Spoštovani članice in člani komisije, vabljeni in ostali prisotni lepo pozdravljeni!

Pričenjam 21. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da sem do začetka seje prejel eno opravičilo in sicer se seje komisije ne more udeležiti poslanka mag. Alenka Bratušek, na seji pa kot nadomestni član, gospod Jože Lenart, s Poslanske skupine LMŠ nadomešča poslanca gospoda Roberta Pavšiča.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAČETEK POSTOPKA ZA IZBIRO REVIZORJA ZA RAČUNSKO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020. Kot gradivo k tej točki dnevnega reda, ste prejeli predlog sklepa, št. 450-02/21-0026/0001, z dne 24. 8. 2021.

K tej točki je bila vabljena generalna sekretarka Državnega zbora, gospa Uršula Zore Tavčar, bi pa rad pojasnil, zakaj to točko dajemo na dnevni red. Namreč, Zakon o računskem sodišču v drugem odstavku 31. člena določa, da računovodske izkaze Računskega sodišča revidira revizijska gospodarska družba, ki jo izbere Državni zbor na predlog telesa, ki je pristojno za nadzor proračuna in drugih javnih sredstev.

V skladu s tem predlagam, da komisija sprejme predlagani sklep o začetku postopku za izbiro revizorja za Računsko sodišče Republike Slovenije za leto 2020, s katerim bi komisija generalno sekretarko Državnega zbora pozvala, da izvede vse potrebne postopke po Zakonu o javnem naročanju za izbiro revizijske gospodarske družbe, ki bo izvedla revizijo računovodskih izkazov Računskega sodišča za leto 2020, komisija pa bo potem na podlagi izvedenega postopka, po Zakonu o javnem naročanju, Državnemu zboru predlagala revizijsko gospodarsko družbo, ki bo revidirala računovodske izkaze Računskega sodišča Republike Slovenije.

Želi kdo o predlaganem sklepu razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o predloženem sklepu, ki se glasi:

»Komisija za nadzor javnih financ poziva generalno sekretarko Državnega zbora, da opravi vse potrebne postopke po Zakonu o javnem naročanju za izbiro revizijske gospodarske družbe, ki bo v skladu z drugim odstavkom 31. člena Zakona o računskem sodišču, izvedla revizijo računovodskih izkazov Računskega sodišča Republike Slovenije za leto 2020. Komisija za nadzor javnih financ bo na podlagi izvedenega postopka po Zakonu o javnem naročanju, predlagala Državnemu zboru revizijsko gospodarsko družbo, ki bo revidirala računovodske izkaze Računskega sodišča Republike Slovenije za leto 2020.«

Želi kdo razpravljati o predlogu sklepa? Morda obrazložiti glas? (Ne.) Zato prehajamo na glasovanje o predlogu sklepa. Glasujemo.

Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – POROČILO O OPRAVLJENIH POSTOPKIH INŠPEKCIJSKEGA NADZORA NAD PORABO SREDSTEV DRŽAVNEGA PRORAČUNA V OBDOBJU 1. 7. DO 31. 12. 2020, EPA 2066.

Komisija bo poročilo obravnavala kot matično delovno telo, v skladu s četrtim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Poročilo je Vlada Republike Slovenije poslala na podlagi 106. člena Zakona o javnih financah.

K tej točki so bili vabljeni mag. Andrej Šircelj, minister za finance, ki pa se je opravičil - z nami je gospa državna sekretarka, mag. Šteblaj -, Urad za nadzor proračuna in Ministrstvo za finance.

Želi morda besedo predstavnica ministrstva? (Da.)

Gospa državna sekretarka, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.

Lepo pozdravljeni, vsi prisotni!

Poročilo, ki je pred vami, se nanaša na drugo polletje leta 2020. Dovolite mi, da samo nekaj povzetkov predstavim tukaj v uvodu. V tem obdobju je proračunska inšpekcija izvajala 40 inšpekcijskih nadzorov, od tega 35 rednih in 5 na podlagi prijav in predlogov. Od teh 40 nadzorov je bilo zaključenih 29, bodisi z izvedbo predlaganih ukrepov ali pa tudi niso bili predlagani ukrepi v vseh teh nadzorih, preostalih 11 nadzorov pa je po 31. 12. 2021 ostalo v teku. Razlogi so ali zaradi izvajanja nadzornih aktivnosti ali pa ni bila še zaključena izvedba vseh predlaganih ukrepov.

