14. redna seja

Odbor za obrambo

17. 6. 2021

Transkript seje

En lep dober dan, vsi prisotni.

Pričenjam 14. sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pozdravljam vse prisotne, posebej ministra za obrambo, mag. Mateja Tonina, državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo, gospoda Uroša Lampreta, namestnika načelnika Generalštaba Slovenske vojska brigadirja Romana Urbanča, državnega sekretarja v kabinetu predsednika Vlade, mag. Bojana Pograjca in svetovalca predsednika republike, Boštjana Šefica in vse ostale vabljene! / oglašanje iz dvorane/ Prav tako pozdravljam vse prisotne kolegice in kolege!

Obveščam vas, da ni nobenega zadržanega na seji. Kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili pa sodelujejo: poslanca Sama Bevka nadomešča danes gospod Matjaž Han, poslanca Gregorja Židana nadomešča Matjaž Nemec, poslanca Marjana Šarca nadomešča poslanec Rudi Medved in poslanca Nika Prebila nadomešča Jože Lenart, tako da imam 4 pooblastila.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. Prvi odstavek 44. člena Poslovnika. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. Imamo štiri točke. 1. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski, druga obravnava, 2. točka - Predlog zakona o spremembi Zakona o vojaški dolžnosti, druga obravnava, 3. točka – Deklaracija o podpori prizadevanjem za mednarodno prepoved smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemov in 4. točka - Vprašanja in pobude članov Odbora.

Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za razrešitev oziroma za umik posameznih točk, je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Imamo proceduralno.

Gospod Miha Kordiš, beseda je vaša.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Predlagam, da se današnja seja prekine in se zagotovi udeležbo na tej seji vsem sindikatom s področja Ministrstva za obrambo, ki na njej želijo sodelovati in želijo podati svoja stališča, mnenje, komentarje in predloge, na točke dnevnega reda. Sindikati s področja Ministrstva za obrambo so se želeli današnje seje udeležiti. Na vas, gospod predsednik, so naslovili tudi pobudo, da jih povabite, pa ste jih zavrnili. Tak odgovor so dobili: Spoštovani! Po pooblastilu podpredsednika Odbora za obrambo gospoda Andreja Černigoja vas obveščamo, da na jutrišnjo 14. sejo Odbora za obrambo nismo povabili nobenega izmed sindikatov, ki delujejo v Ministrstvu za obrambo. To je nezaslišano. Ne le, da se sprejema zakonodaja s področja statusa vojakov in uslužbencev Ministrstva za obrambo, to se počne brez soglasja in brez sodelovanja sindikatov, ki na tem področju varujejo delavske pravice. Potem pa še demokratične možnosti, da pridejo na odbor in se javno izrečejo kaj si o danih spremembah zakonodaje mislijo, še te možnosti se jim ne dopusti in se jih vehementno odslovi. Kot da niso legitimni predstavniki vojakov in njihovih interesov. Tako da predlagam, da se sejo prekine in se jo nadaljuje takrat, ko udeležbo potrdijo sindikalni predstavniki, ki želijo na tej seji sodelovati.

Gospod Miha Kordiš, hvala vam za vašo kratko razpravo. Ampak vam moram povedati kot predsedujoči, da bomo sejo nadaljevali.

Zato prehajamo kar k 1. TOČKI DNEVNEGA REDA – TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SLUŽBI V SLOVENSKI VOJSKI, ki ga je državnemu zboru v obravnavo predložila vlada in je objavljen na spletnih straneh državnega zbora.

Kot gradivo objavljeno na spletnih straneh državnega zbora ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 2. 6. 2021, pojasnila Ministrstva za obrambo k mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o službi v Slovenski vojski, mnenje Komisije državnega sveta za državno ureditev z dne 16. 6. 2021. K točki so bili vabljeni gostje, mag. Matej Tonin minister za obrambo, brigadir Robert Glavaš načelnik Generalštaba Slovenske vojske, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba, Urad predsednika republike, kabinet predsednika vlade. Kot ste seznanjeni je bila vabljena zelo široka paleta različnih dejavnikov. V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati in Poslanska skupina Stranka modernega centra, in sicer k 1., 6., 8., 10., 15. in 32. členu predloga zakona.

Ugotavljam, da pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih, nato pa glasovali o vseh členih skupaj. Zato cenjeni zbor tukaj sprašujem, ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da temu predlogu noben ne nasprotuje, zato nadaljujem točko.

Želi predstavnik predlagatelja zakona podati dopolnilno obrazložitev k členim predlogu vloženega zakona? Minister za obrambo mag. Matej Tonin, beseda je vaša.

mag. Matej Tonin

Dober dan! Spoštovani podpredsednik odbora, drage poslanke in poslanci! Lepo pozdravljeni!

