Dober dan. Lepo pozdravljeni!

Seveda najprej prav lepo pozdravljam vse članice in člane Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, lepo pozdravljam vabljene na današnjo sejo in ostale prisotne.

Naj samo povem na začetku, da vsi, ki smo danes prisotni na tej seji, izpolnjujemo pogoj PCT.

Začenjam 32. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: namesto gospoda Vojka Starovića, je z nami gospod Marko Bandelli, ki ga lepo pozdravljam, namesto gospoda Soniboja Knežaka pa je z nami gospod Matjaž Han, ki ga prav tako lepo pozdravljam.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem, in sicer, dnevni red je naslednji. Imamo kar precej točk.

1. točka – Predlog o spremembah in dopolnitvah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Zakon bomo obravnavali po skrajšanem postopku.

2. točka – Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o vojnih invalidih, druga obravnava.

3. točka – Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991, druga obravnava.

4. točka – Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o žrtvah vojnega nasilja, druga obravnava.

5. točka – Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu, druga obravnava.

6. točka – Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno-varstvenih prejemkih, druga obravnava.

7. točka – Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, druga obravnava.

8. točka – Razno.

Prehajamo na 1. TOČKO DENVNEGA REDA - PREDLOG O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAZNIKIH IN DELA PROSTIH DNEVIH V REPUBLIKI SLOVENIJI, SKRAJŠANI POSTOPEK.

Gradivo je objavljeno na spletni strani Državnega zbora in sicer predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe ter mnenje Državnega sveta in mnenje Vlade.

K tej točki smo vabili predlagatelja točke dnevnega reda, potem Zakonodajno-pravno službo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Državni svet.

Kolegij predsednika je torej sklenil, da se predlog tega zakona obravnava po skrajšanem postopku, odbor pa bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. in 142. člena Poslovnika. Naj povem, da k predlogu zakona ni bilo vloženih amandmajev.

In sedaj pričenjam z drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo torej opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Najprej sprašujem oziroma sem že videla, da besedo želi predlagatelj te točke dnevnega reda, gospod Marko Bandelli izvolite, beseda je vaša.

Hvala predsednica za besedo. En lep pozdrav kolegice in kolegi!

Ta zakon, ki ga imamo na mizi, ne bom rekel, da ima dolgo brado, ampak pobuda za to spremembo je bila že obravnavana v Državnem zboru leta 1991. naj takoj opomnim, da gre za spremembo zakona, ki ne bi bil dela prost dan. To je osnovna tudi poved tega, se pravi, da ne gre za državni praznik dela prost dan, ampak delovni dan.: Zakaj smo mi se zamislili, da bi bil to 11. november, je bila ta izbira nekako logična, saj je več občin, ki je že razglasilo 11. 11. za njihov občinski praznik, pa več dogodkov se že dogaja na ta dan, tako da je bilo skorajda logično, da izberemo ta datum.

