14. redna seja

Odbor za kulturo

23. 6. 2021

Transkript seje

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 14. sejo Odbora za kulturo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti Samo Bevk in Zmago Jelinčič Plemeniti. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: dr. Franc Trček, ki nadomešča Sama Bevka, Nataša Sukič, ki nadomešča Primoža Siterja, mag. Andrej Rajh, ki nadomešča Marka Bandellija, in Gregor Perič, ki prihaja iz kvote SMC.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem, in sicer: 1. točka – Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, druga obravnava; in 2. točka – razno.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O AVDIOVIZUALNIH MEDIJSKIH STORITVAH, DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1725-VIII.

Gradivo je bilo objavljeno na spletni strani Državnega zbora, in sicer predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Državnega sveta, priporočilo Zagovornika načela enakosti Republike Slovenije, stališče RTV Slovenija do predloga zakona, vloženi amandmaji in pregled amandmajev, ki ste jih prejeli.

Vabljeni na sejo ste dobili v gradivu, tako da jih ne bi posamezno imenoval. So pa bili še dodatno vabljeni predstavniki družbe PRO Plus d. o. o. in Društvo slovenskega animiranega filma.

K predlogu so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin SDS, Nove Slovenije in Poslanske skupine SMC ter poslanskih skupin nepovezanih poslancev in Poslanske skupine LMŠ.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi besedo predstavnica ministrstva, državna sekretarka?

Izvolite.

Ignacija Fridl Jarc

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni, predsedujoči in spoštovane poslanke in poslanci.

Morda bi samo na kratko podala ozadje. S Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah se v slovenski pravni red prenaša direktiva EU 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi direktive, ki je bila veljavna od leta 2010. Rok za prenos te direktive je potekel 19. 9. 2020 in v odgovoru na uradni opomin Evropske komisije smo navedli, da bo Slovenija zakon sprejela do konca maja. Zato je seveda zelo smiselno, da se ta zakon in predlog zakona čim prej ustrezno uvrsti v obravnavo. Direktiva spreminja direktivo iz leta 2010, ki je bila v slovenski pravni red prenesena z ZAvMS-om leta 2011, zato tudi mi zgolj spreminjamo obstoječi zakon in ne gre za sprejem novega zakona. Glavni cilj zakona, predloga zakona je torej uskladiti ureditve področja avdiovizualnih medijskih storitev s pravnim redom EU. Okrepljeno je načelo države izvora z jasnejšimi pravili o tem, katere države članice, o tem, katera pravila za katere države članice veljajo, z usklajenimi postopki odstopanja za izdajatelje televizijskih programov in tudi za ponudnike, storitve na zahtevo, pa tudi z možnostjo odstopanja v primeru resnih tveganj za javno varnost in javno zdravje. V spremenjenem 6. členu je določena jasna pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, da lahko sprejme ustrezne ukrepe zoper ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev, ki nimajo sedeža v Sloveniji, ampak v drugi članici Evropske unije, kot tudi zoper operaterje elektronskih komunikacij, ki omogočajo razširjanje avdiovizualnih medijskih storitev. Med obvezne podatke se dodajajo tudi podatki o lastniški strukturi ponudnika, in sicer na način, primerljiv z ureditvijo v Zakonu o medijih. Zaradi posebne narave avdiovizualnih medijskih storitev, zlasti vpliva teh storitev na to, kako si ljudje oblikujejo mnenje, je v legitimnem interesu uporabnikov, da vedo, kdo je odgovoren za vsebino teh storitev. Prav tako se uvaja obveznost ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, da postopno in kontinuirano izboljšujejo dostopnost do svojih storitev za invalide in v ta namen vsake 3 leta pripravijo načrt izboljševanja dostopnosti ter nato o izvedbi poročajo agenciji. Poudarek je tudi na večji zaščiti otrok pred škodljivimi vsebinami v spletnem svetu. Nova pravila krepijo zaščito otrok v storitvah videa na zahtevo in širijo obveznost zaščite otrok tudi na platforme za izmenjavo videov, ki morajo v ta namen sprejeti ustrezne ukrepe. Strožje so določbe o prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in javnega ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj v televizijskih programih in videih na zahtevo. Ustrezne ukrepe za zaščito ljudi pred spodbujanjem nasilja ali sovraštva in vsebinami, ki predstavljajo kazniva dejanja, morajo sprejeti tudi ponudniki platform za izmenjavo videov. Povečujejo se obveznosti za promocijo evropskih del v avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo, ki morajo imeti v svojem katalogu vsaj 30-odstotni delež evropskih del in zagotoviti, da se ta dela postavijo v ospredje. Ustanavlja se tudi sklad za evropska avdiovizualna dela. Vsi ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev s sedežem v Sloveniji bodo pospravili v odstotni delež v Sloveniji ustvarjenega prometa. S skladom bo upravljalo Ministrstvo za kulturo. Sredstva bodo namenjena za financiranje področja evropske avdiovizualne produkcije. Večja prožnost bo pri televizijskem oglaševanju. Namesto sedanjih 12 minut na uro lahko delež oglaševanja v televizijskih programih znaša 20 % oddajnega časa med 6. in 18. uro ter 20 % med 18. in 24. uro. Popravljen je 38. člen ZAvMS, ki določa način plačevanja za storitve Akosa. Prav tako gre za razširitev določenih pravil za avdiovizualne medijske storitve tudi na platforme za izmenjavo videov. Spremenjena direktiva zajema storitve, kot so Youtube in avdiovizualne vsebine, ki se delijo prek družbenih omrežij, kot je Facebook. Vzpostavljene so prepovedi v zvezi z oglaševanjem tobačnih izdelkov, in sicer se te prepovedi širijo na elektronske cigarete. V skladu s spremenjenimi določbami zakona so posodobljene tudi prekrškovne določbe.