Zakon o službi v Slovenski vojski je eden izmed tistih zakonov, ki ureja v podrobnejšem smislu pravice in dolžnosti slovenskih vojakov, pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. Sam se držim načela, da je zadovoljen vojak najboljši promotor Slovenske vojske. In da pridemo do zadovoljnega vojaka smo seveda dolžni ustrezno urediti tudi njegov status. Od zadnje seje Odbora za obrambo, na katerem sem sodeloval, je minilo kar nekaj časa, zato bi seveda pri obravnavi tega zakona veljalo orisati še kontekst, ki pomembno lahko prispeva k obravnavi in pa tudi sprejemu zakona, ki je danes pred nami. Hkrati pa bi rad izkoristil tudi to priložnost, da se vam zahvalim, vsem poslankam in poslancem, ki ste v preteklem letu izdatno pripomogli k temu, da: se status vojakov vendarle izboljšuje. Iskrena hvala vsem tistim poslankam in poslancem, ki ste podpirali ključne zakone, tako Zakon o obrambi pa Zakon o investicijah v Slovenski vojski. Hvala pa tudi vsem tistim, ki ste izjemno kritični do mene, ker s tem prispevate k temu, da ta tema stvari, ki se vrtijo okrog Slovenske vojske vendarle ostanejo na dnevnem redu in da se v Slovenski vojski tudi pogovarjamo. Za modernizacijo Slovenske vojske sta potrebni dve zadevi, finančni viri in pa novi kadri in ta Zakon o službi v Slovenski vojski lahko pomembno prispeva k temu, da se Slovenska vojska tudi kadrovsko okrepi. Še enkrat hvala lepa za podporo Zakonu o investicijah, ki je bil končno formalno tudi uveljavljen po odločitvi Ustavnega sodišča. V tem trenutku že pospešeno tudi tečejo investicije, tako obnavljamo vojašnice širom po Sloveniji, opremljamo tudi vojake z najsodobnejšo opremo od protiureznih oblačil do protigorljivih oblačil smo v sklepni fazi pri nabavi letala. V Slovenijo prihajajo vozila OshKosh, tudi nadaljuje se postopek za 8-kolesnike. V kadrovskem smislu je bilo leto 2020 prvo leto po dolgih letih, ki se je zaključilo v pozitivnih številkah. Tudi vas moram obvestiti, da je izjemno zanimanje za letošnje vojaške tabore pa tudi za prostovoljno služenje vojaškega roka. Za vojaški tabor, ki je namenjen predvsem tistim mladim, ki še niso dopolnili 18 let in se bo začel 28. junija, se je letos prijavilo kar 376 kandidatk in kandidatov. Žal vas moram obvestiti, da zaradi kapacitet in zmogljivosti, ki jih imamo, bomo lahko sprejeli zgolj 330 mladih, tako da se na tem mestu opravičujem tudi številnim mladim pa njihovim staršem, ker je bilo nekaj slabe volje, ker žal ne moremo sprejeti vseh na vojaške tabore. Bodo pa seveda priložnosti tudi v prihodnosti, ker bomo organizirali tudi nadomestne termine za tiste vse, ki si želijo, da bodo vendarle to možnost imeli.

Prav tako tečejo prijave za prostovoljno služenje vojaškega roka. Teh prijav je 286, nekaj mest je še prostih, moram pa tudi tukaj vas obvestiti, ker ste me nekateri poslanci spraševali kdaj, kako, kje se prijavijo. Zaradi velikega odziva bodo prijave odprte samo še ta teden, to je do nedelje, ker 5. julija začnemo z novim konceptom usposabljanja in je potrebno vse kandidate pred tem tudi še zdravniško pregledati, tako da te dni, danes, jutri pa do nedelje, je še zadnji možen termin, da se interesenti za prostovoljno služenje vojaškega roka tudi prijavijo. Vsekakor ponujamo popolnoma prenovljen koncept, ki bo mladim omogočal, da bodo osebno rastli, tako v fizičnem kot tudi v psihičnem smislu. Dobili bodo tudi nagrado v višini 3 tisoč 199 evrov, pa omogočili jim bomo, da bodo opravili vozniški izpit B-kategorije. Na razpolago je še nekaj štipendij za vse srednješolske, smo pa v letošnjem letu podelili že vse štipendije za visokošolske programe. Pri stalni sestavi je bilo do 10. junija letošnjega leta prijav za službo v Slovenski vojski teh 204, v tem času pa je slovenska vojsko zapustilo 117 pripadnikov. Še enkrat poudarjam, da je zadovoljen vojak vsekakor najboljši promotor Slovenske vojske, zato še enkrat moja izjemna hvaležnost za vašo podporo Zakona o obrambi, ki ureja status vojakov po 45. letu. Moram priznati, da je veliko več mirnosti po sprejemu tega zakona, ker je socialni status vojakom zagotovljen tudi po tem, ko dopolnijo starost 45 let.

Danes pa boste podrobneje / nerazumljivo/ obravnavali tudi Zakon o službi v slovenski vojski, ki še dodatno izboljšuje status vojakov. Naj omenim tiste najbolj ključne in pomembne rešitve. Drugače od splošne zakonodaje se na primer ureja zahtevana stopnja izobrazbe za vojaka petega kariernega razreda za katerega se zahteva najmanj srednja poklicna izobrazba. Gre za spregled stopnje izobrazbe, pri čemer se vojak lahko prerazporeja in povišuje le znotraj statusa, torej do čina naddesetnik. Če vojak nima pridobljene srednje splošne ali srednje strokovne izobrazbe, ga tudi ni mogoče premestiti na dolžnosti podčastnika.

Dodatno zakon ureja tudi vprašanje štipendiranja. In sicer se predlaga skrajšanje obveznosti štipendistov, da po končanem šolanju sklenejo pogodbo o zaposlitvi v stalni sestavi Slovenske vojske za določen čas, ki ne sme biti krajši, kot je bil čas štipendiranja. Doslej smo imeli, da je moral posameznik dvakratnik odslužiti glede na čas štipendiranja. Zdaj to delamo na ena-ena, torej toliko let, kot je prejemal štipendijo, toliko let tudi odsluži v stalni sestavi Slovenske vojske.

Kot ukrep za pridobivanje kandidatov za zaposlitev v Slovenski vojski se ustvarja tudi pravna podlaga za financiranje pridobitve srednje poklicne oziroma strokovne izobrazbe kandidatu, ki je sklenil pogodbo o prostovoljnem služenju vojaškega roka. S tem omogočamo, da se mladi, ki so imeli zaradi različnih razlogov morda nekoliko bolj turbulentno obdobje v šoli, da se tudi s pomočjo vojske do konca došolajo.

Na novo se ureja tudi tedenski počitek na misijah in operacijah. Iz tega naslova je bilo v preteklosti kar nekaj tožb in smo izplačevali kar redno in zelo pogosto tudi med 5 in 10 tisoč evri zaradi tega, ker so nas vojaki tožili, ker na misijah in operacijah niso mogli izkoristiti tedenskega počitka. Spremenjena ureditev je seveda nujna zato, da to sistemsko uredimo, te zahtevke in izplačilo teh odškodnin. Sprememba ureditve pravice do počitka na misijah in operacijah tako predvideva koncentrirano koriščenje tedenskega počitka in popolno izključitev pripadnikov Slovenske vojske iz siceršnjega delovnega okolja na misijah in operacijah. Skratka, želimo dejansko pripadnikom, ki delujejo, ponuditi proste dneve, da je to res dan, ki je namenjen počitku. S tem se bo omogočil nepretrgan 24-urni počitek in tudi možnost ustrezne regeneracije. Pripadnik bo tako upravičen do enega dneva posebnega dopusta v obdobju sedmih zaporednih dni služenja. Poseben dopust se med opravljanjem vojaške službe v misijah in operacijah lahko izkoristi po odločitvi nadrejenega in skladno s potrebami službe. Pripadnik dopust, ki pa ga ni mogel, na primer, izkoristiti zaradi narave dela na misiji ali operaciji, pa ga lahko izkoristi takoj po prihodu z misije in operacije oziroma najpozneje v dveh mesecih po vrnitvi domov.

