osebno nisem videla, če so kje pripravljeni.

Hvala lepa.

Hvala gospa Kurent.

Zdaj pa bomo slišali stališče vlade in sicer v imenu vlade je tu državna sekretarka z Ministrstva za finance, gospa Maja Hostnik Kališek. Prosim.

Hvala. Spoštovane poslanke in poslanci ter ostali prisotni.

Vlada Republike Slovenije na predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki je na dnevnem redu danes pod vodstvom Marijana Šarca podala mnenje v času, ki še ni predvidevalo razsežnosti, še vedno trajajoče zdravstvene krize covid-19, zato je vlada pod vodstvom Janeza Janše na navedeni predlog zakona v avgustu 2020 podala dopolnilno mnenje glede na spremenjene razmere. Vlada soglaša s predlagatelji, da ugodnosti za posameznika oziroma družine ne predstavljajo samo transferji z državnega proračuna, temveč tudi davčne ugodnosti v obliki davčnih olajšav, oprostitev dohodnine in drugih oblik ugodnosti. Na navedenih izhodiščih pa je pripravljen tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki ga je vlada posredovala v obravnavo v Državni zbor 6. maja letos. Cilj tega zakona je doseči razbremenitev dela z namenom pomagati gospodarstvu in prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji covid-19. Cilj te spremembe je tudi povečanje razpoložljivega neto dohodka delavcev, saj je bil pripravljen tudi predlog vzdržnega dviga splošne olajšave na nivo ocenjenih minimalnih življenjskih stroškov ter drugi predlogi, ki so namenjeni davčni razbremenitvi delavcev in večji privlačnosti iz slovenskega davčnega okolja, predvsem za kadre, ki jih želimo zadržati v Sloveniji ali privabiti v Slovenijo. Na podlagi povedanega vlada predloga zakona, ki se obravnava danes ne podpira, saj vsebino, ki je predstavljena v tem predlogu vključila v celovite rešitve sprememb Zakona o dohodnini, ki je bil, kot sem že omenila posredovan v obravnavo v Državni zbor.

Hvala.

Hvala gospa državna sekretarka.

Gospe in gospodje, članice in člani Odbora za finance obveščam vas, da imamo trenutno v proceduri tri zakonodajne predloge sprememb in dopolnitev Zakona o dohodnini, tega ki ga obravnavamo danes. Za njim je po vrsti predlog, ki ga je vložil sindikat delavcev migrantov in sicer 1. decembra lanskega leta in potem je tukaj še vladni zakon, ki je bil vložen v aprilu oziroma v maju letošnjega leta. Toliko za informacijo. Nadaljujemo z razpravo. Z uvodnimi predstavitvami smo končali. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne. To se pravi, da prehajamo na razpravo in na odločanje o členih zakona. Kdo želi besedo? Gospa oziroma poslanka Alenka Bratušek, prosim.

Najlepša hvala.

Predsednik je po uvodni predstavitvi povedal kako je potekal zamik obravnave tega zakona, ni pa seveda povedal, da je te zamike zahtevala stranka, ki je ta zakon tudi vložila. Tako, da bo treba na svoja pleča vzeti to eno leto zamika. Seveda lahko na nek način razumemo ali pa tudi ne te telovadbe, saj zakon je bil vložen, ko je bila stranka SDS še v opoziciji, zdaj je pač na vladi. In temu se drugače kot populizem ne da reči. Skratka, ko ste v opoziciji se seveda lepo sliši, dajmo bomo ljudem dali več v žep, bomo znižali DDV, mislim da ste ene trikrat vložili zakon za znižanje DDV-ja, zdaj v letu in pol ni več tega manevra, ker ko si na vladi imaš odgovornost, da blagajno tudi na nek način držiš skupaj, čeprav vam tudi to ne gre najbolje, ampak kakorkoli. Tukaj je treba jasno povedati, da je za ta enoleten zamik seveda kriva ista stranka, kot je zakon vložila. In prav zanimivo bo danes gledati glasovanje te iste vladajoče stranke o svojem zakonu. Res je, ljudem bi po vašem predlogu ostalo več v žepu, finančne posledice so približno 190 milijonov evrov, to ni malo, ampak pri štiri milijardni luknji, kot ste jo naredili je to lahko tudi zanemarljiva številka, tako da mogoče bi pa bil ta zakon danes za podpreti. Pa ga sprejmimo, pa dajmo ljudem tisto, kar jim obljubljate. To dela slovensko politiko neverodostojno, točno taki koraki, kot smo mu priča danes. Točno takšni koraki. Dajmo nagajati vladi, ko vodi, pa dajmo 190 milijonov tam, pa 300 milijonov tam, pa 500 milijonov tam, ko pa pridemo na oblast, ja, potem je pa seveda slika nekoliko drugačna. Tako, da bom z zanimanjem poslušala razpravo do konca, ampak ja, nagibam se, da bi ljudem dala v žep več, zato ker pri tej milijardni luknji, ki ste jo skopali v proračunu teh 190 milijonov res ne bo igralo ključne vloge. Bom pa z zanimanjem pogledala predvsem glasovanje iz SDS-a, ki so vedno polni idej, ko so v opoziciji, ko pa pridejo na vlado, pa tega malo zmanjka. Mimogrede, tudi minister za finance je podpisan pod ta predlog. Ta naš zdajšnji minister za finance in tako se ne dela. Če si verodostojen, to kar govoriš in delaš v opoziciji, potem ko dobiš možnost pač spelješ.