Kaj je cilj tega zakona? Ogromno se je govorilo okrog tega zakona kakor vinski praznik, ampak vse to ni res. Tukaj ne gre samo za eno logijo, tukaj gre za eno gastronomsko odličje, ki ga ima Slovenija. Tukaj gre, da lahko damo prednost nekaterim, da se lahko ta dan izkažejo. Kot veste, turizem v Sloveniji predstavlja 12,5 % BDP, ki je zelo velik procent glede samega BDP je odvisnega od turizma in zraven turizma vse te panoge ali pa vse dejavnosti, ki spadajo, da lahko polnimo državni proračun. Glavno vlogo ima tukaj, kot sem omenil prej, eno gastronomija. Kot veste, je Slovenija tudi letos evropska gastronomska, mislim je letos evropska gastronomska regija. Kaj konkretnega smo mi v gastronomiji letos naredili, verjetno dosti nismo mogli napraviti, ker smo bili zaprti do nekaj mesecev nazaj, gostilničarji so bili zaprti deset mesecev, tudi oni se niso mogli nekako to izkazati in pripraviti kakšna odličja glede gastronomskih vrhunskih ustvarjalcev, ki jih imamo mi tukaj na našem teritoriju, se pravi, v sami Sloveniji. In zakaj ne, če že smo gastronomska regija vedno bolj se uvršča med zaželene gastronomske destinacije Evrope, če ste videli, je tudi prav, da bi dali en pomen vsemu temu. Kot sem omenil tudi že prej, ni cilj v prazniku vino. Tukaj imamo, seveda je vino kot tako zaradi odličnih leg, ki jih imamo, zaradi odličnih lokacij, okolišev samih kakor veste, vsi okoliši kateri so v Sloveniji, za kaj se gre, zaradi samih vinarjev tudi res, ker se odlično predstavljajo v svetu z majhno količino, ampak z izredno visoko kvaliteto in dosegajo tudi svetovne rezultate. Prav to zaradi njih je tudi Slovenija postavilo na en visok nivo. Mislim, da cilj je tukaj postaviti Slovenijo na nek koledar dogodkov evropske razsežnosti, to se pravi, če mi naredimo en državni praznik v tem smislu, ne potenciramo samo in damo željo do določenih rezultatov ali samo našim lokalnim ustvarjalcem ali pa gostilničarjem in vsem tem, ampak damo verjetno možnost tudi drugim, da bi se lahko predstavili in izmenjavali določene izkušnje in rezultate.

Povedati moram, da res od začetka je to kot pobuda prišla iz evropskega reda vitezov vina, ampak ta predlog, ko je prišel ven, sem bil kontaktiran iz različnih inštitucij, različnih organizacij, zvez, združenj, predvsem občine tudi same, ker nekako pozdravljajo to odločitev. Veliko občin je tukaj pripravljenih na ta dan pripraviti neke dogodke. Kaj to pomeni za gostince? Mislim, da če ocenjujemo tako, da bi lahko ta praznik bil nek amplifikator, če bi lahko rekel, velikih teh, sigurno militiplikativnih učinkov, širokega spektra v turizmu in predvsem kot omenjam še vedno, gostinstvo. Tukaj se gre za gostinstvo, dajemo možnost gostincem, da se lahko izražajo in dokažejo v tistem dnevu in jaz mislim, da je to zelo zelo pomemben dan bi nastal tudi za Slovenijo in bi ga postavili sigurno na evropski parket, na najvišjo možno raven.

Da bom zaključil to predstavitev, ker potem bom pustil naprej tudi drugim kaj mislijo, na tak praznik skratka ne bi imel absolutno nobenih finančnih učinkov, ker to ne predstavlja za državo noben strošek, ampak bi bila seveda velika pomoč marsikateri kategorijo.: Toliko za enkrat z moje strani.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam, gospod Bandelli, za to uvodno predstavitev kot predlagatelj te točke dnevnega reda.

Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, gospodu Cvetu Uršiču. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa gospa predsednica. Spoštovani, spoštovane članice in člani odbora!

Zakon o praznikih in dela prostih dnevi določa petnajst dni kot državne praznike od katerih šest dni niso dela prosti dnevi in dodatnih šest dela prostih dni, ki imajo versko obeležje. Tako je z zakonom določeno skupno 15 prazničnih dela prostih dni, pri čemer je ureditev v Sloveniji po številu dela prostih dni primerljiva z ureditvami v drugih evropskih državah kjer se število dela prostih prazničnih dni giblje od 10 do 15 dni. Vlada meni, da z vidika obveznosti delodajalcev in primerljivosti ureditve ne bi bilo sprejemljivo kakršnokoli povečevanje števila prazničnih dni, ki bi bili istočasno tudi dela prosti dnevi z vsemi pravicami, ki jih imamo na te dni zaposleni delavci ter posledicami za delodajalce. Predlog zakona pa predvideva dodatno določitev prazničnega dne, ki ne bi bil hkrati tudi dela prost dan. Upoštevaje navedeno, ne bi prišlo do dodatnega izpada delovnih ur in do povečanja stroškov delodajalcev, predvidevati bi bilo mogoče le posredne finančne vplive na proračun, ki so predvsem v povezavi z organizacijo državnih proslav ob obeležitvi predlaganega novega praznika, pri čemer pa iz obrazložitve predloga zakona izhaja, da bi sredstva, ki jih država namenja za obeležitev državnih praznikov in izvedbo protokolarnih dogodkov ostala v načrtovani tišini. Cilj zakona, ki ureja praznike, je določitev prazničnih in dela prostih dni, ki imajo splošen pomen ali pomen za vse ali večino državljanov, zato mora ureditev praznikov in dela prostih dni vsekakor ustrezati dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je treba dati posebno obeležje. V zvezi s strukturo praznikov po evropskih državah lahko ugotovimo, da je večina praznikov verskih, poleg novega leta ter praznika dela, pa je praznično obeleževanje vezano tudi na državnost posamezne države.