V izvajanih nadzorih je proračunska inšpekcija zajela za skupno skoraj milijardo in 400 milijonov evrov finančnih sredstev, od tega jih je bilo slabih 200 milijonov iz naslova porabe sredstev državnega proračuna, ostalo pa iz naslova poslovanja javnih zavodov in podjetij, po Zakonu o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti. Pri izvajanih inšpekcijskih nadzorih, torej, tako pri neposrednih, kot pri posrednih proračunskih uporabnikih, so bile zastopane različne vrste proračunskih uporabnikov in s tem tudi različna področja porabe proračunskih sredstev. Na primer, 7 nadzorov je bilo opravljenih na področju zdravstva, 10 na področju izobraževanja, 3 na področju okolja, prav tako 3 na področju dela in sociale, 1 postopek je bil opravljen v zakonodajni veji oblasti oziroma vladnih službah, eden v kmetijstvu, 3 na področju javne uprave, eden na področju prometa in infrastrukture, 3 tudi na področju gospodarstva in turizma, ter 8 nadzorov na področju lokalne samouprave.

V teh inšpekcijskih nadzorih je bilo pri desetih proračunskih uporabnikih skupaj ugotovljenih 27 nepravilnosti in pomanjkljivosti. Za odpravo teh in zagotovitev pravilnega izvajanja predpisov, je bilo skupaj predlaganih 108 ukrepov po 104. členu Zakona o javnih financah. Ključne nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene, so bile pri notranjih kontrolah in izvajanju notranjih aktov proračunskih uporabnikov. To se je izkazalo v desetih nadzorih. V sedmih nadzorih so bile ugotovljene nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti pri nenamenski oziroma v zvezi z namensko porabo proračunskih sredstev. V šestih nadzorih v zvezi s pomanjkljivim oziroma neustreznim nadzorom financerja nad porabo sredstev pri prejemniku teh sredstev, ter druge nepravilnosti v ostalih štirih nadzorih.

Učinek ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti se ugotavlja glede na izvedbo sprejetih ukrepov in od predlaganih 18 ukrepov na podlagi drugega odstavka 104. člena Zakona o javnih financah, o izvedbi katerih morajo zavezanci poročati proračunski inšpekciji, jih je bilo v tem obdobju na ustrezen način izvedenih že 6, delno izvedenih pa 12. Učinki izvedenih ukrepov so prepoznani zlasti v vzpostavitvi zakonitega ravnanja s proračunskimi sredstvi, v izboljšanju ali vzpostavitvi ustreznih notranjih kontrol ali v sprejemu ustreznih internih aktov, lahko tudi v izboljšanju nadzora financerja nad porabo sredstev, ter predvsem pri večji preglednosti pri porabi proračunskih sredstev.

Morda samo še na kratko o prekrškovnih postopkih, ki jih tudi lahko vodi proračunska inšpekcija. V obdobju, v drugem polletju preteklega leta, proračunska inšpekcija v svojih nadzorih ni ugotovila dejanj, ki so opredeljena kot prekršen, bodisi po Zakonu o javnih financah ali drugem predpisu, na podlagi katerega ima pristojnost proračunska inšpekcija. V zvezi z ugotovljenimi dejanji, ki imajo znake prekrška po predpisih, ki sodijo v pristojnost drugih prekrškovnih organov, je bil uveden en postopek, ki se je sicer začel že v prvem polletju preteklega leta, to je bilo nekaj(?) v povezavi Službe Vlade za razvoj in kohezijo, medtem ko ravnanj, ki bi imela znake kaznivega dejanja po Kazenskem zakoniku, pa proračunska inšpekcija v drugem polletju preteklega leta ni ugotovila.

Za uvod bi jaz imela toliko. Če bojo kakšna dodatna vprašanja, tudi bolj podrobna, imam s seboj gospo Tadejo Savnik, vodjo Službe za proračunsko inšpekcijo in sva na voljo za odgovore.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospa državna sekretarka.

Želi morda gospa Tadeja Savnik že takoj besedo? (Ne.) Ne, hvala lepa.

Odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo besedo? (Da.)

Gospod Robert Polnar, izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Običaj je, da se tem poročilom, ki jih Urad za nadzor proračuna, posvetim nekoliko bolj temeljito. Letos tega nisem storil, zato, ker je poročilo, glede na pretekla leta, precej identično. Tudi, se mi zdi, da ni, da ne izstopa po tem, v kolikšnih primerih je Urad za nadzor proračuna ugotovil nepravilnosti pri proračunskih uporabnikih. Nič takega ni, kar bi od preteklih let odstopalo, pri delu tega urada pa se seveda moramo zavedati, da je omejen, najprej s svojimi finančnimi viri in predvsem, s kadrovskimi viri. Je pa seveda pomembno, kaj ta urad počne z vidika pomembnosti inšpekcij, ki jih izvaja. Pomembnost inšpekcij pa se v najbolj izraziti meri kaže v tem, kolikšna je vrednost tistega, kar Urad za nadzor proračuna nadzira in v tem primeru bi želel na eno resnično kurioziteto opozorit, zlasti v zvezi z našo inštitucijo, se pravi z Državnim zborom.

