Spoštovani! Vse članice in člane Odbora za gospodarstvo, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjam 39. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora, gospod Robert Polnar. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo Franci Kepa nadomešča Franca Rosca iz Poslanske skupine SDS.

Sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje odbora. Ker v poslovniško določenem roku nisem prejela predlogov za spremembo je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajam na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA POMOČ GOSPODARSTVU IN TURIZMU PRI OMILITVI POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19, nujni postopek, EPA 1974-VIII.

Predlagatelji predloga zakona je vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 111. seji, 28. junija 2021, sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni vlada, vsa ministrstva, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet.

Poleg predloga zakona ste prejeli naslednja gradiva, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, številne pripombe ter predloge zainteresirane javnosti, ki so objavljeni na spletni strani Državnega zbora, kot gradivo za današnjo sejo in jih ne bi vseh naštevala. Prejeli ste tudi odgovor Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, na mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne, 1. julija 2021.

V poslovniškem roku so amandmaji k predlogu zakona vložile poslanska skupina SDS, NSi in SMC in sicer k 1., 2., 3., 8., 9., 11., 13., 15., 19., 22., 25., 27., 28., 34., 39., 43., 45., 46. in 47. členu. Poslanski skupini Levica in SD k 21. Členu, Poslanska skupina Levica k 43. Členu, Poslanska skupina Nepovezanih poslancev, SAB in SD k 21. Členu.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Želi predstavnik vlade podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona. Ugotavljam, da ja. Minister Zdravko Počivalšek, beseda je vaša.

Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovane poslanke, poslanci. Spoštovani gostje, zainteresirana javnost.

Za nami je najbolj zahtevno leto za katerikoli parlament in vlado v novejši zgodovini. Skupaj smo skozi celo leto spremljali nujne ekonomsko socialne ukrepe, s katerimi smo zagotovili socialno stabilnost, predvsem pa smo z njimi ohranili delovna mesta in s tem tudi kondicijo našega gospodarstva. Kot lahko spremljate podatke, smo ekonomsko odlično preživeli epidemijo in bomo med državami Evropske unije, ki bodo imeli najhitrejšo gospodarsko okrevanje. Slovenija ima izjemne bonitetne ocene. Smo med najboljšimi po gospodarski rasti in po nizki brezposelnosti, ki je padla že na predkrizno raven. Ključno vlogo pri teh ukrepih so igrali ravno paketi protikoronskih ukrepov, ki smo jih sprejeli v osmih stopnjah ali pa v osmih zakonih. Seveda pa ima ta dobra gospodarska slika tudi nekaj senc, nekaj panog in podjetij, ki jih je epidemija še posebej prizadela. Zato smo namesto devetega PKP zakona pripravili poseben interventni zakon, ki je namenjen predvsem turizmu in z njim povezanimi panogami. Čeprav je sedaj celotno gospodarstvo odprto in lahko posluje, se za te ciljne panoge posledice epidemije tako, da je potrebna dodatna pomoč in pa spodbude. V startu smo načrtovali kar ukrepe pomoči v večjem obsegu, a je na koncu proces medresorskega usklajevanja bilo doseženo ravnotežje med nujno pomočjo gospodarstvu na eni strani in ohranjanju stabilnosti javnih financ na drugi strani. Seveda je pri nekaterih nekaj nezadovoljstva, a pri tem moramo izpostaviti, da je bilo v turizem in gostinstvo že do sedaj nakazanih 705 milijonov evrov pomoči v okviru teh osmih PKP zakonov. Z novimi ukrepi pa bo ta panoga na koncu dobila več kot eno milijardo evrov pomoči. Danes boste obravnavali predlog zakona, ki ga izpostavljene panoge nestrpno pričakujejo. Jaz sicer razumem politično željo po vlaganju številnih amandmajev, a moram pri tem poudariti, da je vlada z obsegom pomoči v tem zakonu ustrezno zaokrožila vse dosedanje ukrepe. Vsekakor bi pa želel, da bo danes razprava konstruktivna in da se izognemo cenenemu populizmu. Predvsem pa si želim, da bi razprava potekala na podlagi dejstev in številk, ne pa zavajanju stanju našega gospodarstva. Recimo, še pred nekaj meseci je bilo slišati, da bomo imeli preko 100 tisoč brezposelnih, pa je stanje povsem drugačno, kot sem povedal, smo že na nižjem nivoju, kot smo bili v pred covid obdobju. Kot sem uvodoma izpostavil je generalno stanje našega gospodarstva zelo dobro in obeta hitro okrevanje. V kratkem bodo podjetja lahko začela črpati tudi sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. S temi sredstvi bodo gospodarstvu zagotovljeni pogoji za zeleni in digitalni prehod, kar bo poleg samega okrevanja prispevalo tudi k nadaljevanju prestrukturiranja našega gospodarstva in s tem višjo dodano vrednost. Skozi celotno epidemijo smo vodili dialog z vodstvi vseh gospodarskih zbornic in drugimi deležniki iz gospodarstva. Temu dialogu smo zgradili močno partnerstvo vlade z gospodarstvom. To partnerstvo bomo v prihodnjih letih še krepili, saj je povsem jasno naslednje. Slovenija je močna toliko, kolikor je močno njeno gospodarstvo. Zato dajemo vsaj pri vprašanju gospodarskega okrevanja in gospodarskega razvoja z zelenim in digitalnim prehodom delovati skupaj in konstruktivno. Saj to je lahko tista točka, kjer ostane politikanstvo pred vrati in dialog med nami vodimo na podlagi dejstev in številk. Če pa sedaj preidem na številke in konkretno predstavitev zakonskih rešitev, mi dovolite, da res na kratko predstavim vsebino predloženega zakona. Vlada je 18. junija sprejela predlog težko pričakovanega Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covid-19. Včeraj so bili sprejeti še amandmaji k predlogu zakona, s katerimi smo upoštevali mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Prejeli smo mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in skupaj z resorji, predvsem Ministrstvom za delo, kmetijstvo, finance, okolje, infrastrukturo, notranje zadeve in kulturo ter v sodelovanju s FURS-om pripravili odziv na pripombe v obliki amandmajev. Večina pripomb smo upoštevali in na ta način smo predlog zakona izboljšali tako nomotehnično, kot tudi vsebinsko, saj so bile pripombe zelo konstruktivne. Kjer pa iz vsebinskih razlogov ni bilo možno upoštevati pripomb Zakonodajno-pravne službe, smo podali pojasnila. Kot sem že omenil, smo zakon dejansko pripravljali skupaj z gospodarstvom, nekoliko tesneje s predstavniki turizma in gostinstva, ki jih je epidemija tudi najhuje prizadela. In verjamemo, da naslavlja največje in najbolj akutne izzive s katerimi se gospodarstvo srečuje. Ocenjena vrednost ukrepov v predlogu zakona je 243,5 milijona evrov.