Vlada Republike Slovenije se strinja, da gre pri predlaganem obeleževanju 11. novembra, za tadicionalno obeleževanje vinskega praznika, pri čemer predlog dejansko predstavlja odmik od vsebine dni, ki se jim tako v Republiki Sloveniji kot v državah Evropske unije trenutno namenja posebno obeležje in določa kot državne praznike. Upoštevajoč navedeno, Vlada Republike Slovenije predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji ne podpira in meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam za dodatno obrazložitev, gospod državni sekretar.

Sedaj pa dajem besedo Zakonodajno-pravni službi v kolikor želi? Gospa Nataša Voršič, izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav vsem!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika in k besedilu predloga zakona nima pripomb.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam. Sedaj pa dajem besedo državnemu svetniku, gospodu Petru Požunu. Izvolite.

Hvala gospa predsednica za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, predstavniki Vlade, drugi vabljeni!

Pristojna Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na svoji seji 17. 6., in seznanila z obrazložitvijo novega praznika 11. novembra kot državni praznik / nerazumljivo/ tako argumenti predlagatelja kot Vlade Republike Slovenije. V razpravi se člani komisije do zakonskih določb niso izrecno opredeljevali, predlogu zakona pa nismo izrekli podpore.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj pa prehajamo na razpravo o dveh členih, ki jih ima zakon. Predlagam, da obravnavamo oziroma, da razpravo opravimo na način, da razpravljamo o obeh členih skupaj, v kolikor se strinjate. Ali kdo temu nasprotuje? Gospod Bandelli, nasprotujete temu ali… Se prijavljate k besedi. OK, sem razumela. Torej nihče ne nasprotuje temu, da razpravljamo o obeh členih zakona skupaj. V skladu s 126. členom Poslovnika sedaj prehajamo na razpravo poslank in poslancev.

In sicer, k 1. členu in 2. členu in prvi se je k besedi prijavil že predlagatelj, gospod Bandelli. Izvolite.

Ja, sem hotel samo dve besedi povedati na to kar sem… Itak smo že prebrali, to kar je državni sekretar povedal. On se je osredotočil, praktično vse je govoril, razen nekaj konkretnega razloga, zakaj ne bi smel biti ta praznik, saj itak nič ne vpliva ne na finance, vpliva ne na nobenega, ne na delovno silo, predvsem pa nič ne vpliva na proračun oziroma ja, edino v pozitivnem smislu, ker bi to lahko bilo samo dodatek in prihodki v proračunu kot take. Ta Vlada, ki je namenjena, nekako bi morala biti namenjena tudi podjetništvu, bi morala gledati tudi na to kakšni so multiplikativni učinki praznika kot takšnega, edine, edinstvenega, ki bi lahko bil.

Kar se pa tiče v Državnem svetu. Ja, res je, nismo dobili podpore za en glas. To moram povedati, ampak nobenega argumenta ni bilo konkretnega, zakaj niso podprli, pa kot vemo sami, kot interesni aparat interesnih kategorij, se mi zdi, da je skoraj čudno, kako da ne, morajo podpreti tako idejo, ki bi jo morali zaščititi tudi interes podjetništva kot takšnega v njihovih vrstah.

Toliko z moje strani. Hvala predsednica.