Mi smo v zapisniku tu seznanjeni, da je nekdo 10. julija lanskega leta, mene sploh ne zanima, kdo je to, na proračunsko inšpekcijo podal prijavo, da ta opravi nadzor v Državnem zboru zaradi nelegalnega oziroma nezakonitega izplačila enega zneska. Proračunski inšpektor je v Državni zbor prišel oziroma mislim, da so to takrat komunicirali, prej kot ne, po »online« povezavah, naredil seveda kompleten inšpekcijski postopek, šlo pa je za poslovni dogodek, ki je bil opravljen julija 2009. Se pravi, 11 let prej, kot je prijavitelj se spomnil, da ga je sploh prijavil. Druga stvar pa je, da je ta isti dogodek vreden neverjetnih 392 evrov in 26 centov. In s takimi bizarnostmi se potem proračunska inšpekcija mora ukvarjat. 11 let stara zadeva, na podlagi prijave in vrednost manj kot 400 evrov.

Tu bi seveda morala obstajat možnost, da bi proračunski inšpektor, jaz sicer ne vem, če ta možnost obstaja, ampak morala bi obstajat, da enostavno take prijave zavrne. Pa še, nekoliko bolj na splošno, če imamo mi v tej državi take moralne in etične vertikale, ki se spomnijo, da za 400 evrov 11 let kasneje prijavljajo državnemu organu za nadzor, potem se mi zdi, gospe in gospodje, da je ni perspektive, ki je ta slovenska država v bodoče ne bi mogla doseči ali pa celo preseči s takimi državljani.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Gospa Tadeja Savnik, želite besedo? (Da.)

Izvolite.

Hvala za besedo.

Prav lepo pozdravljeni vsi prisotni!

Jaz bi želela v konkretni zadevi samo pojasnit, da na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru, mora inšpektor obravnavati vsako prijavo, ki jo prejme, zato smo v tem primeru prijavo obravnavali, neposredno preverili na kraju, kaj v bistvu, če je prijava točna, kaj se je v bistvu v tej zadevi dogajali in smo to preverili. Znesek je bil tak, kakršen je, ampak naša dolžnost je, da odreagiramo na vsako prijavo, ki jo prejmemo in jaz mislim, da smo svoje delo korektno opravili, čeprav je bil tak znesek.

Se pa strinjam z gospodom poslancem, da je vrednost nizka, ampak tako je, taki so predpisi. Tako da, če menite, da bi bilo potrebno določiti zneske, na podlagi katerih bi inšpektorji opravljali inšpekcijske nadzore, predlagam, da predlagate spremembo Zakona o inšpekcijskem nadzoru.

To bi bilo vse z moje strani, hvala.

Hvala lepa.

No, saj, razumemo, da mora Urad za nadzor proračuna prvi spoštovat predpise, je pa vsekakor vaš namig o spremembi morda oziroma določitvi nekega mejnega zneska, vsekakor vreden razmisleka, tako da, hvala lepa.

Dr. Franc Trček, izvolite, imate besedo.

Ja, hvala lepa.

No, jaz sem mogoče malo bolj natančno gledal, kot tokrat kolega Polnar, in zdaj, kaj bode tu v oči? 27 ugotovljenih nepravilnosti, stran 15, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije 3, Fakulteta za državne in evropske študije 8, Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici 3, Univerza v Novem mestu; Fakulteta za zdravstvene vede 4. 18 od 27. Malo poznamo historiat teh in takšnih fakultet in poskusov univerz in to poročilo, če kaj kaže, kaže, da prenehajmo v tej državi ustanavljat politično, strankarsko obarvane visokošolske zavode, ker…, - stavek dokončajte sami.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo še kdo? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato razpravo zaključujem.

Ugotavljam, da se je Komisija za nadzor javnih financ seznanila s Poročilom o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna v obdobju 1. 7. do 31. 12. 2020, EPA 2066.

S tem ugotovitvenim sklepom zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – REVIZIJSKO POROČILO RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE »UČINKOVITOST SISTEMA UPRAVLJANJA JAVNIH ZAVODOV«.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli Revizijsko poročilo »Učinkovitost sistema upravljanja javnih zavodov«, z dne 16. 2. 2021 in pa Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrepi pri reviziji o učinkovitosti sistema upravljanja javnih zavodov, z dne 28. 6. 2021.

K tej točki so bili vabljeni gospod Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča, Vlada, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ter Računsko sodišče.