Hvala lepa.

Aljaž Kovačič

Hvala državni sekretarki.

Želi besedo Zakonodajno-pravna služba?

Izvolite.

Miroslava Palhartinger

Dober dan. Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je k predlogu zakona pripravila svoje pisno mnenje, in sicer z vidika svojih nalog, ki jih določa poslovnik. So pripombe oblikovane z vidika skladnosti predloga zakona z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika, njihov namen pa je prispevati k večji jasnosti zakonskega besedila.

Uvodoma bi rada ugotovila, da je precejšen del pripomb iz našega pisnega mnenja z amandmaji 3 poslanskih skupin upoštevan, zato bi pri tej predstavitvi želela samo na kratko predstavit tiste pripombe, glede katerih amandmaji niso bili vloženi in niso bila dana posebna pojasnila, zakaj se za vložitev amandmajev predlagatelj ni odločil. Prvi od teh členov, h katerim smo dali tako pripombo, je 4. člen. Tukaj gre za spremembo kriterijev za presojo pristojnosti Republike Slovenije glede na sedež ponudnika. Predlagana sprememba operira z dikcijo, ki sicer temelji na določbah direktive, vendar je po naši oceni zapisan, ki je predlagan, normativno preveč ohlapen in bi ga bilo smiselno, če ne precizirati, pa vsaj dodatno pojasniti, kako se bo to presojalo. Gre za kriterija znaten delež delovne sile in na kriterij vzdrževanja stabilne in učinkovite vezi z gospodarstvom Republike Slovenije. Naslednja pripomba, ki bi jo rada tukaj povzela, je pripomba k 8. členu, kjer bi kazalo precizirati opredelitev terorističnih kaznivih dejanj z natančnejšim naštevanjem, katera ta dejanja so. Kakšna naj bi bila dikcija, pojasnjujemo v svoji pripombi. Obsežnejša je tudi pripomba, so pripombe k 11. členu. Gre za opredelitev načela svobode sprejemanja avdiovizualnih medijskih storitev, ki pa se lahko po predlogu zakona tudi omeji v zvezi s predlaganimi rešitvami, ki se na to nanašamo. Zato opozarjamo, da ostajata nejasni način in oblika izvedbe tega ukrepa, pa tudi kaj natančno naj bi bil predmet omejevanja. Potem ni iz določbe povsem jasno razvidno, kateri organ bo pristojen za odločanje o tem ukrepu. Da naj bi bila to agencija, je mogoče le posredno razbrati iz drugih določb zakona. Predlog zakona se nam zdi tudi precej pomanjkljiv v smislu postopka odločanja o odreditvi ukrepa in tudi ureditve pravnega varstva zoper njega. Opozorili smo tudi na nejasnost, na kakšni podlagi in kako naj bi se izkazovalo, ali so izpolnjeni pogoji za omejitev svobode sprejemanja in ponovnega prenašanja medijskih storitev, saj kriteriji niso objektivni in bi lahko ureditev omogočila tudi arbitrarnost odločanja. Nejasno ostaja tudi, kakšni naj bi bili sorazmerni ukrepi, ki jih država sprejme v primeru kršitve in o njej obvesti ponudnika, drugo državo članico in Evropsko komisijo. Glede pravice do obrambe, kot