Interventni zakon je primarno usmerjen na področje turizma, gostinstva, industrije srečanj, športa in kulture. Prvi ukrep v višini 22,8 milijona evrov je pomoč države za financiranje regresa za letni dopust v višini 1024 evrov na zaposlenega. Ukrep velja za tiste, ki so registrirani do 31. maja letos in imajo letošnji upad prometa več kot 20 % glede na lani oziroma na 2019. Drugi ukrep v višini tri milijone evrov je povračilo stroškov industriji srečanj v času od začetka avgusta, pa vse do konca letošnjega leta. Sofinancirali bomo 80 % stroškov zaradi odpovedi ali 60 % zaradi omejene izvedbe. To velja za dogodke, katerih organizacijski stroški so vsaj 10 tisoč evrov. Tukaj gre za neke vrste garancijo za dogodke, ki bodo planirani v drugi polovici letošnjega leta in bodo zaradi ukrepov vlade, zaradi zdravstvenih razlogov onemogočeni delno ali v celoti. V enakem obdobju smo predvideli tudi en milijon evrov za denarna povračila v višini 25 % upravičenih stroškov za produkcijo filmov ali avdiovizualnih del. Potem so tu novi boni težki 182,2 milijona evrov. Ti so namenjeni izboljšanju gospodarskega položaja na področju potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi. Do bonov bodo upravičeni vsi državljani, odrasli v višini 100 evrov in mladoletniki v višini ali pa mladoletni v višini 50 evrov. Boni bodo veljavni do konca leta, z možnostjo podaljšanja do šest mesecev. Predvideli smo tudi 850 tisoč evrov za oprostitev plačila povračila za vodo in sicer za imetnike vodne pravice za kopališča. Ta so bila kot vemo zaprta oziroma v zadnjem času na voljo zgolj gostom nastanitvenih kapacitet. Omenjeni imetniki vodne pravice so upravičeni plačila v prvi polovici tega leta. Tudi žičničarji zaradi izjemno slabe smučarske sezone lahko računajo na našo pomoč in sicer v obsegu 3,7 milijona evrov. Pripadlo jim bo delno povračilo izpada prihodkov od prodanih vozovnic v višini 40 %. Višino izpada prihodkov bomo računali kot razliko med povprečnim prihodkom prodanih vozovnic v sezonah 17/18 in 19/20. Pri tem bomo upoštevali tudi višino nadomestil za covid. Za nova smučišča smo predvideli fiksno določena nadomestila med 50 in 6100 evri. Do teh številk smo seveda prišli s pomočjo gospodarstva samega. V predlog zakona smo vključili tudi 20 milijonov težak ukrep za celotno gospodarstvo in sicer gre za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki ga gospodarstvo že dobro pozna. Prvi pogoj je, da je delodajalec registriran do 31. decembra lani in ocenjuje, da najmanj 10 % zaposlenih mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela. Drugi pogoj pa, da velja samo za dejavnosti, ki jim je prepovedano ali omejeno poslovanje. Višina subvencije je obdobje od 1. julija do 30. septembra letos znaša 80 % nadomestila plače in maksimalno polovico povprečne mesečne plače za leto 2020. Vlada pa se lahko odloči za podaljšanje ukrepa še za tri mesece, torej do konca leta 2021. Predloži interventni zakon zajema tudi podaljšanje nekaterih ukrepov, kjer pa ni finančnih posledic. V zakonu smo tako do konca leta podaljšali program covid zaradi prilagoditve državnih pomoči, prilasitev, omogočili smo unovčevanje turističnih bonov tudi pri tistih ponudnikih, ki so ustanovljeni letos. Upoštevalo se bo stanje na dan unovčevanja bona, torej bodo vključeni tudi sezonski ponudniki nočitev in tisti, ki so svoje obrate odprli letos. Spremenili smo tudi rok za obvestilo o vračilu pomoči za nekrite fiksne stroške za katerega se pomoč uveljavlja. Odpravili bomo omejitev poslovanja prodajaln na letališčih do konca leta 2022, vezano na Zakon o trgovini. Podaljšali bomo rok za plačilo obveznosti za odjavljena vozila, vezano na Zakon o dajatvah na motorna vozila, oprostili davek na dodano vrednost za nakupe zaščitne opreme, vezano na Zakon o DDV-ju in podaljšali veljavnost koncesijskim pogodbam za izkoriščanje mineralne surovine, vezano na Zakon o rudarstvu. Podaljšali veljavnost osebnim izkaznicam, ki jim poteče rok vezano o Zakonu o osebnih izkaznicah. Žal je bil zaradi pomanjkanja proračunskih virov iz interventnega zakona umaknjen enkratni dodatek za turizem v vrednosti 43 milijonov.

Deležnike v turizmu želim pomiriti z informacijo, da na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo že iščemo načine da likvidnost turizmu zagotovimo preko drugih razpoložljivih virov, predvidoma kohezijskih, z določenimi prilagoditvami. Pripravili bomo enostaven ukrep, ki bo po vsebini in načinu izvedbe čim bolj podoben ukrepu, ki je bil prvotno predviden z zakonom. V ta namen želimo še letos zagotoviti 30 milijonov evrov, pri čemer računamo tudi na tvorno sodelovanje službe vlade za kohezijo in pa Ministrstva za finance. Tukaj govorim o treh panogah, ki jih tudi s tem interventnim zakonom nismo uspeli nasloviti. Tukaj gre predvsem za vprašanje mestnih hotelov, kjer je možnost unovčevanja bonov v praksi se pokazala že iz prvega koraka kot zelo nizka. Drugič gre za reciptivne agencije, se pravi tiste agencije, ki vozijo in pripeljejo tujce v Slovenijo in tretjič gre za industrijo srečanj, ki je v tem obdobju bila formalno in pa v prakso omogočena, da izvaja svojo dejavnost. Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni. Želim si, da bomo ta zakon po konstruktivni debati poslali v razpravo in odločanje na plenarno sejo Državnega zbora, da pridemo do pogojev, da lahko po njemu čim prej začnemo pomagati panogi, ki je specifična, ki je bila prva prizadeta še pred razglasitvijo epidemije, ki je bila v lanskem letu, v večini leta zaprta, ravno tako letos in ne glede na to, da smo zdaj skoraj popolnoma sprostili vse dejavnosti, bo čas okrevanja v turizmu daljši predvsem zaradi tega, ker je turizem tudi do sedaj živel, če tako rečem direktno v preko 70 % od tujih gostov, ki se ne bodo vrnili čez noč, čeprav delamo vse na tem na promocijskem in na delu, kjer si prizadevamo, da se bodo preko mejna potovanja omogočala upam, da kmalu tudi z digitalnim zelenim certifikatom.

Najlepša hvala.

Spoštovani minister, hvala vam za uvodne besede in predstavitve, dodatne obrazložitve zakona.

Sprašujem ali želi še kdo besedo od predstavnikov vlade? Ugotavljam, dane. Želi besedo Zakonodajno-pravna služba? Izvolite beseda je vaša.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni.

Obravnavani predlog zakona je ZPS preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter s tem v zvezi pripravila pisno mnenje. Mnenje je soustvarilo pol ducata strokovnih sodelavk ZPS in se jim ob tej priložnosti zahvaljujem. V okviru uvodne predstavitve pa bi najprej podala nekaj ključnih poudarkov iz uvodnega dela našega mnenja. Predlog zakona je še eden izmed zakonov, ki ureja materijo povezano z omilitvijo posledic covid-19 in v obliki novel, odstopov od določb posameznih zakonov in začasnih ukrepov, posega v na več področij pravne ureditve, ki ne sodijo zgolj v resor gospodarstva, kot izhaja iz njegovega naslova, temveč tudi na delovna področja drugih ministerstev, na primer dela, kulture, infrastrukture in tako naprej. V zvezi z zakonodajnim pristopom, uporabljenim pri sprejemanju interventnih zakonov povezanih s problematiko širjenja covid-19 in njenih posledic, je ZPS že večkrat opozorila na razdrobljenost pravnega urejanja, podvajanja vsebin, kopičenje nekaterih ukrepov v več interventnih zakonih in pogostost njihovega noveliranja, kar vpliva na preglednost in jasnost pravne ureditve. Zato ZPS tudi na tem mestu ponovno opozarja, da zakonodajalca zavezuje načelo pravne države iz 2. člena Ustave. Resda je eno izmed načel pravne države tudi načelo prilagajanja prava družbenim razmeram, ki ga je treba uresničevati ob hkratnem zagotavljanju varstva zaupanja v pravo in pravne varnosti, ki se prav tako zrcalita v 2. členu Ustave. To je še posebej pomembno pri urejanju materije, ki se nanaša na širši krog pravnih naslovljencev. Tudi tokrat je bilo treba izpostaviti ustavnopravni vidik povezan s pravico do zakonodajnega referenduma, saj se tudi v ta predlog zakona umeščajo vsebine, za katere po presoji ZPS ni izkazano in razumno utemeljeno, kako sta izbruh bolezni in razglasitev epidemije covid-19 vplivala na nastanek škodljivih posledic. Gre za spremembo Zakona o dajatvah za motorna vozila in odstope od Zakona o trgovini, Zakona o vodah, Zakona o rudarstvu, Zakona o osebni izkaznici in določbo 26. člena predloga zakona. Ustavno sodišče je nedavno sprejelo stališče in sicer v odločbi številka U1-480/20, s katero je razveljavilo določbo PKP6, da morajo biti dejstva, ki izkazujejo nujnost ukrepov prepričljivo obrazložena. Čeprav je dopustno razloge, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati, utemeljiti tudi v postopku pred Ustavnim sodiščem, ZPS meni da morajo v bistvenem izhajati že iz predloga zakona oziroma morajo biti podani tekom faze zakonodajnega postopka, v kateri se dokončno oblikuje vsebina zakonskih določb. Kajti ob odsotnosti konkretizirane utemeljitve Državni zbor ne more celovito oceniti primernosti in nujnosti posameznega ukrepa za omilitev posledic naravne nesreče. Če ti razlogi niso izkazani oziroma razumno utemeljeni lahko Ustavno sodišče že iz tega razloga ugotovi kršitev prve alineje 90. člena ustave in razveljavi posamezno določbo sprejetega zakona. Pripomb k posameznim členom ne bi posebej povzemala, saj so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin koalicije, za katere je treba ugotoviti, da so pretežno nomotehnične narave, ključnih ustavnopravnih in pravno sistemskih pripomb iz mnenja pa amandmaji ne odpravljajo. Izpostaviti je treba amandma k 11. členu, ki ustavnopravne in pravno sistemske pripombe ZPS iz mnenje še poglablja. Z amandmajem se je skristaliziral namen odstopa od Zakona o rudarstvu in sicer se določa možnost posebnega podaljšanja rudarske koncesijske pogodbe na predlog koncesionarja, za obdobje enega leta. Pri tem pogoji za podaljšanje na zakonski ravni niso določeni. To pomeni, da je Ministrstvu za infrastrukturo dano golo pooblastilo, torej popolna diskrecija, da na predlog koncesionarja koncesijsko pogodbo podaljša. Pri teh okoliščinah, da občine niso posodobile in sprejele prostorskih načrtov, zaradi česar naj bi se od Zakona o rudarstvu prvotno predlagal, v zakonski določbi ni inkorporirana. Ker koncesionarju za podaljšanje ne bo treba izkazati pogoja, da ima soglasje morebitnih drugih imetnikov pravic na teh zemljiščih, bi lahko s tem odstopom prišlo do posega v lastninsko in iz nje izvedenih pravic, ki pa ni v ničemer utemeljen, kar je sporno iz vidika 67. in 69. člena Ustave. Prav tako koncesionarju ne bo treba izkazovati pogoja, da je bila na pridobivalnem prostoru izvedena predpisana sprotna sanacija zemljišč, kar je sporno predvsem iz vidika drugega odstavka 70. člena Ustave. K členom katerim niso bili vloženi amandmaji, pa je bil s strani Ministrstva za gospodarstvo vložen odgovor na mnenje ZPS v zvezi s predlogom zakona. A je treba načelno ugotoviti, da večina dodatnih pojasnil, pripomb iz mnenja še zmeraj ne odpravlja, tako da večina pripomb še vedno ostaja. Določena pisna pojasnila pa vendarle terjajo dodaten odziv ZPS.