Prav tako smo ovrednotili prepoved stavke. Vojaki namreč ne smejo stavkati. Zaradi tega kot kompenzacijo ponujamo 4 % dvig plače, ker so praktično vojaki edini, ki imajo prepovedano stavko med drugimi javnimi uslužbenci.

Poškodba, na primer, ki jo pripadnik utrpi na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, se po novem šteje kot poškodba pri delu. Ureja se tudi obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in plačevanje prispevkov v primeru odsotnosti zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Stopnja, po kateri se prispevki v takem primeru plačujejo, ter osnova, od katere se prispevki obračunavajo.

Na novo se opredeljuje tudi možnost, da lahko pripadnik v Slovenski vojski, zaposlen več kot deset let in je več kot tri leta najemnik službenega stanovanja, zaprosi za odkup tega stanovanja, če najemniku in uporabniku to stanovanje pomeni edino stanovanje. Na takšen način želimo še dodatno pomagati vojakom, da si uredijo tudi vprašanje stanovanja. Enako možnost ima tudi nekdanji pripadnik Slovenske vojske, ki je do upokojitve delal na ministrstvu. Predlagana rešitev po eni strani omogoča tudi trajnejše reševanje stanovanjske problematike vseh vojakov in nekdanjih vojakov.

Opredeljujeta se tudi dodatni pravici družinskih članov pripadnika Slovenske vojske, ki pri opravljanju vaške službe izgubi življenje, in sicer, prednost njegovih otrok pri vpisu v javni vrtec, v zasebni vrtec s koncesijo in zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna in tudi povračilo stroškov javnega vrtca, zasebnega vrtca s koncesijo ali zasebnega vrtca, ki se financirajo iz občinskega proračuna, za otroke padlega vojaka. Urejena je tudi možnost, da se, seveda, če razmere to omogočajo, ožjim družinskim članom omogoči brezplačen obisk pripadnika, ki se je na primer na misiji ali pa operaciji poškodoval oziroma se je ponesrečil ali zbolel, tako da je resno ogroženo njegovo življenje. Prevoz do nastanitve se lahko izvede tudi z vojaškim transportom, nastanitev pa se seveda organizira v vojaških objektih.

To je tisti del, po moji oceni, najpomembnejših dodatnih rešitev, ki jih prinaša ta sprememba zakona, s čimer se bo položaj vojaka še dodatno okrepil, seveda je pa po moji oceni tukaj zagotovo ključen dvig plače za 4 %, potem je ključno to, da omogočamo, da se ustrezno odpočijejo oziroma ustrezno koristijo ta misijski dopust in pa, da tudi ustrezno urejamo vprašanje stanovanjske problematike vojakov. To se mi zdi, da pomeni največji korak naprej pri dodatnem urejanju statusa vojakov.

Spoštovani podpredsednik, jaz bi na tej točki zaključil z mojo uvodno predstavitvijo. Potem bo v nadaljevanju razprave seveda še dodatna priložnost za morebitna dodatna in dopolnilna pojasnila. Tukaj je z mano državni sekretar, gospod Lampret, pa brigadir Urbanč, pa tudi gospod Nered, pravnik, z Ministrstva za obrambo, ki te stvari detajlno poznajo in bojo lahko dali dodatna pojasnila.

Jaz bi se pa na tem mestu opravičil, ker v istem časovnem terminu tudi teče seja Vlade, ki ima danes dva zelo pomembna zakona, in sicer, eden je Zakon o dolgotrajni oskrbi, kjer se predvideva zelo široka razprava in pa ta, interventni zakon o pomoči turizmu, tako da upam, da poslanke in poslanci lahko razumejo mojo odsotnost. Takoj, ko pa bomo sejo Vlade zaključili, se bom pa tudi vrnil nazaj na odbor.

Hvala lepa.

Andrej Černigoj

Minister za obrambo, mag. Matej Tonin, zahvaljujemo se vam za zelo izčrpno obrazložitev in tudi razumemo vaše opravičilo.

Naj cenjeni zbor na tem mestu obvestim, da predstavnik Državnega sveta, državni svetnik Rajko Fajt, se je opravičil. / medsebojni pogovor/ Se opravičujem. Zato sprašujem, želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, mag. Andreja Kuret? (Da.) / oglašanje iz dvorane/ Kurent, se opravičujem.

Beseda je vaša.

Andreja Kurent

Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Predsednik Državnega zbora je tudi ta predlog zakona dodelil Zakonodajno-pravni službi v mnenje. Naše mnenje je pripravljeno skladno z Zakonom o Državnem zboru in s Poslovnikom. Gre za pravno mnenje, poskušamo se ne spuščat v vsebino, le kolikor je to najbolj nujno. Naše mnenje temelji na presoji skladnosti predloga zakona z Ustavo, s pravnim sistemom iz nomotehničnega vidika. Mnenje je zelo obširno, ker je tudi sam predlog zakona, vsebuje zelo kompleksno materijo.

Najprej, ustavnopravni vidik, ta je najbolj pomemben. V mnenju smo argumentiral naše zadržke glede skladnosti zakona z Ustavo. Predvsem gre za skladnost s 14. členom Ustave, to je načelo enakosti, saj predlog zakona dodeljuje določene privilegije, privilegije kot ugodnost, ki ga drugi nimajo, vojaškim osebam. Problematično pri tem je tudi, da se obrazložitev sklicuje na Zakon o organiziranosti in delu policije. Že z načelnega vidika je tak sklic na drug zakon problematičen, poleg tega je pa treba verjetno upoštevati, da v miru v Sloveniji policist, predvsem operativen policist, in pripadnik Slovenske vojske oziroma vojaška oseba nista in ne moreta biti v primerljivem položaju.