Hvala gospa poslanka.

Preden nadaljujemo, gospe in gospodje slišali smo prej mnenje vlade. Vlada tega predloga zakona ne podpira, negativen učinek tega predloga zakona je približno 210 milijonov evrov. Samo za osvežitev spomina, negativen učinek dohodninskih prihodkov v proračunih občin in države po vladnih predlogih pa je do vključno leta 2025 več kot milijardo evrov. To se mi zdi, da je pri takih razpravah tudi dobro vedeti. Ali bi še kdo želel besedo? Poslanec Jože Lenart, prosim.

Ja, hvala lepa predsednik.

Ja, res se sprašujemo kaj je na tem, da vlada zdaj kar po vrsti pristopa k zniževanju davkov na vseh področjih, tako dohodnini, kot davku od dohodkov pravnih oseb. Tudi na dodano vrednost ni in kaj vse še nam sledi. Glejte, nekaj se moramo zavedati. Tale graf sem jaz že pokazal tudi v Državnem zboru. Tu lepo prikazuje kakšni so davki, vsi davki držav Evropske unije. In Slovenije se tu uvršča kar dobre tri odstotne točke pod povprečjem Evropske unije. Povprečje Evropske unije je že preko 40 % BDP-ja. 40,2. Slovenija je na 36,9. Glejte, najvišje je Francija z 47,8 %, Danska, Belgija, Švedska, Finska, Italija, Avstrija, Grčija, Nemčija, Luksemburg, Madžarska, Nizozemska, celo Hrvaška. Vse te države imajo višje davke na povprečje, to se pravi na pram BDP-jem. In nekaj se moramo vprašati. Če zna država ravnati z davki, potem bo zelo dobro poskrbljeno za vse, kar so davki namenjeni. Seveda če pa tega ne zna, potem je lahko velik problem. In te države, ki imajo višje davke, so bolj razvite, kot pa Slovenija. To se pravi, da znajo s tem upravljati. Vemo pa, recimo samo Avstrija, da dosega dodano vrednost oziroma BDP več kot 100 % višje, kot Slovenija. In zato potem lahko Avstrija namenja za zdravstvo dobre štiri tisoč evrov na prebivalca, Slovenija pa samo dva tisoč. To je tista primerjava. Želimo pa si enake standarde. In zdaj mi dragi moji povejte kako bomo lahko na tej podlagi skrbeli za vse to. To se pravi istočasno, da zdaj znižujemo davke, to se pravi samo s tem Zakonom o dohodnini bomo izgubili cirka 190 milijonov v štirih letih. Na drugi strani pa vemo, da ste takoj, kot ste stopili, ko ste sprejeli, to se pravi, ko ste prejeli za vajeti te vlade, da ste maksimalno dvignili, kar je sicer po svoje dobro, iz tega ZUJF-a, da ste vse nadoknadili. Naša vlada prej je skrbela zelo postopno, da je potem vračala tisto, kar je ZUJF-u vzel. Zdaj ste prekoračili tako občinam, ravno to, občine se napajajo, to se pravi 50 % dohodnine gre občinam. Krepko ste dvignili povprečnine občinam…