Najprej glede odstopa od Zakona o vodah. Torej glede 10. člena predloga zakona ZPS ugotavlja, da pojasnila potrjujejo, da je pripomba podana v pisnem mnenju ZPS k 10. členu relevantna. Veljavni Zakon o vodah namreč ne omogoča, da bi se sredstva Sklada za vode lahko uporabljala za financiranje javnih služb iz 161. člena Zakona o vodah. To bi omogočala šele novela Zakona o vodah, ki bo predmet referenduma in je s tem še v zakonodajnem postopku. Samo in šele, če ta novela na referendumu ne bo zavrnjena, se bo novela Zakona v vodah uveljavila. Če pa bo novela Zakona o vodah zavrnjena, bo ne glede na voljo izraženo na referendumu, torej ne glede na referendumski izid, uveljavljen odstop od 162. člena Zakona o vodah, ki bo omogočil, da se sredstva sklada za vode lahko začasno uporabijo za financiranje javnih služb iz 161. člena Zakona o vodah. Ta odstop bo uveljavljen celo brez pogoja, da v proračunu ni zagotovljenih zadostnih virov za financiranje izvajanja javnih služb. Ne drži torej, da je predmet predlagane določbe zgolj začasno odpraviti omejitev uporabe tega vira, vezanega na ne obstoj zadostnih drugih finančnih virov. Kot že rečeno, veljavni Zakon o vodah sploh ne omogoča, da bi se sredstva Sklada za vode lahko uporabljala tudi za financiranje izvajanja javnih služb. To potrjuje tudi navedba, da citiram: »V primeru, da novela Zakona o vodah ne bi bila uveljavljena, pa bo predlagana določba začasno omogočala financiranje izvajanja gospodarskih javnih služb iz Sklada za vode.« Zaradi tega je treba ponovno opozoriti, da predlagan odstop lahko pomeni z Ustavo neskladen poseg v pravico do referendumskega odločanja. Odziv terja tudi pojasnilo k 22. členu. In sicer, da je umestitev davčne številke predlagal Zavod za zaposlovanje, ker naj bi jo potreboval zaradi izvedbe postopka. Hitrejša pridobitev podatkov, ter hitrejša izdaja sklepov znotraj zakonskega roka potrjuje pripombo ZPS, da gre za tako imenovano določbo tehnične narave, ki pa ne more pretehtati nad ustavnimi kavtelami. Uporaba EMŠO je določena za pridobivanje podatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, finančne uprave in delodajalca, uporaba davčne številke pa je določena s pridobivanji podatkov iz centralnega registra prebivalstva, čeprav se podatki iz centralnega registra prebivalstva prav tako lahko pridobijo z uporabo EMŠO. Zato je treba ponovno opozoriti, da je določitev obdelave kar dveh podatkov, ki omogočata popolno identifikacijo posameznega, pa to ni nujno potrebno za dosego namena obdelave določenega podatka, v nasprotju z 38. členom Ustave. Še glede pojasnila k 4. členu, ki z ničemer ne odgovarja na pomislek ZPS, da je ureditev predlogu zakona, ki podzakonskemu predpisu prepušča določitev roka za vlaganje zahtev za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka po 116. členu PKP6, v neskladju z načelom zakonitosti iz 120. člena Ustave. Določitev prekluzivnega roka za uveljavljanje pravice je nedvomno zakonska materija. Če pa se bo znotraj obdobja upravičenosti določilo celo več rokov za krajša obdobja, pa je to celo v nasprotju s samim 116. členom PKP6, saj ta določa le eno celotno obdobje upravičenosti.

Toliko z moje strani. Hvala.

Hvala lepa.

Predstavitev mnenja Zakonodajno-pravne službe je predstavila Sladjana Ješić, samo obvestilo za magnetogram. Ali želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance? Vidim, da ja. Gospod Mitja Gorenšček, beseda je vaša.

Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovana poslanke, poslanci, predstavniki vlade in drugi prisotni.

Celotno poročilo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance vam je bilo poslano kot gradivo za to današnjo sejo, zato dovolite, da vam predstavim krajši povzetek tega poročila. Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na 24. izredni seji, 24. junija letos obravnavala predlog Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covid-19, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada Republike Slovenije. predlog zakona je obravnavala skupaj s Komisijo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot zainteresirano komisijo. Obe komisiji sta predlog zakona podprli. Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance se je obravnavanju predloga zakona seznanila s predlogi amandmajev, reprezentativnih delodajalskih organizacij. Komisija ugotavlja, da so bila pričakovanja velikega dela gospodarstva glede ukrepanja in pomoči za okrevanje posebna glede na predhodne predstavitvena izhodišča vlade precej večja, kot pa jih vsebuje obravnavani predlog zakona. Posebno izključitev enkratnega dodatka predstavlja po mnenju komisije odklon od načela, da se enako prizadete gospodarske subjekte tudi enako obravnava. Zato je komisija ne glede na zagotovila, da bodo kot nadomestilo za izpad obljubljenih sredstev naknadno zagotovljeni viri v okviru kohezijskih sredstev obravnavala in sprejela predloge amandmajev, ki so v nadaljevanju zakonodajnega postopka proučijo in sprejmejo. Komisija predlaga podaljšanje ukrepa delnega subvencioniranja minimalne plače in delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, uvedbo enkratnega dodatka zaradi upada prihodkov, zaradi posledic epidemije ter uvedbo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka. Ukrep delnega subvencioniranja minimalne plače v višini 50 evrov na zaposlenega in delnega povračila nadomestila plače delavcev na začasnem čakanju na delo naj se podaljša do 31. decembra letos, pri čemer lahko vlada ta ukrep s sklepom podaljša največ dvakrat za obdobje enega meseca in ne več kot do 28. februarja 2022. Nekatere dejavnosti zaradi omejitev ali manjših naročil še vedno ne morejo poslovati v polnem obsegu, zato je podaljšanje navedenih ukrepov nujno. Enkratni dodatek zaradi upada prihodkov zaradi posledic epidemije naj se nameni upravičencem, ki so imeli upad prihodkov od prodaje več kot 10 % glede na leto 2019. Določen je krog upravičencev, način ugotavljanja upada prihodkov ter obveznost vračila v primeru, če se naknadno ugotovi, da prejemnik ni izpolnjeval pogojev za pridobitev enkratnega dodatka. Komisija predlaga tudi, da se pri uvedbi mesečnega temeljnega dohodka kot izhodišča vzame besedilo, ki je bilo del verzija zakonskega predloga z dne, 31. maja 2021, v poglavju o začasnih ukrepih na področju gospodarstva, podpoglavje izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, ki naj se dopolni tako, da se presečni datum registracije in upad dohodkov zaradi epidemije uredita enakopravno glede na druge ukrepe in da se črta obveznost upravičenca, da se vnaprej opredeli glede načina izračuna upada prihodkov. Komisija predlaga tudi, da se zagotovi pravna podlaga za uporabo pravilnika o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov tudi v obdobju marec-maj 2020, podobno kot je to urejeno za prejemnike pomoči v drugem valu, saj sicer neutemeljeno prihaja do neenakega položaja subjektov z vidika pravil o vračanju pomoči. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je seznanila s predlogom zakona o delu, ki se nanaša na kmetijski sektor in ocenjuje, da predlog zakona izboljšuje že sprejete ukrepe, saj odpravlja nekatere težave pri njihovem izvajanju ter podaljšuje veljavnost ukrepov, kot so znižanje zakupa kmetijskih zemljišč ter podaljšanje roka za oddajo zaraščenih zemljišč v brezplačen zakup. V razpravi je bilo opozorjeno tudi na drugo problematiko na področju kmetijstva v času epidemije covid-19 in predlagano, da bi se izvedla evalvacija vseh covid-19 ukrepov po posameznih panogah z analizo prizadetosti posameznih področjih in analizo državnih pomoči namenjenih posameznim področjem. Predlagala je, da Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, kot pristojna komisija podpre predlog amandmaja, s katerim bi se zmanjšal zbornični prispevek za kmetijsko, gozdarsko zbornico za leto 2021. Ta ukrep je že bil vključen v predlog zakona, vendar je bila kasneje na seji vlade izvzet. Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance tega predloga amandmaja ni podprla.