Nadalje. Izpostavili smo spornost z 2. členom ustave, ki določa načelo pravne države. Predvsem zato, ker je v predlogu zakona na veliko mestih določeno, da vlada lahko nekaj določi, da minister lahko nekaj določi, s tem da za to možnost ni nobene utemeljitve. In torej to pomeni, da je vladi oziroma ministru oziroma ministrstvu prepuščena prosta presoja, ali bo neka zadeva urejena ali ne bo urejena, to je arbitrarnost in taka je v pravu nedopustna. Delno se to nanaša tudi na spornost z vidika 120. člena ustave, to je načelo legalitete. Na tem mestu bi mogoče posebej opozorila na zadnjo odločbo Ustavnega sodišča, številka U1-88/21, kjer je Ustavno sodišče razveljavilo Zakon o nalezljivih boleznih, kjer je posebej večkrat poudarilo, da morajo biti kriteriji za odločitve zapisani že v zakonu, podzakonski akti pa to lahko le podrobneje razdeljujejo. To v tem predlogu zakona ni prisotno.

Potem imamo naprej vprašljivost skladnosti s 74. členom ustave, ki garantira svobodno podjetniško pobudo. O tem bi kasneje malo več povedala, gre pa za suspenz zakonca pripadnika Slovenske vojske.

Končno imamo pa še problematičen vidik glede 153. člena ustave, ki določa hierarhijo pravnih aktov. Namreč, že iz samega besedila, posebej pa še iz obrazložitve in pojasnil je razvidno, da predlagatelj želi ta predlog zakona usklajevati s podzakonskimi akti, ne pa obratno. To tudi ni primerno, saj je seveda zakon nad podzakonskimi akti in gre pot ravno obratno.

Potem glede sistemskega vidika. Predlog zakona gre precej preko Zakona o obrambi, preko Zakona o javnih uslužbencih, preko Zakona o delovnih razmerjih in tudi Direktive o delovnem času. Vprašljiva pa je tudi na določenih mestih skladnost z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Treba je namreč vedeti, da po trenutni ureditvi Slovenska vojska oziroma njeni pripadniki in vojaške osebe sodijo pod javni sektor.

Nadalje je treba opozoriti, da na več mestih ta predlog zakona ne uporablja pravne terminologije in pravnega jezika; to je pomembno zato, ker tudi ta zakon je seveda zakon.

Prejeli smo tudi pojasnila glede naših pripomb, tudi ta so obširna. Pri čemer je treba povedati, da se večinoma povzemajo naše navedbe in naši zakonski povzetki. Na veliko naših vprašanj pa ne odgovorijo oziroma niso prepričljivi argumenti. Določen del materije je popolnoma izpuščen in zato seveda vztrajamo pri naših pripombah.

Zdaj bi pa kratko izpostavila samo nekatere poudarke, ker je, kot sem prej povedala, mnenje zelo obširno in zelo zgoščeno napisano, v njem pa je sicer zajeta vsa argumentacija za naše navedbe.

Kot sem že prej rekla, v 2. členu je določba, po kateri minister lahko določi tudi druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci. To je sporno z vidika ustave. Pojasnila, ali gre tu za dodatne pogoje ali za drugačne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci, ki izvajajo vojaško usposabljanje, pa ni.

Potem, na primer, dikcija zakonskega predloga je, da se smiselno uporablja službena pot za vojaške osebe, ki vojaško službo opravljajo v drugem državnem organu.: Tudi tukaj pojasnila niso zadostna. Gre namreč za to, da je po Zakonu o obrambi taka oseba, ki po odločitvi ministra, ki določi, da se vojaška služba lahko opravlja tudi izven ministrstva in Slovenske vojske, torej v drugem državnem organu, tukaj je njegov neposredni vodja je vodja organizacijske enote, zato je vprašljivo ali tako osebo lahko štejemo še del vojaške organizacije kjer se pa sicer uporablja službena pot. Tukaj ministrstvo ni dalo ustreznega pojasnila.

Potem mogoče nomotehnična pripomba. Mi smo menili, da je pritožbo z nomotehničnega vidika treba urejati samostojno v enem členu. Ministrstvo se je odločilo oziroma Vlada, pardon, se je odločilo za drugo pot in ureja roke v enem členu. To je nenavadno. Potem smo posebej opozorili, da se predlog zakona glede izobrazbe sklicuje na Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij, kar je nenavadno, saj odstopa od veljavne zakonodaje. Do zdaj mislim, da takega primera še ni bilo, zakaj se ne sklicuje na splošno šolsko zakonodajo. Tukaj ni bilo pojasnila. Spet nomotehnični problem, kjer ni bilo dano pojasnilo. Predlog zakona se sklicuje na druge, prejšnje, dotedanje predpise, itn. To sem že prej omenila, to ni zakonski jezik.

Nadalje. V 10. členu je poudarjeno, da Vlada lahko določi, da se vojaškim osebam v prvi sklenitvi o zaposlitvi za najmanj pet let in po vsakem končanem letu opravljajo / nerazumljivo/, da izplača posebna nagrada. Zdaj tukaj pojasnilo, razlaga, da gre to samo za način izplačila, da gre samo za eno nagrado, ki se bo izplačevala po vsakem letu. Če pogledate predlog zakona, to ne drži, saj je tukaj besedica »in«, to pomeni, da se izplačuje lahko kumulativno, kar je seveda treba urediti.

Potem na primer, predlog zakona se v obrazložitvi, ki sicer ni skladna s Poslovnikom, saj ne pojasni vseh novitet, sklicuje na pripombo Službe Vlade za zakonodajo, vendar ne pove za kaj je pri tej zadevi šlo. Potem smo posebej opozorili na neko vprašanje na katerega nismo dobili nobenega odgovor, da gre po našem mnenju v zvezi s to posebno nagrado za nov inštitut, pri čemer ni rešeno kako se bo to davčno obravnavalo, ker je nov inštitut, ga seveda v Zakonu o dohodnini ni.