jo opredeljuje direktiva, ugotavljamo, da predlog zakona od nje pomensko odstopa, saj operira s pravico do zagovornika, kar je dikcija, ki bi se lahko vsebinsko tudi razlikovala od direktive. Opozarjamo pa tudi na pomanjkljivo ureditev postopkovne podlage glede odprave oziroma razveljavitve ukrepov, pri čemer tudi ni jasno, kdaj naj bi se kateri od teh 2 institutov, ki se po svojem pravnem učinku razlikujeta, sploh uporabil. Kar zadeva 15. člen, bi želela opozoriti tukaj, in sicer amandmaji so bili vloženi, vendar del pripomb ni bil upoštevan. Tukaj smo sugerirali glede 16.a člena, in sicer sedmega odstavka, da bi bilo smiselno razmisliti o ureditvi tudi primerov, kadar ponudnik poročila o prihodkih ne bi predložil. In pri tem smo v bistvu predlagali, da bi se lahko taka določba zgledovala po Zakonu o elektronskih komunikacijah, ki ima primerljivo ureditev. V zvezi s prvim odstavkom 16.c člena, tudi ta je del 15. člena predloga zakona, je z amandmajem določba o nadzoru ministrstva nad samim seboj v bistvu opuščena, zato bi bilo smiselno izrecno in posebej pojasniti, ali se s tem vzpostavlja sistemski nadzor, to pa je nadzor porabe javnih financ prek proračunske inšpekcije in zunanjim revidiranjem. Tudi pristojnosti agencije in ministrstva v okviru teh členov po naši oceni niso popolnoma jasno razmejene. Tudi k 30. členu bi želela povzeti pripombo. Gre za rešitve, ki se nanašajo na plačilo na podlagi dovoljenja ali vpisa. Tukaj smo menili, da bi bilo treba ureditev, ki pooblašča ministra, da predpiše način izračuna letnega plačila, dopolniti s kriteriji, ki bodo v skladu z načelom legalitete določili jasnejše vsebinske okvire za tako urejanje. Preveriti in pojasniti bi bilo treba tudi razmerje med pristojnostmi in določitev osnove za odmero letnega plačila, zlasti glede jasnosti te osnove. Naslednji člen, ki bi ga želela izpostavit, je 31. člen. Tudi ta je bil sicer predmet amandmiranja. Ostaja pa po naši oceni nejasno in bi kazalo to vsaj pojasniti, če ne dograditi, v katerem primeru in predvsem na kakšen način naj bi ponudnik vrnil video stanje pred uvedbo ukrepov. Glede podatkov, ki se nanašajo na otroke, na osebne podatke otrok, ki jih zberejo in ustvarijo ponudniki platform za izmenjavo videov, pa smo opozorili, da bi bilo treba te podatke popolnoma jasno in določno opredeliti. Tudi glede 38.č člena, ki je sestavni del tega 31. člena predloga zakona, bi želela povzeti, da vsebina ustreznih ukrepov, ki naj bi jih ponudnik sprejel na podlagi drugega odstavka tega člena, niso dovolj določno opredeljeni. Za konec pa morda le še določba, prihodnja določba 41. člena, kjer smo ocenili, da bi bilo treba postopke, ki naj bi se dokončali in so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, natančno in določno opredeliti. To je vse.