Hvala vam.

Hvala lepa.

Predno nadaljujemo moram prebrati eno pooblastilo. Mag. Alenko Bratušek nadomešča poslanec Marko Bandelli. Sedaj pa nadaljujemo. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. prehajam na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih. V razpravo dajem 1. člen predloga zakona in vložene amandmaja. K temu členu amandmaje so vložile Poslanska skupina SDS, SMC, NSi. Drugi amandma je vložila Poslanska skupina SD, LMŠ, SAB in Nepovezana poslanska skupina. Tretji amandma so vložile Nepovezana poslanska skupina, LMŠ, SD in Levica. Ker je seznam razpravljalcev se že polni. Prvi prijavljeni je Branislav Rajić. Gospod Branislav, beseda je vaša.

Ja, hvala lepa, gospa predsednica. Dober dan vsem. Spoštovani gospod državni sekretar, drage kolegice in kolegi. V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev se zavedamo, da je bilo več kot leto dni trajajoče obdobje epidemije za gospodarstvo in za zaposlene tako naporno in stresno, da je res vsaka rešitev izhod iz nemogočega labirinta v katerem smo se znašli. To polovico leta, ki je za nami lahko primerjamo s koncem prejšnjega leta, nekje so enake okoliščine in zdaj nas čaka to okrevanje, začetek okrevanja. Videti je po kazalnikih, da smo se dobro odrezali, da nam bo dobro šlo v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, kar je vsekakor en pozitiven znak, da mogoče še bolj združno vztrajamo, da izpeljemo te ukrepe na čim boljši način. Ugotavljajo pa tudi, da se je v letu 2020 verjetno s plačilne nesposobnosti za veliko podjetij povečala, predvsem gre za podjetja iz storitvenih dejavnosti, kjer so njihovo delovanje je bilo omejeno ali so bila zaprta in niso poslovala in zato je ta novi interventni zakon o dodatnih ukrepih na tem, da omili posledice in da izboljša situacijo v gospodarstvu najbolj pomemben in to je seveda danes tudi tema. Jaz bi se osredotočil mogoče na industrijo srečanj in dogodkov, kjer je to panoga, ki prvo predstavlja eno platformo internacionalizacije dejavnosti in z drugo ima multiplikativne učinke na ostale segmente gospodarstva, ne samo na gostinstvo in turizem. Ampak problem in hendikep te panoge je v tem, da je bila v celoti zaprta od začetka epidemije do danes in da ni bila deležna nobene pomoči do sedaj, tako da je zdaj skrajni čas, da se tudi na njo pogleda in se injektira kar se da pomoči v to panogo industrije srečanj. V Poslanski skupini nepovezanih pozdravljamo predvsem tiste ukrepe, ki odločilno prispevajo pri ohranitvi delovnih mest in lažjem ponovnem zagonu gospodarskih dejavnosti po obdobju epidemije. Rad bi pri tem izpostavil ukrep povračila nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas, nato pomoč za financiranje regresa za letni dopust, pomoč industriji srečanj ter upravljalcem žičniških naprav in nenazadnje tudi uvedbo bonov za izboljšanje gospodarskega položaja za širše področje v gostinstvu, turizmu in kar me posebej veseli v športu in v kulturi. Opozarjamo pa le, da ti ukrepi, ki jih zajema nov interventni zakon PKP9, v celoti ne naslavljajo ključnega ekonomskega vprašanja te finančne izčrpanosti določenih ponudnikov zaradi dolgotrajnega zaprtja, nanaša se predvsem na turizem in gostinstvo.

Želim spomniti, da je v tem obdobju tri tiso poslovnih subjektov zaprlo svoja vrata in odjavilo dejavnosti, 1300 je bilo registriranih na področju gostinstva in 1700 na področju turizma in to število je res veliko. Zato smo nepovezani poslanci skupaj s sopodpisniki ob že navedenih ukrepih iz PKP9, ki jih absolutno pozdravljamo, predlagamo sprejem nekaterih dodatnih ukrepov ali izboljšav, ki so ključnega pomena, da bi podjetja ostala v dobri kondiciji ali se vrnila v njo in posledično, da se izognimo večjemu odpuščanju, zato predlagamo, pa da naštejem podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo do konca tega leta, predvsem za tiste dejavnosti, ki omejeno obratujejo ali so bile zaprte, ali so še vedno zaprte z vladnimi odloki. Predlagamo tudi uvedbo mesečnega temeljnega dohodka do konca septembra, pri tem pa bi vladi dali možnost, da ta ukrep s sklepom podaljša do konca tega leta. Predlagamo uvedbo enkratnega dodatka za pomoč gospodarstvu zaradi posledic epidemije, kar bi predstavljalo neke vrste nadomestilo za izpad prometa. Predlagamo vključitev v kinematografske dejavnosti v seznam upravičencev do pomoči za financiranje regresa za letni dopust, za to leto 2021. Jaz želim tu povedati, da je najverjetneje prišlo do ene pomote, da je spregledana ta panoga kinematografske dejavnosti, kjer so se predstavniki kinematografov vključili skupaj z vladno ekipo v snovanje tega predloga za PKP9, ampak so na koncu, ko smo dobili čisti opis izpadli in verjamem, da gre samo za tehnično pomanjkljivost, ki bo zlahka odpravljena, ampak to moramo v tem amandmaju seveda vključiti oziroma smo vključili. Predlagamo tudi dodatno pomoč filmski in avdiovizualni industriji. In tu glede te pomoči filmski in avdiovizualni industriji bi rad elaboriral nekoliko širše zakaj se gre. Črtanje pogoja, da so lahko do pomoči za financiranje regresa za letni dopust za to leto upravičene le tiste pravne in fizične osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo te naštete dejavnosti, kot glavno dejavnost. To je od več zapisano oziroma ravno tu se pojavlja diskriminacija in namesto tega predlagamo, da so do pomoči upravičene osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo eno izmed navedenih dejavnosti. Ker ta predlagana sprememba sledi določitvi pogojev za ukrepe delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov in pomoči filmski in avdiovizualni industriji. Za oba ukrepa naš predlog namreč določa, da so do sredstev upravičeni vsi tisti, ki opravljajo določeno dejavnost brez pogoja, da mora biti to njihova glavna dejavnost. Ker na tak način odpravljamo neenako obravnavo upravičencev, ki jim navedene dejavnosti ne opravljajo kot svojo glavno dejavnost, saj jih v večini primerov niti ne morejo opredeliti kot glavno.