Potem pa pridemo mogoče že do teh počitkov in odmorov. Tukaj smo posebej opozorili, da tukaj se odstopa od veljavne zakonodaje, tako slovenske kot mednarodne in se s tem v bistvu po našem mnenju krši sam namen uvedbe inštituta počitka. Počitek je za regeneracijo, za sprostitev, ne vem kaj, mi smo vse to navajali v našem pisnem mnenju iz komentarja. Tukaj se pojasnilo večkrat sklicuje na 158. člen Zakona o delovnih razmerjih, ki pravi, da lahko zakon določene stvari ureja drugače. To pojasnilo ni ustrezno. 158. člen govori samo o daljšem referenčnem obdobju, ki ga pa tukaj v tem primeru določa že Zakon o obrambi. Težko se strinjamo tudi z navedbam kaj naj bi govorila direktiva o delovnem času. Kot mi razumemo, komentar Zakona o delovnih razmerjih, se je ta direktiva, se je sama izključila uporabo za oborožene sile v primerih nastanka resnih okoliščin izjemnega obsega, v oklepaju (katastrofe). To pomeni, da ni izključena načeloma za oborožene sile, da se ne uporablja, ampak samo takrat, bom rekla, ko recimo na mednarodnih misijah, itn. Zastavili smo si tudi vprašanje, ali je posebni dopust, kot ga uvaja ta predlog zakona, namesto tedenskega počitka, ali se to lahko šteje za enakovredni nadomestni počitek. Tukaj je tudi v pojasnilu zapisano, da bo 15. julija, se pravi, skoraj čez en mesec, da bo splošno sodišče Evropske unije šele razsodilo kako je s to vključitvijo vojske oziroma oboroženih sil pod to direktivo ali ne. V primerjalnem pregledu pa mislim, da je samo za Hrvaško in Nizozemsko zapisano kako imajo urejen počitek in delovni čas na mednarodnih operacijah in misijah. Večinoma drugih ureditev pa sodi pod splošno uredite Zakona o javnih uslužbencih.

Potem imamo v istem 13. členu, da naj bi se vsi ti odmori, odsotnost odmorov upoštevala pri določitvi plače. Mi smo tukaj vprašali kaj to sploh pomeni, pa pojasnila niso dala ustreznega odgovora. Upoštevati je pa treba, da so že sicer vojaki zaradi specifičnosti svojega položaja uvrščeni v C skupino po zakonu o sistemu plač javnih uslužbencev. To se pravi na isti nivo kot so uradniki, diplomati in tako naprej.

Glede prepovedi stavke, kjer se določa sedaj 4 % dodatek, kot je prej povedal tudi minister, smo mi opozorili, da je stavka prepovedana samo vojaškim osebam med opravljanjem vojaške službe, ne pa vse, tako kot se razume predlog zakona in po našem mnenju je treba to seveda zamejiti.

Potem imamo na parih mestih določbo, da se poškodba na poti na delo šteje kot poškodba na delovnem mestu. Tudi v tem primeru gre za odstop od sistemske ureditve. Za vprašanja skladnosti s 14. členom Ustave se, kot navaja tudi obrazložitev in pojasnilo, bo tak odstop sedaj dopusten samo za policiste in za vojake. Za vse ostale pa ne. Tako določa namreč ZPIZ-2. Prej se je štelo pot na delo kot poškodba na delu, od sedaj naprej pa, razen za vojake in za policiste, za nobenega se ne bo. In je treba posebej utemeljiti skladnost z Ustavo. Predlagatelj tukaj sicer navaja oddaljenost in tako naprej, vendar pa ta argument ne vzdrži, saj tudi, bom rekla, drugi javni uslužbenci se vozijo več kot 70 kilometrov na svoje delovno mesto.

Posebej problem nam je predstavljal ugodnost predčasne upokojitve brez znižanja pokojnine za načelnika Generalštaba. Gre namreč za to, da noben funkcionar oziroma nobena oseba v Republiki Sloveniji te ugodnosti ni deležna. Obrazložitev navaja, da ni primerno, da se z višje funkcije vrneš na nižje, vendar pa to verjetno velja za vse, za vse veje oblasti in tudi za druge funkcionarje in bi bilo treba to še dodatno utemeljiti.

Potem predlog zakona izjemno širi pravico do psihološke oskrbe, ne samo na pripadnike, ampak tudi na njihove družinske člane in to ne samo v primerih, ko je pripadnik napoten na mednarodno misijo, ampak tudi na splošno ko je v domovini in se pripravlja na svoje naloge.

Podobno velja za socialnovarstveno oskrbo. Po našem mnenju tako predlagana se ne nanaša na specifičnost dela, ki ga opravljajo pripadniki in so zato teh ugodnosti deležni tudi njihovi družinski člani.

Posebej smo tukaj navedli dolžnost pomoči pri selitvi pripadnika. Po našem mnenju to ni v svojstvu, ni v duhu, ni v poslanstvu Slovenske vojske. Gre seveda za kolegialno pomoč, tako kot v vsakem drugem delovnem kolektivu. In je neprimerno, da to postane dolžnost.

Potem imamo v 27. členu, da imajo družinski člani po smrti pripadnika prednost pri vpisu in povrnitvi stroškov vrtca. Tudi tukaj se sklicuje obrazložitev na policiste. Zastavlja se vprašanje skladnosti z Ustavo. Posebej smo pa opozorili, da Zakon o vrtcih že določa postopek in vrstni red vpisa in sicer, imajo prednost le otroci s posebnimi potrebami in otroci iz socialno ogroženih družin, zato bi bilo treba, mogoče tudi s tem zakonom, določat prednostni vrstni red, ki bo določil mesto otrokom pripadnikov.