Hvala.

Aljaž Kovačič

Hvala.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta?

Izvolite.

Bojan Režun

Hvala lepa, predsedujoči.

Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je obravnavala predlog zakona na 39. redni seji. Seznanila se je s priporočili Zagovornika načela enakosti, med drugim za dosledno uporabo izraza osebe z invalidnostmi, za širšo dostopnost vseh storitev, za zagotavljanje dostopa do avdiovizualnih medijskih storitev, kot so spletna mesta, aplikacije in elektronski programski vodniki. Komisija se je seznanila s pripombo RTV Slovenija z določitvijo letne osnove za odmero plačila agenciji, kjer ji RTV predlaga, da se iz letne osnove izvzame RTV prispevek, saj je to po presoji Ustavnega sodišča posebna oblika javnofinančne dajatve, ki je strogo namenjena za opravljanje javne službe. Komisija se je seznanila tudi s pripombo Združenja kabelskih operaterjev Slovenije in Združenja slovenskih operaterjev Slovenije in Združenja slovenskih operaterjev digitalnih televizijskih storitev, zlasti glede nejasne opredelitve prispevka za razvoj evropskih avdiovizualnih del in neenake obravnave ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev s sedežem v Republiki Sloveniji in tujimi ponudniki, ki tržijo v slovenskem jeziku, ter tujimi ponudniki storitev, ki tržijo v tujem jeziku. V razpravi so člani komisije opozorili tudi na pripombe filmskih ustvarjalcev glede definicije evropskih avdiovizualnih del, deleža evropskih avdiovizualnih del in prispevka za razvoj evropskih avdiovizualnih del. Opozorili so, da novela ne obravnava ključnih pomanjkljivosti iz veljavnega zakona glede definicije evropskih avdiovizualnih del, zato predlagajo dopolnitev definicije tako, da bo usklajena z definicijo slovenskega avdiovizualnega dela in bo omogočala spodbujanje produkcije in prikazovanja avdiovizualnih del. Komisija se je sicer seznanila s pojasnilom predlagatelja, da se v zvezi z nekaterimi omenjenimi pripombami, izpostavljenimi v razpravi in ki jih je pripravila zakonodajna služba Državnega zbora, pripravlja amandmaje k predlogu zakona.

Komisija na podlagi predstavljenih pripomb zainteresiranih deležnikov in razprave članov komisije ter ob ugotovitvi, da na seji še ni bila seznanjena s pisnimi predlogi amandmajev k predlogu zakona, ki naj bi upoštevali nekatere pripombe, predloga zakona ni podprla.

Hvala lepa.

Aljaž Kovačič

Hvala.

Želijo besedo predstavniki vabljenih? Vabljene prosim, da se zaradi magnetograma predstavite z imenom in priimkom in navedete naziv inštitucije, v imenu katere prihajate. Prav tako vas prosim, da svoja stališča omejite na 5 minut.

Izvolite.

Cene Grčar

Hvala, predsedujoči.