Mi se moramo zavedati, da so v turizmu, gostinstvu, v kulturi in športu trpele dejavnosti vseh, ki jih izvajajo ne glede na to ali imajo dejavnost določeno kot glavno in po tej sistematizaciji standardne klasifikacije dejavnosti ali pa če je nimajo. Naprej želimo pomagati filmski in avdiovizualni industriji s spremembo pogoja za upravičence, ki določa, da delovanje ni v celoti ali delno financirano s strani Ministrstva za kulturo ali iz kakšnih drugih proračunskih virov in sicer tako, da se kot pogoj določi, da upravičenec nastale stroške ne sme kriti iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov. Tukaj pa gre za izključevanje upravičencev, ki svoje delovanje financirajo iz različnih javnih sredstev in namreč ni razloga, morebitno tveganje dvojnega financiranja istega stroška iz javnih virov pa bi se moralo urediti na bolj enakopraven način za vse upravičence. Ta predlagana sprememba odpravlja tudi neenako obravnavo organizatorjev in razstavljalcev, ki opravljajo tudi druge dejavnosti, ki so financirane iz strani proračunskih uporabnikov. Končno predlagamo spremembo pogoja, da morajo ponudniki storitev pri katerih se bon unovči dejavnosti, ki so naštete v drugi alineji 43. člena opravljati kot glavno dejavnost. Dosedanja ureditev koriščenja turističnih bonov, kot je urejena v PKP5 denimo ne določa, da se turistične bone lahko koristi le pri ponudnikih storitev, ki naštete dejavnosti opravljajo kot svojo glavno dejavnost. Določeno je le, da jo morajo opravljati kot eno izmed svojih dejavnosti in s predlagano spremembo se tako dosedanja praksa koriščenja bonov ne spreminja ali pa se le širi možnost uporabe turističnih bonov. Prav tako pa se s predlagano spremembo odpravlja neenako obravnavo ponudnikov storitev za koriščenje bonov. Ker če pogledate, če nek turistični kompleks, ki ima glavno dejavnost turizma organizira kulturno prireditev, na kateri bi nekateri unovčili svoj bon za kulturno prireditev, potemtakem ne bi mogel unovčiti tega bona samo zaradi razloga, da je organizator prvotno definiran kot organizator, kot glavno dejavnost ima turistično. In mislim, to je razlog, da predlagamo, da se to bolj strukturira in da se ta pogoj izključi. Radi bi pa tudi predlagali v razmislek, da se namesto zmede okoli dveh vrst bonov le poveča vrednost starih bonov ter za celotni znesek omogoči razširjeno uporabo v turizmu, gostinstvu, športu, kulturi, na prireditvah in tako naprej, s tem bi pa zaobjeli in pri okrevanju pomagali bistveno širšemu spektru ponudnikov in gospodarskih subjektov. Kot smiselno izpostavljamo tudi rešitev, da bi lahko bili boni v digitalni obliki naloženi na mobilnih telefonih in stranke bi lahko z njimi plačevale podobno kot z denarjem, kot z neko mobilno denarnico, za starejše bi pa medtem bilo smiselno ohraniti možnost koriščenja v fizični obliki. In končno, rad bi opozoril še na 9. člen PKP9, ki odstopa od določb Zakona o trgovini na način, da določa, da se lahko obratovalni čas prodajalne na letališčih ne omejuje in da bi ta ukrep veljal do konca naslednjega leta. Najprej se mi zastavlja vprašanje ali takšna določba sploh sodi v predlog zakona, ki je interventne narave, na to je tudi opozorila Zakonodajno-pravna služba. Predlagatelj namreč ne navaja razlogov kako bi lahko predlagan odstop neposredno vplival na omilitev in odpravo posledic nalezljive bolezni covid-19, če ni posebej utemeljenih razlogov, za začasen odstop bi morala biti predlagana ureditev oblikovana kot zakonska sprememba, kot novela, vendar pa v tem zakonodajnem postopku zaradi razlogov določenih v poslovniku odstopa ni mogoče spremeniti v novelo. Sem prepričan, da bi se ta materija morala urediti celovito in to spremembo oziroma z dopolnitvijo tistega zakona kamor sodi, to je Zakon o trgovini in ne v interventni protikoronski zakon, zato smo tudi v Poslanski skupini Nepovezanih poslancev pred kratkim vložili novelo Zakona o trgovini, kjer celoviteje rešujemo navedeno problematiko in želimo odpraviti težave s katerimi se soočajo trgovski in turistični deležniki. In tu gre za te dodatne izjeme, ne samo za letališča ob nedeljah in praznikih, ampak za turistično informacijske centre, prodajalne ob pokopališčih, potem pa da se določi čas brez omejitev ne samo v prodajalnah, ki sodijo med izjeme zaradi velikosti prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov, temveč tudi v prodajalnah, ki sodijo med izjeme in predstavljajo kombinacijo trgovine in drugih namenskih prostorov, ki bi lahko presegale to kvadraturo in končno, da se manjšim družinskim prodajalnam omogoči, da lahko delo ob nedeljah in dela prostih dnevih opravljajo tudi družinski člani samostojnega podjetnika ali zastopniki, ki jih on definira. Za zaključek bi rad povedal, da vsaka epidemija k sreči ima svoj konec in da vsako okrevanje ima svoj začetek. Slovenija je bila lani med tistimi državami, ki so najbolje okrevale, zato smo lahko optimistični in tudi prepričani, da bomo tudi letos to ponovili skupaj in bomo med najuspešnejšimi pri izhodu iz krize. Zato pozivamo vse deležnike, da se sedaj vsi osredotočimo na izhodno strategijo in na začetek okrevanja, ker prihranki prebivalstva na bankah so rekordni, podjetja so nizko zadolžena, banke so v dobrem stanju, zato od vlade pričakujemo, da v najkrajšem možnem času pripravi ciljne razpise za okrevanje najbolj ranljivih dejavnosti.

Hvala lepa.

Hvala lepa, kolega Branislav Rajić za vašo razpravo.

Vse prisotne seznanjam, da smo na mizo prejeli kar veliko količino amandmajev. Obveščam vas, da bodo vsi amandmaji vključeni v pregled amandmajev pred glasovanjem. Sedaj pa nadaljujemo z razpravo. Naslednji razpravljalec je Miha Kordiš, pripravi pa naj se razpravljalka Andreja Zabret. Gospod Miha, beseda je vaša.

Hvala za besedo, predsedujoča.

Po letu in pol razmer epidemije covid-19 lahko dokončno ugotovimo, da je vlada Janeza Janše vodenje države v razmerah epidemije popolnoma zavozila. Iz dveh temeljnih razlogov je ta management epidemije zavozila. Prvi razlog je, da v svoji agendi zasleduje predvsem to, kako samo sebe konsolidirati na oblasti in ne javno zdravje oziroma kako čim več ustvarjenega bogastva v tej državi, ki se zbira tudi v proračunu pretovoriti od delavskega razreda velike večine ljudi v tej državi, k tistim ki so že tako najbolj bogati, ki so lastniki kapitala. Drugi temeljni razlog, zakaj je vladi tako hudo spodletelo v epidemiji pa je gola surova nesposobnost. Tega se sploh ne da drugače opredeliti. Vsebinsko se je to prevedlo na katastrofo že na samem zdravstvenem področju. Najprej vprašanje zapiranja tako imenovani lockdown. Vlada se je delala recimo koncem lanskega poletja, kot da epidemije covida ni več in da se jesenski val ne bo zgodil, čeprav je bilo jasno že pred poletjem, da se bo naslednji val covid-19 dogodil, še sama vlada je neprestano na to opozarjala, potem pa ni naredila nič. In z zapiranjem, celo z razglasitvijo epidemije je čakala do zadnjega, dokler res lockdown ni postal v celoti neizogiben, potem pa je hitela dalje s totalno izvedenimi in selektivni ukrepi, tako kar se tiče reguliranja, gibanja državljank in državljanov, kot kar se tiče vseh ostalih ukrepov. Pa smo dobili ena merila, ki so veljala za gradbišča in proizvodnje hale, pa druga merila, ki so bila na delu v cerkvi, tretje je veljalo za knjižnice, spet nekaj četrtega je bilo na mizi za frizerje, šole so spet dobile nek svoj peti režim, gostinci so delali po šesti reguli, sedma določba je dotikala hotelirje in tako naprej. Ta list je praktično v nedogled bi ga lahko nadaljeval. Vsaka skupina je nekako dobila svoje ukrepe in svojo regulacijo, kar se tiče gibanja, poslovanja dela, namesto da bi imeli opravka z enim robustnim celovitim okvirjem, ki bi za izhodišče vzel javno zdravje, ne pa kot rečeno zlorabo epidemije za konsolidacijo samega sebe na oblasti in za transfer ustvarjenega bogastva h kapitalističnemu razredu, kot je to počela vlada Janeza Janše. Že samo dejstvo, da je pred nami že deveti paket PKP je dovolj zgovorno kako zelo je vlada pogrnila pri managementu epidemije. Namesto da bi sedaj po letu in pol, če ne že prej dobili nek robusten okvir, ki lahko predvidljivo vodi ukrepe v epidemiji, na katerega se lahko naslonijo tako državljane in državljani, še posebej tisti v socialni stiski, kot gospodarstvo, ne dobili smo še deveti pamflet v katerem spet kar mrgoli takšnih in drugačnih podtaknjencev, ukrepi so parcialni in nadaljujejo z isto logiko, kot sem jo v uvodu svoje razprave že opisal, se pravi gremo čim več denarja stovoriti do kapitalistov, ki imajo že sedaj vsega dovolj. Mali podjetniki, delavke, delavci, delavci prekarci, kulturniki, sploh velika večina delovnih ljudi v tej državi se pa lahko gre kratko malo slikati.

Nesposobnost, kot smo ji bili priča v zadnjem letu in pol je privedla do zelo tragičnega davka v izgubljenih človeških življenjih, govorimo lahko celo o presežnih smrti, še posebej v domovih starejših občanov, to so smrti, ki bi se jim lahko izognili, pa se jim zaradi po eni strani nesposobnosti, po drugi strani pa popolnoma zgrešenih prioritet vlade Janeza Janše nismo in smo dobili štiri tisoč 400 pokojnih, sedaj grozi, da bo ta številka še bolj porasla v jeseni z delta sevom, predvsem pa zaradi tega, ker je kot vse ostalo tudi cepljenje vlade Janeza Janše popolnoma zavozila in imamo izjemno nizko številko precepljenosti, okoli 40 %, ker niti približno ni dovolj, da bi bila država pripravljena na jesen in na porast okužb. Ampak danes zaseda Odbor za gospodarstvo, zato se bom v nadaljevanju svoje razprave na to področje tudi osredotočil. Tudi na gospodarskem področju smo v zadnjem letu in pol videli samo kako se vlada spotika oblast na noge, niti gospodarstva ne razume, še manj pa razume, da v gospodarstvu ne obstajajo samo lastniki kapitala, ampak obstajajo tudi delavke in delavci, ki so vrednost, bodisi s svojimi možgani, bodisi s svojimi rokami tudi dejansko ustvarjeno. Ne glede na to koliko ogromen kup milijard je vlada Janeza Janše vrgla v gospodarstvo, smo bili v preteklem letu še vedno priča upadu gospodarske optivnosti za debelih 5,5 %, število zaposlenih in s tem število delovnih mest se je znižalo za 10 tisoč oziroma za 2 %. Seveda, zdaj smo v letu 2021, gospodarstvo se nekako upira, odpira, številna podjetja ob sprostitvi interventnih ukrepov pa žal tega odpiranja ne bodo mogla užiti, čakajo jih stečaji, delavce čakajo odpuščanja in tako naprej. Skratka, ne glede na to koliko milijard je vlada zmetala v gospodarstva, je bila tako nesposobna pri oblikovanju ukrepov na podlagi katerih se te milijarde črpajo v gospodarstvo, da smo dobili padec gospodarske krivulje navzdol, dobili smo nove brezposelne in tako naprej. In zakaj? Država se je za te svoje zgrešene ukrepe oziroma neučinkovite ukrepe za povrh vsega še na veliko zadolževala. Javnofinančni položaj države se je povečal, ker so seveda proračunski izdatki poleteli v nebo in lani je javnofinančni primanjkljaj znašal 8,4 % BDP, dolg države je narasel na rekordnih 80,8 % BDP, potem pa namesto da bi svoje napake vlada Janeza Janše priznala, da bi se iz tega kaj naučila in v nadaljevanju naredila boljše, želi to svojo grozno nesposobnost in ceno, ki jo polaga na aktualne in na bodoče generacije pomesti pod preprogo. Zadnjih nekaj mesecev neprestano smo poslušali o tem kako so z interventnimi ukrepi ohranili 300 tisoč delovnih mest, kar je tako nategovanje, da ga svet še ni videl. Recimo, če pogledamo Banko Slovenije in podatke, ki jih je dala od sebe. Banka Slovenije je dejala, da so vladni ukrepi v letu 2020 uspeli ohraniti zgolj 16 tisoč delovnih mest.