Potem, pravice nezaposlenega zakonca, ko odide z pripadnikom v tujino. Tukaj nam je pojasnilo, pojasnilo se je navezalo na, v bistvu, povedal, napisal so, da gre za prepis določbe iz Zakona o zunanjih zadevah. Tukaj moram posebej opozorit na 51. člen, ki ga predlog zakona prepisuje, se ne uporablja, delno ne uporablja več, zaradi Zakona o trgu dela, kar je zdaj seveda čisto neskladno. Potem glede samega suspenza, sem že prej omenila. Po našem mnenju je neskladno z Ustavo, zahtevat, bom rekla, konkretno, od zasebnega sektorja, da je dolžen sprejet zakonca, ki odide v tujino z pripadnikom, saj verjetno v tem času bo njegova dejavnost trpela, da rečem na kratko.

Končno še, čisto nomotehnična pripomba. Vsaka pogodba se seveda spreminja samo z aneksom, zato je ta določba v 34. členu popolnoma nepotrebna. Glede samih amandmajev, res so le redakcijski, so minornega pomena, skupaj z ministrstvom smo jih popravljali, naših pripomb pa v veliki večini ne rešujejo.

Hvala lepa, se opravičujem za daljši, ampak, je zahtevna materija.

Andrej Černigoj

Se opravičujem.

Naj cenjeni zbor obvestim, da sem dobil še eno pooblastilo; poslanca mag. Branka Grimsa nadomešča Alenka Jeraj. Dobrodošla!

Ker so se vsi, ki so imeli besedo, nekako opravičili, prehajamo na razpravo o posameznih členih, ter vloženih amandmajih.

Odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Pred tem tudi članice in člane odbora naprošam za spoštljivo razpravo, ker smo v velikem salonu, kjer je tudi nastajala slovenska Ustava.

Ali se je gospod kolega Miha Kordiš prijavil k besedi? (Da.) Evo, gospod kolega Miha Kordiš, beseda je vaša.

Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Pred menoj je svoje stališče in obrazložitev zakona, ki ga obravnavamo, podal minister za obrambo, gospod Matej Tonin. Svojo razpravo je otvoril »rekši«, da je najboljši vojak zadovoljen vojak. Če je res minister Tonin tako zelo prepričan, da dela dobro za običajne slovenske vojake, zakaj torej na današnji seji, v postopku sprejemanja zakonodaje, dejanski konkretni predstavniki vojakov ne sodelujejo. Še več, »sindikalizirani« vojaki so se želeli udeležiti današnje seje odbora, pa jih je gospod predsedujoči, iz iste stranke, kot je minister Tonin, torej Nove Slovenije, zelo vehementno, zelo oblastniško, zavrnil, brez kakršnekoli obrazložitve.

Ko sem sprožil na začetku današnje seje pobudo, da se seja prekine, dokler se zagotovi udeležbe zainteresirane javnosti in ta javnost organiziranih slovenskih vojakov je zainteresirana, je gospod Černigoj iz Nove Slovenije, kot predsedujoči, prav tako vehementno dejal, da tega ne bo storil in spet ni podal nikakršne obrazložitve. Ja, res je, najboljši vojak je zadovoljen vojak, ampak slovenski vojaki niso zadovoljni, s tem, kaj se z njimi dela in kako z njimi rokuje Ministrstvo za obrambo, pod vlado Janeza Janše. Še več, nazadnje, ko je nek predstavnik vojakov iz sindikalne organizacije prišel v Državni zbor govorit o kadrovski korupciji in svinjarijah, ki se znotraj vojaške strukture dogajajo, se je nekaj tednov kasneje sprožil postopek za odvzem reprezentativnosti. Se pravi, namesto da bi dejansko poskrbeli, da so vojaki v Slovenski vojski zadovoljni vojaki, kot pravite, poskušate na vse načine obiti njihovo organiziranje in kakršenkoli kritičen glas v kali zatreti. In, seveda, ker vojska deluje na ukaz, je to toliko lažje početi in še dodatno kombinirati s strategijo korenčka, poznano kot kadrovsko korupcijo. In nihče ne more ničesar.

Iz te logike in te strategije vladanja lahko beremo tudi pričujoči zakon, ki ga je pripravilo Ministrstvo za obrambo. Ta zakon je precej zanimiv. Če smo po eni strani soočeni z napovedmi sprememb zakonov na področju zaposlovanja in zakonodaje, ki razgrajajo socialno državo, je vojska očitno neko področje, kjer to ne velja. Lahko rečemo, da gre za obliko amerikanizacije, kjer se vsem prebivalkam in prebivalcem vedno bolj oži socialne pravice in onemogoča dostop do socialnih in drugih storitev, razen za vojsko ne. Medtem ko se ljudem nasploh omejuje možnosti za normalno, dostojno preživetje, vojska dobiva privilegije, dobiva prednost, dodatno financiranje in ugodnosti. Recimo, po določbah tega konkretnega zakona, ki ga obravnavamo, pripadniki vojske bodo upravičeni do 100 % bolniškega nadomestila v primeru poškodb, ki jih utrpijo na redni poti od stanovanja do delovnega mesta in nazaj. To je pravica, ki se je za vse druge zaposlene ukinila leta 2013, zdaj se vrača nazaj, ampak, pazite, samo za vojsko, ne za vse ostale zaposlene.

Dalje, za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi bodo vojaške osebe dobile posebno denarno nagrado, ki se izplača ob vsakem končanem letu opravljanja službe. Tega spet ne pozna noben drug uslužbenec v javnem sektorju, uniformiran ali ne.

Tretjič, načelnik generalštaba se bo lahko predčasno upokojil po prenehanju opravljanja funkcije, če mu do starostne pokojnine manjka manj kot pet let, in to za polno pokojnino. Pogoj je sicer, da samo če ne bo možna prerazporeditev na drugo delovno mesto, ampak seveda bodo prijatelji, ministri in državni sekretarji poskrbeli, da primerno drugo delovno mesto ne bo na voljo, in se bodo gospodje visoki častniki lahko predčasno upokojili za polno pokojnino. Tudi to je privilegij, ki ga nima nihče, čisto nihče drug v tej državi.

Četrtič, stanovanja. Vojaške osebe bodo lahko odkupovale službena stanovanja, če v njih bivajo več kot deset let. Spet noben drug javni uslužbenec, ki biva v službenem stanovanju, nima tega privilegija. In to bo vodilo v sicer že tako osiromašen fond državnih stanovanj, da bo ja še bolj osiromašen. Ampak na Morsu temu v predlogu zakona pravite postopna posodobitev vojaškega stanovanjskega fonda. Mislim, če je sodoben stanovanjski fond uničen stanovanjski fond, potem je to vsekakor smer v posodobitev, kot temu pravite sami.