Moje ime je Cene Grčar in zastopam družbo PRO Plus oziroma njuna izdajatelja POP TV in Kanal A, ki pripravljata in oddajata 5 televizijskih programov, informativni spletni medij 24ur.com, 7 tematskih spletnih portalov in javno medijsko storitev na zahtevo. Uvodoma bi se rad zahvalil predsednici odbora za možnost predstavitve stališč PRO Plusa do predloga sprememb zakona. Po našem mnenju v pretežnem delu vladni predlog, je vladni predlog sprememb korekten in pravilno implementira spremenjeno direktivo. Predlagatelj je tudi upošteval precej pripomb in predlogov, ki so jih v dosedanjem postopku podali zainteresirana in strokovna javnost, kar je pohvale vredno. Kar se nam zdi problematično, pa je ureditev v 15. oziroma 16.a členu in nadaljnjih členih predloga, ki določajo obveznost plačevanja prispevkov v sklad za evropsko AV produkcijo. Problem je v tem, da se po predlogu zakona ta obveznost nanaša na vse, tudi klasične linearne televizije in ne le na ponudnike storitev na zahtevo, kar je bil primarni namen spremenjen direktive. Spremenjeno AVMS direktivo in uvedbo tako imenovanega Netlix taxa so države članice namreč želele urediti stanje na področju ponudnikov AV medijskih storitev na zahtevo, predvsem tistih izven območja EU, ki v državah članicah ustvarijo prihodke, niso pa zavezane nobenim pravilom, ki veljajo za ponudnike v državah članicah. Ni pa bil namen sprememb AVMS direktive dodatno urejati in finančno obremenjevati klasičnih linearnih televizij. Po našem mnenju bi bila pravilna implementacija direktive glede uvedbe tako imenovanega Netflix taxa določitev obveznosti kvot evropske produkcije za ponudnike storitev na zahtevo, finančna obveznost oziroma prispevki v sklad pa se naj določijo v tistem delu oziroma tiste ponudnike, ki kvot ne zagotavljajo ali jih ne zagotavljajo v predpisanem deležu. Tako bi se pri določitvi morebitne finančne obveznosti ponudnikov storitev na zahtevo moral upoštevati obseg kataloga evropskih AV del, ki ga ponudnik zagotavlja, in njegove že siceršnje vložke v evropsko in s tem slovensko produkcijo AV del. Ugotavljamo, da so prvotni predlogi vlade to logično rešitev že upoštevali, saj so določali, da se kot prispevek upoštevajo neposredna vlaganja v razvoj v scenarij in snemanje, nakup licenčnih… / nerazumljivo/ evropska avdiovizualna dela in podobno. Po našem mnenju bi bila to primerna in z direktivo skladna rešitev. Kot rečeno, pa se mora obveznost prispevka v sklad nanašati izključno na ponudnike AV medijskih storitev na zahtevo. Le v takem primeru bi dosegli namen, ki ga AVMS direktiva zasleduje, da se torej ponudnikom, ki do sedaj niso dosegali primernih kvot evropske produkcije, naloži plačilo finančnih obveznosti. Rešitev, ki jo predlaga vlada, po našem mnenju direktivi ne sledi, saj bi bila enako obdavčena na primer Netflix, ki ponuja le malo evropske produkcije AV del in nič slovenske AV produkcije, in denimo slovenski ponudnik VOYO, ki v svojem katalogu zagotavlja 62 % evropskih del in 17 % slovenskih AV del. Taka ureditev, kot je predlagana, bi pomenila le dodatno nesorazmerno obdavčitev slovenskih izdajateljev in ponudnikov AV medijskih storitev, kar utegne biti sporno, morda celo protiustavno. Podobno dodatno obdavčitev z namenom financiranja v domnevnem javnem interesu je določal že Zakon o Slovenskem filmskem centru, ki jo je Ustavno sodišče kot protiustavno razveljavilo.

Za zaključek, namen tako imenovanega Netlix taxa ni v polnjenju državnega sklada za financiranje produkcije evropskih AV del, ampak v spodbujanju povečevanja produkcije in ponujanja evropskih AV del. Če pa so ta v katalogu ponudnika dovolj zastopane, v konkretnem primeru slovenskega VOYO celo dvakrat več od minimalne zahteve po predlogu, potem ni nobene razumne potrebe po finančni obremenitvi ponudnika. Finančno… / nerazumljivo/ so bremenile ponudnika storitev na zahtevo, ki kvot ne zagotavljajo v dovoljšni meri.

Hvala.

Aljaž Kovačič

Hvala.

Izvolite.

Urban Korenjak

Hvala, predsedujoči.

Urban Korenjak, Slovenska oglaševalska zbornica. Jaz bi samo poudaril in pa tudi se strinjal s predlogom gospoda Grčarja, torej da se tukaj prihaja samo do za ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo, torej da se ne vključijo v ta člen torej vsi ponudniki, torej tudi linearne televizije, ampak samo medijske storitve na zahtevo.

Hvala.