In še enkrat poudarjam, ne pogovarjamo se o posameznih fičnikih, pogovarjamo se o milijardah in milijardah za katere se je morala država zadolžiti. Zdaj s samim zadolževanjem v resnici nimam problema, niti ga nimamo v Levici. Delimo veliko manj strahu, pardon, veliko manj se bojimo zadolževanja, kot se bojijo recimo preostale stranke, sredinske stranke, ker se zavedamo, da ko se država zadolži in če ta denar smiselno investira, se lahko nadeja v bodočnosti gospodarske rasti in preko te gospodarske rasti refinanciranja dolgov. Za razliko od gospodinjstev država svojih dolgov običajno ne odplača, ampak jih refinancira, ampak seveda pa je pogoj tega, da se sredstva za katere se država zadolži primerno nameni za temeljno družbeno infrastrukturo. Bodisi se tukaj pogovarjamo res o infrastrukturi, tistem ožjem smislu od železniških povezav na primer, ki dobivajo na pomenu še posebej v razmerah podnebnega zloma, pa tudi do solidarnostne infrastrukture, kot so to vlaganja v zdravstvo, večina slovenskih bolnišnic je dotrajanih, bila je v slabem stanju, še preden je sploh epidemija covid-19 udarila, ponekod so bolnike polagali na postelje na hodnikih, imajo okna, ki ne tesnijo, določeni oddelki v bolnišnicah, še posebej bi izpostavil tisto v Celju, se nahajajo v 150 let starih stavbah in podobne zgodbe. Ampak to niso projekti, ki bi jih vlada Janeza Janše prednostno zapeljala, o ne, ne, zadolževanje, ki smo mu bili priča je bilo zadolževanje, ja, na račun države, na račun državljank in državljanov, ampak ta sredstva se niso pretočila nikamor drugam, kot v žepe najbolj bogatih. To je denar, ki je šel za reševanje kapitala, za reševanje golega lastništva in zgolj v nekem drobcu za podporo ljudem. Že več mesecev razlagam, da imamo zelo grozljivo sliko tega, kakšne so prioritete vlade Janeza Janše, ko pride do javnofinančne porabe iz naslova zadolževanja, 1,7 milijarde evrov je šlo za reševanje kapitala zgolj petkrat manj, 360 milijonov evrov pa je na takšen ali drugačen način šlo v obliki solidarnostnih pomoči do državljank in državljanov. Oziroma, pravim da že nekaj mesecev opozarjam in izpostavljam na to grozno razmerje, do danes so se te številke že drastično obrnile, ker je s sledečimi ukrepi vlada še dvignila količino sredstev, ki jo meče za lastnike kapitala in za ohranjanje golega lastništva. Konkretno, do 4. junija je šlo skupaj že 4,5 milijarde evrov, okrog 1,3 milijarde evrov je šlo za povračila nadomestil, za oprostitve prispevkov in drugih še nekaj jih je bilo subvencij kapitalov, dodatne 1,3 milijarde evrov je šlo za zagotavljanje dodatne likvidnosti, celo dobršen del sredstev, ki naj bi bil namenjen tekočem delovanju javnih storitev je tako ali drugače prikrmaril do zasebnikov. Recimo 215 milijonov evrov, ki smo jih porabili za zaščitno opremo, kam je šel ta denar, en posrednik ki je preprodajal to robo državi in njenim javnim institucijam je bil bolj sumljiv, kot drugi. Spomnimo se afere s pesti, kjer je vlada veliko denarja vrla nekim kripto boysem, ki se skrivajo v Mehiki in podobne zgodbe. In s subvencioniranjem stroškov nadomestil in kritjem prispevkov vlada ni pomagala gospodarstvu v abstrakciji kot to sama rada zatrjuje, pomagala je kapitalu in lastnikom kapitala, ki nastopajo z neko za lase privlečeno pozicijo, ki jo žal vlada Janeza Janše tudi sopodpisuje in to je, da ko imamo gospodarsko rast, ko je kapitalizem v porastu, takrat se prodaja naokoli kako podjetniki oziroma kapital, da me ne bo kdo narobe razumel, večji kapital, kako so lastniki tega kapitala v osnovi vse ustvarjali sami, kako si to zaslužijo, da je država požrešna in tako naprej. In ne želijo plačevati davkov, običajno zelo pritiskajo na vlade in vsakokratne koalicije, da jim še dodatno zreže davke in prispevke, točno tako kot sedaj vlada Janeza Janše to počne s Simičevo davčno reformo, s katero želi socialni državi odvzeti gromozansko milijardo evrov vsako leto, ta denar pa pretočiti pretežno ravno lastnikom kapitala oziroma 15 tisoč najbolj bogatim ljudem v tej državi.