Petič. Otroci vojakov, ki so izgubili življenje med opravljanjem službe, bodo imeli prednost pri vpisu v vrtec in še zastonj vrtec, kar je lepa gesta, nimam česa reči, ampak spet, tega ni deležen noben drug javni uslužbenec, pa je med njimi kar nekaj takih, ki vsakodnevno precej bolj tvegajo življenje, kot ga tvegajo vojaki v mirnodobnem času, recimo, policisti, gasilci in tako naprej.

Kar me pripelje do dodatka k plači zaradi prepovedi stavke v višini 4 %. Sam sem na stališču, da je prepoved stavke za vojake tako ali tako nedopustna. Namesto te 4 % povišice bi morali vojakom omogočiti pravico do stavke, tako kot je omogočena tudi za vse ostale primerljive poklice; ne vem, zakaj tega ne bi smeli imeti.

Skratka, to so neki taki ukrepi, ki gradijo vojsko kot nek ločen podsistem, odlepljen od družbe, s svojim setom pravil, s svojim setom privilegijev: znotraj katerega se lahko še dodatno krepi kadrovska korupcija. Seveda so običajni vojaki tisti, ki bodo potegnili ta kratko. Tisti vojaki, ki so sindikalno organizirani in so pripravljeni spregovoriti proti režimu privilegijev, bodo nastradali, se jih bo utišalo, se jih bo premestilo v še večji meri pa analiziralo, kot se to sedaj že počne. Tisti pa, ki bodo poslušni režimu, ki se bodo lizali z vsakokratno oblastjo, tisti pa bodo lahko hitro napredovali po lestvici, uživali vedno več privilegijev, vedno več moči znotraj vojaške strukture in nadaljevali ta skvarjen mehanizem po katerem vrana vrani ne izkljuje oči in po katerem že sedaj navznotraj deluje Slovenska vojska, še enkrat poudarjam, na račun in na škodo običajnega vojaka.

Nazaj k vprašanju prepovedi stavke. Kot rečeno, tudi za primerljive poklice, recimo za policiste, stavka ni prepovedana. Seveda se pravica lahko omeji v vojnem izrednem, v drugih stanjih. Seveda bi tudi vojska v primeru stavke morala opravljati nekatere nujne naloge tako kot jih morajo policaji. Pravica do stavke je temeljna delavska pravica in bi morala ostati in pripasti običajnim vojakom. Tudi drugi nekateri poklici imajo pravico do stavke omejen. Prej sem govoril o policistih, pa zato nihče ne dobiva nobenega dodatka. Če naredim pa iz tega ven še temeljno razredno poanto, lahko rečem samo še, da so si sindikati v javnemu sektorju, še posebej učitelji, ki so daleč najboljša organizirana delavska skupina v tej državi, ravno skozi mehanizme stavk in mobilizacij izborili precej višje plače kot je to teh ušivih 4 % kolikor jih minister Tonin ponuja vojski za to, da se odreče svoji temeljni delavski pravici do stavke. In še in še in še in še, praktično cel ta Toninov zakon ni drugega kakor bombonček na bombonček na bombonček in ni problem v temu, da vojaki te bombončke dobijo, problem je, da jih vsi ostali prebivalci in prebivalke ne. Prav nasprotno, Vlada na vseh drugih področjih pustoši po socialni državi reže državljanske svoboščine in ukinja neko socialno solidarno infrastrukturo, pa tudi drugi javni uslužbenci služijo domovini, čeprav v nekaterih drugih službah pa naj si nosijo uniformo ali ne.

V začetku svoje razprave sem se večkrat zataknil pri konceptu kadrovske korupcije ki mislim, da je glavni motivator za pripravo tega zakona in zakaj so v temu zakonu take določbe kot so. Torej s tem zakonom se ne privilegira vseh vojakov enako, ampak se z njim delajo nastavki, ki bodo en del vojakov privilegirali bistveno bolj kakor drugi del vojakov. In s tem se širijo možnosti za kadrovsko korupcijo v slovenski vojski, ki je že zdaj sistemska. V Levici smo nanjo že opozarjali, pa se nam je v razpravah v teh opozorilih jemalo besedo. Recimo, z zakonom se na primer podaljšuje čas, ko je treba častnika ali podčastnika po izpolnjevanju pogojev povišati v višji čin iz treh na petih let. Seveda so ravno zaradi takšnih določb nekateri častniki in podčastniki povišani v višji čin bistveno prej kot ostali. In tisti, ki poveljujočemu kadru politično prijateljsko ali kakorkoli drugače niso preveč všeč, bodo na višji čin čakali tudi po pet let, ker se zamika ta gornja meja iz treh na pet let, med tem, ko bodo nekateri drugi napredovali bistveno hitreje zato, ker so preprosto prijatelji in so pripravljeni za svoje nadrejene pometati svinjarije pod preprogo.