Skratka, ko pa nastopi kriza in sedaj je bila kot posledica covid-19 na gospodarskem področju tudi kriza, takrat se pa od države kar naenkrat pričakuje, da pa se začne vmešavati v gospodarstvu, prej predstavniki kapitala vpijejo ne, ni karte, ker si država vtika v naše industrijske odnose, takrat ko hočejo politične stranke, kot je recimo Levica dvigniti davek na dobiček ali dvigniti minimalno plačo za delavce. Ko pa pride do krize, takrat pa kar naenkrat država, pridi pomagaj, daje denar, kar naenkrat zadolževanje ni preveč, samo daj, daj, daj. Toliko o teh sposobnih podjetnikih, ki jih vlada prodaja običajno, ko govori o podjetnikih, pa ima v resnici v mislih takšne in drugačne multinacionalke, ki zgolj parazitirajo na slovenskem delavcu in uničujejo slovensko okolje. In v takšnem kontekstu je sofinanciranje stroškov nadomestil in kritje prispevkov subvencioniranje kapitala zagotovo. To ni subvencioniranje, dela ali pomoč gospodarstvu v abstrakciji. Konec koncev tudi delavci na čakanju zaradi teh prejetih nadomestil niso bili nič na boljšem. Dobili so 20 % manjši prihodek, kot če bi bili normalno na delu in bi delali za polno plačo oziroma ravno toliko kot bi dobili, če bi jih odpustili, nadomestilo za brezposelnost pri nas znaša 80 % plače. In še ta revščina od ukrepov, ki se je na neki točki delno odrazila na delovnih mestih, je prišla za ceno tega, da je vlada kategorično zavračala, da bi zares zaščitila ljudi na delovnem mestu, prisiljeni so bili zaposleni tudi sredi epidemije hoditi v kužne industrijske hale, tam prenašati okužbo in tako naprej, ker je bilo vladi preprosto po eni strani škoda denarja, da bi žarišča v industrijskih conah kategorično zaprla in ljudi podprla za javnimi sredstvi, da ne bi zdrsnili v revščino, medtem ko obrati ne delajo oziroma na drugi strani tega ni želela narediti, ker je šla seveda na roko takšnim in drugačnim podizvajalskim kapitalistom, ki so štancali sredi epidemije neke kovinske komade za, kaj pa jaz vem, nemški avtomobilski gros. Skratka, niso opravljali nekih vitalnih funkcij na katere bi se morala zreducirati družba, ko je postavljena pod grožnjo epidemije. In se je potem zaradi tega grobega računarskega interesa ljudi teralo na delo v kužne tovarne. Kot rečeno, za razliko od izdatnih daril v obliki davčnih odpustkov in neposrednega proračunskega financiranja, kot ga je bil deležen kapital in kot si ga lahko še v bodoče pod vlado Janeza Janše nadejajo najbolj bogati, za delavski razred igra popolnoma druga pesem. Javna sredstva, ki so šla neposredno ljudem, teh je bilo veliko manj, samo 360 milijonov evrov je šlo za temeljni dohodek in za oprostitev prispevkov za samozaposlene, se pravi ljudi, ki mogoče sami sebe razumejo resda kot podjetniki, ampak so v resnici postavljeni v položaj običajnega delavca, še več, njih niti ne ščiti pogodba o zaposlitvi, ampak so to delavci prekarci, celo neka mala podjetja, kaj pa jaz vem s kakšnimi tremi zaposlenimi, karkoli takega, celo oni so veliko bližje običajnemu delavcu po naravi svojega dela, kot kakšnemu kapitalistu, da se razumemo. In nadalje še 280 milijonov evrov je šlo za solidarnostne dodatke. Praviloma so iz teh solidarnostnih ukrepov mladi kategorično izviseli, nobenih nadomestil za izgubo dohodka iz študentskega dela ni bilo, ne glede na vsa opozorila, ne glede na vse amandmaje, ki smo jih predložili v Levici, še več, dvakrat so jih metali iz študentskih domov. Nobene pomoči pri plačevanju najemnin mladi niso videli, ker je vlada preračunala, da so očitno slovenski študentke in študenti dovolj pametni, da SDS-a ne bodo nikoli volili, katerikoli druge vladne stranke tudi ne bodo nikoli volili in se jim potem ni čutila dolžne pomagati, ne glede na to da gre za rizično skupino, izpostavljeno skupino in pogosto zelo revno skupino. Namesto tega se je osredotočila na klientelistično razdeljevanje bombončkov tistim, ki pa so v krogu vlade Janeza Janše, recimo verski uslužbenci. Študentje se gre do lahko slikat, v vseh preteklih osmih PKP-jih, plus v tem devetem ni nič drugače, ampak važno da verskim uslužbencem država plačuje 1400 evrov prispevkov in nadomestil v epidemiji. Delavski razred nasploh je potegnil kratko, da se ne zadržim samo pri mladih, vlada je sicer za dodatke zaposlenim odštela več kot 600 milijonov evrov, ampak daleč največji kos pogače v tem znesku je šel elitni kasti zaposlenih, ki so že tako zelo dobro plačani, recimo raznorazni mandarini po zdravstvenih ustanovah, medtem ko so tisti dejansko najbolj izpostavljeni v epidemiji in ki imajo že najslabše plače, dobili samo drobtinice. Temeljni razlog zakaj je tako, jaz mislim, da je vlada to naredila namerno, ker dela za bogate, za delavce pa ne in je te dodatke k plačam odmerjala po odstotku in ne v absolutnem znesku, kot bi bilo seveda veliko bolj na mestu in tisti, ki imajo že tako dovolj visoke plače so za to dobili še več.

Recimo strežnica v domovu starejših občanov, tam so delali v rdečih conah po 12 ur na dan, izgorevali, ljudje so se sesedali, padali skupaj, pa je bilo dosti hudo že pred epidemijo, z epidemijo se je že tako nakrhana situacija še dodatno zaostrila. In strežnice, ki so delale v teh groznih pogojih so na primer dobivale dodatek 1,4 evrov bruto na uro, v enem mesecu je naneslo tega za 250 evrov, podobno tudi razni kuharji, čistilke, medicinske sestre, njih želim posebej izpostaviti, vsi te predstavniki najbolj vitalnih, a grozljivo podplačanih poklicev so dobili samo drobtinice, na drugi strani pa poglejmo koga ima vlada Janeza Janše rada. Najbolje plačani zdravnik si je izplačal dodatke v višini osem tisoč evrov. To je bil rekorder med zdravniki, pri tem da je tudi že znotraj samih zdravnikov potrebno potegniti ločnico, imamo nekaj priviligiranih zdravnikov, ki so tudi aktivni del zdravniško zavarovalniškega lobija, ki na različnih, predvsem javnih inštitucij izvaja notranjo privatizacijo. Teh zdravstvenih inštitucij si pod svojim okriljem kopičijo moč, vpliv, raznorazne funkcije in dobivajo sanjske prihodke, potem imamo pa večji del zdravništva, ki mu lahko rečemo pa kar zdravniški proletariat družinske zdravnike recimo, med njimi ki so podplačani za svoje delo in tisti zagotovo vam garantiram, nihče od njih v epidemiji ni dobil osem tisoč evrov dodatka. Okej, toliko kar se tiče splošne kritike in preteklih PKP-jev iz katerih izhaja tudi kaj lahko pričakujemo v devetem PKP-ju. V svoji razpravi sem se delno na ter prioritete vlade tudi v PKP9 že navezal.

Nadaljeval pa bi konkretno s turističnimi boni v PKP9. Zdaj te turistični boni so še eden izmed bombončkov, ki jih vlada Janeza Janše deli naokoli. Tam seveda, kjer so dovolj močni lobistični pritiski oziroma na tistih področjih, kjer je najboljše nakonektana, zato da bo javni denar, ki bo šel v posamezen ukrep na koncu končal v tistih zasebnih rokah, pa v tisti interesni skupini, ki je vlado povšeči, ne pa kje drugod. Ja, turizem in gostinstvo sta gotovo med najbolj prizadetimi panogami zaradi krize covid-19 in je potrebno ukrepati. Že pri prvem valu so se turistični tokovi za tri mesece ustavili, drugi val je turizem v Sloveniji še dodatno prizadel. Številke pravijo, da smo za leto 2020 pri nas v Sloveniji beležili 51 % manj prihodkov in za več 42 % manj prenočitev iz naslova turistične panoge. In prva izdaja turističnih bonov je delno zmanjšala to škodo nastalo zaradi epidemije oziroma zaradi omejitvenih ukrepov, ampak, tukaj pride ta ampak, boni so bili uvedeni selektivno, samo za ponudnike nočitev, hotelirjem in drugim ponudnikom nastanitev v turističnih krajih so pomagali skozi poletje, ampak tudi čisto nobenemu drugemu. To je bilo to. Hotelirji določene nastanitve so dobili nekaj iz naslova teh turističnih bonov, / nerazumljivo/ so pa te boni nič kaj prida pomagali gostincem in vsem ostalim, ki niso izpolnjevali tega pogoja glede ponudbe nočitev, da bi lahko ta ukrep pokoristili, kar je podobna nesposobnost, podobna napaka, če ne namerna akcija vlade Janeza Janše, kot jo lahko spremljamo sedaj pri samozaposlenih, malih biznisih, ki morajo vračati pomoči, ker so bile zakonske določbe in naknadni akti napisani tako zelo šalabajzersko, da v resnici tistim, ki so bili najbolj ogroženi, ki so že tako imeli malo prihodka, niso pomagali kaj dosti oziroma kolikor so jim sploh pomagali morajo zdaj te ljudje vračati pomoč. Thanks, Janša. Iz vseh strani na turistično temo običajno poslušamo že zadnji nekaj mesecev kako so torej gostinci ubogi, da so morali zapreti lokale, da tudi določene druge kategorije podjetnikov niso dobili zadostnih subvencij, do države, da ne morajo priti do poceni kreditov in tako naprej, to vse drži, to je vsaj v primeru tistih malih biznisov vse zelo upravičeno in jim je treba pomagati, ampak tu moram poudariti, ampak gospodarstvo niso samo delavci. Pardon, niso samo delodajalci, ampak so tudi delavci. Zakaj ne poslušamo nič in ne slišimo nič ubogih natakarjih, snažilkah, kuharjih, vse je samo uboga turistična panoga s poudarkom seveda na lastnikih običajno, velikih lastnikih, s katerimi je dobro povezan minister Počivalšek, niti nekih malih gostincih, kjer kot družinsko podjetje vodijo gostilno ali pa karkoli podobnega, nič pa ne slišimo o ljudeh, ki delajo v teh turističnih kapacitetah in pogosto delajo po zelo mizernimi pogoji, delajo za minimalno plačo, ker delodajalci zelo radi izigravajo zakonodajo, pogosto niti te minimalne plače ne dobijo, delajo petek, delajo svetek in te so največje žrtve znotraj tudi turizma. Delavci v gostinski in turistični panogi so tisti, ki so potegnili najkrajšo in njim bi morali prednostno pomagati, dočim se država pod aktualno vlado Janeza Janše ukvarja predvsem s subvencijami in likvidnostjo podjetij, izpadel dohodka delavcev pa je španska vas, vključno z izpadom dohodka delavcev, ki delajo v turizmu. Te boni kolikor je vlada jih je sicer prodajala, je tam v smislu, mi smo ljudski, želimo pomagati ljudem, v osnovi niso namenjeni kot resno solidarnostno pomoč ljudem ali karkoli takega, ampak so namenjeni samo temu, da se preko teh bonov iz državnega proračuna pretoči v turistično panogo toliko in toliko sicer javnega denarja, da bodo prijatelji ministra Počivalška, ki bi si zgradil svoj turistični holding, primerno zaslužili, kljub temu da smo v krizi. Ampak še enkrat poudarjam, v krizi so predvsem ljudje, v krizi so delavci, veliko manj so v krizi lastniki kapitala, ki se zdaj sončijo na raznoraznih deviških otokih in podobnih davčnih oazah, medtem ko jim vlada Janeza Janše takole meče evre, delavci se pa lahko gredo slikati. Da to situacijo poskušamo vsaj nekoliko popraviti bi izpostavil dva amandmaja, kot smo jih pripravili v Levici. Prvi amandma je naslednji za pomoč, ki jo podjetja prejmejo in ki jo uveljavljajo za zaščito delovnih mest, je potrebno od prejemnikov te pomoči zahtevati, da zaposlitve dejansko tudi obdržijo po tem, ko pomoči ne prejemajo več. Ker trenutno se sredstva pretakajo iz državne blagajne k posameznim kapitalu, v osnovi no question ask, brez kakršnihkoli silnih vprašanj in se dogaja, da določena podjetja poberejo subvencije, kolikor jih pač lahko, potem pa naslednji hip, ko jih ne prejemajo več zaprejo svoja vrata, delavce postavijo na cesto in end of story. Tak primer smo lahko recimo spremljali tudi pri tujih multinacionalkah, sicer običajno izpostavljenih kot velikih tujih investitorjev, velikih rešiteljev slovenske zaostalosti in tako naprej, v resnici je slika ravno nasprotno. Tu imam tri primere, A the end je v okviru interventne zakonodaje prejel 766 tisoč evrov, italijanski Safilo je prejel 650 tisoč evrov, francoski Trivei je dobil 252 tisoč evrov, to so tri podjetja, ki so po izteku shem državnih pomoči zaprla svoja vrata, njihovi lastniki so spakirali svoje kovčke in 1100 delavcev postavili na cesto in zanje ustvarili socialni primer.

Pa niti ne gre za izolirane primere odpuščanja. Medtem ko se vlada hvali kako je ohranila oh in sploh ne vem kakšnih delovnih mest in kako je učinkovita je 600 delavcev izgubilo svojo zaposlitev v box marku, 200 delavcev je ostalo brez službe v Alpini, Cimosu, Aprilu in Gardeniji. To niso nesrečna naključja, to je neposredna, je logična posledica dejstva, da podjetjem vlada pomaga na način, da rešuje lastnike kapitala, hkrati pa ne postavlja pogojev, da bi dejansko zaščitili delovna mesta. Že mesece in mesece v preteklih PKP-jih smo v Levici opozarjali na to pomanjkljivost. Tam je sedel minister Cigler Kralj, ki je odgovarjal na moja vprašanja na eni izmed prejšnjih sej, gledal me je v oči in mi je dejal, jaz pa ne verjamem, da bo prišlo do odpuščanja, čeprav nimamo v zakonu nikakršne varovalke, ki bi zavaroval delovna mesta v tistih podjetjih, ki prejemalo državno pomoč. To je bil argument minister Cigler Kralja, da on pa ne verjame, da bodo podjetja odpuščala, čeprav smo mu točno povedali da se bo to zgodilo, in veste kaj, točno to se je tudi zgodilo. Sem vam ravnokar navedel primere kako so podjetja pocuzala državni proračun v kateremkoli kosu so lahko ga, potem so se pa preselila, tukaj so pa pustili ljudi brez zaposlitev. In pazite, to niti ne nujno podjetja, ki so bila v težavah, ki so čisto solidno poslovala, pa so se vseeno odločila premakniti proizvodnjo zaradi tega, ker dobički, ki so jih ustvarjali ne da jih ni bilo, niso bili dovolj visoki za njihove lastnike. Kljub svoji siceršnji rentabilnosti, počrpali so pomoč kolikor so jo lahko dobili od države in potem so se odločili, da bodo svojim zaposlenim in okoljem v Sloveniji in v malih slovenskih krajih v katerih delajo pokazali sredinca in spakirali svojo proizvodnjo drugam. Hvala lepa za take tuje investitorje, ki jih vladna koalicija, pa nasploh politični establishement pri nas tako rad kuje v nebo. In ravno ta odpuščanja o katerih govorim so velik dokaz kako vladne sheme pomoči ne delujejo, vsaj ne v smislu, da se zavaruje proizvodnja baza, da se zavaruje delovna mesta, delujejo pa seveda, da se par izbranih posameznikov, ki so na čelu teh podjetij, kot managementa ali pa kot lastnikom, z javnim denarjem dobro omasti. In kar mi predlagamo je v redu, če država že izstavlja takšno in drugačno pomoč kapitalu, potem mora zahtevati, da kolikor časa so podjetja črpala pomoč za zaposlene, toliko časa potem po prenehanju prejemanja pomoči tudi ne smejo odpuščati. Se pravi, če neka firma za določeno delovno mesto, za določenega zaposlenega tri mesece prejemala državno pomoč, potem po izteku te državne pomoči še tri mesece ne sme naprej odpuščati. Samo v takem scenariju, samo s takimi varovalkami se bomo izognili takim žalostnim primerom, kot sem jih izpostavil, ker so pač firme se obesile na državni proračun, pobrale, postrgale vse kar so lahko, potem so pa ljudje pustili na cesti, sami pa so pobrali šila in kopita v neke južnejše kraje, kjer lahko ljudi še bolj izkoriščajo, kot jim recimo to dopušča delavska zakonodaja v Republiki Sloveniji.

Drugi amandma, ki bi ga rad izpostavil pa posega v te razvpite turistične bone in sicer predlagamo, da se za tiste z najnižjimi dohodki v državi, tiste ki padajo v kategorijo revežev z dohodki do 743 evrov, ne bom vam šel zdaj razlagati čisto po formuli kako smo prišli do tega zneska, je pa primerno izračunan znesek. Torej tisti, ki živijo s takimi dohodki mi predlagamo, da lahko te turistične bone pretočijo v denarna sredstva. Ker taki ljudje ne potrebujejo nekih srednjerazrednih počitnic, pa glampingov ob Kolpi, pa ne vem kaj je še takega, taki ljudje predvsem potrebujejo pomoč v obliki najosnovnejših življenjskih dobrin, pa bodo ta sredstva lahko uporabili za to, da si bodo plačali položnice, pa kupili oblačila, zato da si bodo lahko kupili hrano in tako in tako naprej, te bistvene stvari, ki jih 250 tisoč ljudi, ki živijo pod pragom revščine v tej državi potrebuje. Z nekimi turističnimi boni si lahko pomagajo bore malo ali nič, kar oni potrebujejo so osnovna sredstva za življenje in mi predlagamo, da se jim to tudi omogoči v okviru tega inštrumenta, ki je turistični bon. Zdaj morda se bo kdo oglasil in hitel razlagati, da so te turistični boni, kot pravi že ime res namenjeno reševanju turistične panoge, da tudi o turistični panogi ne moremo govoriti kot o enem bloku, v enem kosu, ampak da je tako kot ostalo gospodarstvo razdeljena na delavski in na kapitalistični razred, o tem sem že prej, tu pa bi izpostavil samo naslednje. Ukrep spodbujanja notranje potrošnje, ki naj bi se zgodil kot posledica teh turističnih bonov, cilj turističnih bonov v tem smislu ni nič manj dosežen, če lahko najrevnejši turistične bone pretopijo v denarna sredstva. To so ljudje, ki že tako ali tako niso mobilni, saj nimajo ne denarja, običajno tudi ne kakšnih drugih oblik kapitala, ki bi jim lahko omogočili ne vem kakšno mobilnost, zaradi tega ker so njihovi prihodki že itak nizki in živijo v revščini ali pa na pragu, na robu revščine, tako ali tako ves sproten dohodek, ki ga dobijo nemudoma pretopijo v potrošnjo, to reveži svojega denarja ne mečejo na varčevalne račune nekih tujih bank, ne kupujejo lastniških deležev v rizičnih skladih in podobno, kot to počnejo bogataši. Revež vsak evro, ki ga dobi v roke presneto dobro premisli kje in zakaj ga bo uporabil, zato da mu bo najboljše lahko pomagal skozi mesec, pa še to vprašanje, če bo začetek in konec mesec lahko zavezal skupaj. Skratka, vsa sredstva, ki jih prejmejo revnejša gospodinjstva se nemudoma pretopijo v dvig domače potrošnje praktično v celoti. Saj če nimaš denarja, potem ga tudi prišparati ne moreš. Prej sem že izpostavil, da te ljudje niso mobilni, se pravi denarja ne bodo niti nosili v tujino ali karkoli podobnega in se bodo vsa sredstva iz naslova konvertiranih turističnih bonov v denarna sredstva za reveže tako ali drugače prelili za skoraj z je enako, prelili v dvig domačega povpraševanja in na ta način tudi v gospodarski stimulus, celo bolje kot bi to dosegli sami turistični boni, ker kot rečeno kje imajo reveži s temi turističnimi boni karkoli pomagati, saj ne morejo na počitnice, ker nimajo denarja niti za osnovna sredstva s katerimi ne pridejo čez mesec in skozi življenje.

Hvala.