Dalje. Z zakonom se ureja dnevni in tedenske počitke v mednarodnih operacijah in misijah. Konkretno se določa, da če razmere na misiji ne bodo omogočale koriščenja dopusta, bo lahko pripadnik ta dopust koristil po koncu misije. O tem kakšne so razmere, bodo seveda odločali poveljniki. In smo spet nazaj pri kadrovski korupciji. Dogajalo se bo, da bodo nekateri lahko dopust koristili na misiji, vsi ostali pa šele po koncu misije. Zakaj je to pomembno? Razlika je v tem, da je dopust doma plačan bistveno slabše kakor dopust na misiji. Mehanizem je za kadrovsko korupcijo tukaj zelo podoben kot je pri dodatkih, ki se že sedaj pa še posebej pod vlado Janeza Janše in v razmerah epidemije podeljujejo za razna stanja pripravljenosti, delo v tveganih razmerah in tako naprej. Ampak to je nekaj, kar so vse odreja z ukazi. In ta ukaz je med nadrejenim in podrejenim. Za vse ostale okoli pa je neviden. Na primer, dva vojaka iz iste enote dobivata različne plače, ker en dobiva dodatke za pripravljenost na domu, nekdo drug jih ne dobiva in sploh ne ve koliko njegovim sovojakom so bili taki ukazi odrejeni. V skupni masi tu govorimo o milijonskih izplačilih iz proračuna, nekaterim privilegirancem znotraj vojske se na ta račun plače podvojujejo, med tem ko drugi delajo na osnovah, pač odvisno koliko si gor vzet znotraj vojaškega establishment. Niti približno to ni vezano na dejanske delovne obremenitve, kompetence, sposobnosti ali karkoli podobnega. To so vse določbe, ki Slovensko vojsko še bolj ločujejo od ostalega dela državnega aparata, čeravno se rad politični establishment z Matejem Toninom trka po prsih, ja, saj to so pa naši fantje, to so pa naša dekleta. Sporočate slovenski javnosti ravno nasprotno kar počnete, ravno nasprotja, oddvojujete slovenske državljanke in državljane od vojske in obratno. Vojsko jemljete iz družbe. Pa ima vojska že sedaj svoja pravila, svojo policijo, ki je podrejena poveljujočemu kadru in zato v namen te policije ni preiskovanja kaznivih dejanj znotraj vojske, ampak njihovo prikrivanje in sankcioniranje prijaviteljev oziroma pranje prijaviteljev namesto, da bi se preganjalo storilce. In s tem zakonom vojska kot celota dobiva še dodatne privilegije v primerjavi z ostalimi deli javnega in tudi zasebnega sektorja, še posebej v primerjavi z običajnimi delavci, hkrati pa se poveljujočemu kadru znotraj vojske daje še več možnosti za kadrovsko korupcijo. In to na noben način niso določbe, ki bi bile zares namenjene pritegnitvi več ljudi v službo v vojski. Ta namen morda dosega propagandna kampanja, ki je v polnem teku. Namen tega zakona je povečati lojalnost poveljujočega kadra konkretni vladajoči politiki in preko mehanizma korenčka in palice navzdol po vojaški vertikali zagotoviti poslušnost vseh ostalih pripadnic in pripadnikov poveljujočemu kadru na čisti klientelistični osnovi. In to je res receptura za silo odlepljeno od ostale družbe, ki bo za zaščito vladajoče politike, ki jo je ujela v ta klientalističen mehanizem korenčka in palice privilegijev in sankcij pripravljena narediti marsikaj, česar sicer ne bi. Tukaj je zelo jasno, da predlagatelj nima v mislih vojske za obrambo domovine, ampak neko strukturo moči uniformirano, oboroženo, ki je lojalna eni konkretni politiki in eni, morda dvema konkretnima političnima strankama.

Andrej Černigoj

Gospod Miha Kordiš, hvala za vašo razpravo.

Seznanjen sem, da se k razpravi želi javiti državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, gospod Uroš Lampret. Beseda je vaša.

Uroš Lampret

Najlepša hvala, spoštovani predsedujoči. Spoštovani poslanke in poslanci!

Dovolite mi samo kratka pojasnila na navedbe, ki smo jih slišali. Najprej pod točko 1 glede odsotnosti predstavnikov Slovenske vojske v dvorani. Na moji levi je namestnik načelnika Generalštaba brigadir Banč, za njim sedijo predstavniki vojaške pravne službe, ki so bili ključni pri oblikovanju tega predloga zakona.

Predlogi, ki jih ta zakon vključuje oziroma predlog tega zakona vključuje niso novi predlogi. To so predlogi, ki se v sistemu na tak ali na drugačen način vrtijo zadnjih 10 do 12 let. Te predloge smo samo združili, kulminirali, počakali na spremembe zakona o obrambi in sedaj tudi predstavili. Namen predstavitve teh predlogov, novejših, starejših, celotnega spektra je samo ureditev statusa pripadnika Slovenske vojske. Ne častnika, ne podčastnika, ampak pripadnika Slovenske vojske. To ni zakon za častnike Slovenske vojske.

Glede sindikatov, predsedujoči, če dovolite, predlog zakona je bil v skladu s 100.b členom Zakona o obrambi, ki te zadeve ureja, posredovan v mnenje sindikatov v Ministrstvu za obrambo. Vsi, vsi sindikati so podali svoja mnenja in pripombe, pri čemer je le Sindikat pilotov Ministrstva za obrambo, izrazil pozitivno mnenje in prepoznal pozitivno naravnanost predlaganih sprememb, za pripadnike Slovenske vojske. Ministrstvo je na mnenja sindikatov odgovorilo 31. marca 2021 in 8. aprila, ponovno, sindikatu Ministrstva za obrambo, ter jim v seznanitev posredovalo predlog zakona, po izvedenem medresorskem usklajevanju.

Jaz ne bi, predsedujoči, v luči časa našteval vseh teh pojasnil oziroma predlogov, bi pa prebral enega izmed teh predlogov, predlogov sindikata, ki so predlagali, da se pripadnikom Slovenske vojske dodeli dodatek, v višini desetih procentov povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji, kar pomeni, v predlogu zakona je 4 procente, sindikati so predlagali 10. Glede predloga Zakonodajno-pravne službe oziroma stališča, je, kot je bilo povedano, Ministrstvo za obrambo odgovorilo na trinajstih straneh.

Jaz ne bi bil bolj podroben, kaj točno smo odgovorili, bi pa želel izpostaviti eno stvar, predsedujoči, če dovolite. Eno ključnih vprašanj, ki jih na več mestih izpostavlja Zakonodajno-pravna služba, je odstopanje določenih rešitev od splošne uslužbenske zakonodaje. Menimo, stališče Ministrstva za obrambo je, da so takšna odstopanja dopustna, saj jih nenazadnje dopušča 22. člen Zakona o javnih uslužbencih, ki med drugim omogoča tudi za Slovensko vojsko drugačno ureditev, če je to potrebno, zaradi narave njihovih nalog oziroma za izvrševanje posebnih dolžnosti in pooblastil.

Toliko, predsedujoči, na tej točki. Najlepša hvala.