Želi morda besedo predstavnica Računskega sodišča? (Da.)

Da, izvolite gospa…, prosim pa vas, da se še predstavite zaradi magnetograma, z imenom in funkcijo, prosim.

Lepo pozdravljeni!

[Nataša Musar Mišeljić, vrhovna državna revizorka na Računskem sodišču, vodi Oddelek za revidiranje negospodarskih javnih služb, kamor sodijo javni zavodi.]

Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti sistema upravljanja javnih zavodov v obdobju od leta 2016 do 2018, pri čemer smo se omejili na, da tako rečem, državne javne zavode, se pravi javne zavode, ki jih je ustanovila država in kjer ustanoviteljske pravice preko pristojnih ministrstev izvršuje Vlada.

Ocenili smo, da so bili »revidiranci«, to so bili Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, pri zagotavljanju učinkovitega sistema upravljanja javnih zavodov, delno učinkoviti.

V naši ureditvi javne zavode upravljajo sveti zavodov. Svete zavodov sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki zaposlenih in predstavniki uporabnikov storitev oziroma zainteresirane javnosti, pri čemer smo se seveda logično v naši reviziji ukvarjali z predstavniki ustanovitelja.

Morda izpostavim še nekatere najpomembnejše funkcije, ki jih imajo sveti zavodov, v smislu svoje vloge upravljavca oziroma organa upravljanja javnega zavoda. Imajo sicer še več drugih pristojnosti in funkcij, ampak, stališča upravljanja so tile najpomembnejše. To je, da sprejemajo status in splošne akte zavoda, da sprejmejo program dela in razvoja zavoda, ter spremljajo njegovo izvrševanje, določajo finančni načrt, sprejmejo zaključni račun zavoda, ustanovitelju predlagajo spremembe in razširitev dejavnosti, ter imenujejo in razrešujejo direktorja javnega zavoda.

Zakaj smo podali oceno, da je sistem upravljanja javnih zavod delno učinkovit? Predvsem zato, ker smo ugotovili, da na vseh pomembnih področjih dela svetov zavodov stvari niso urejene s predpisi, ker so urejene z nižjimi akti, to so bodisi akti o ustanovitvi, ki jih sprejemajo, torej pristojna ministrstva, področna, bodisi še z nižjimi akti, to so statuti, ki jih sprejmejo sveti zavodov sami, prihaja do nepotrebnih, nelogičnih neenakosti, ki jih pravzaprav, za katere tudi v reviziji nismo dobili pravih argumentov. Nič narobe, če so stvari urejene na posameznem področju drugače, jasno, da ne, če vemo, zakaj je temu tako. Če je pa to, če je pa razlog za to, bom rekla, neka stihija, neko neobvladovanje področja, potem pa vendarle na to moramo opozorit in si prizadevat, da bi se ureditev poenotila.

Morda na kratko, pa če bo koga zanimalo, potem na daljše; ukvarjali smo se s tem, ali so opredeljene vloge in pristojnosti sveta zavoda, kar smo ugotovili, da v glavnem prav konkretne naloge šele v aktih o ustanovitvi in to neenotno, ne samo med dejavnostmi, ampak tudi znotraj posamezne dejavnosti, da sestava sveta zavoda ni enaka v tem smislu, kakšna je vloga ustanovitelja. Zavedat se vseeno moramo, da ustanovitelj je tisti, ki preko svojih predstavnikov zagotavlja, da se v javnem zavodu uresničuje javni interes, to je tisto bistvo, zaradi katerega javni zavod sploh ustanovimo.

Na področju šolstva oziroma izobraževanja in vzgoje, je že zakon tisti, ki predpisuje, da sestava sveta zavoda ne gre v prid ustanovitelja, pač pa imajo večino predstavniki zaposlenih in uporabnikov storitev. Na področju raziskav in razvoja pa je nekakšen status quo, torej, ustanovitelj ima že v skladu z zakonom enako število predstavnikov, kot uporabniki in zaposleni. Tukaj obstaja tveganje, da v nekih razmerah, ko bi bilo to potrebno, ustanovitelj ne more uveljavit torej javnega interesa.

Opozorili smo, da bi v predpisih veljalo jasno opredelit, kakšna je odgovornost, tako sveta zavoda, kot organa, kot njegovih članov, da bi bilo potrebno uredit način imenovanja, predvsem pa pogoje in merila za imenovanje, se pravi, za to, kdo sploh je lahko član sveta zavoda. Tukaj smo kot primer dobre prakse izpostavili področni zakon s področja kulture, ki jasno določa, da se člani sveta zavoda imenujejo izmed strokovnjakov, bodisi s področja delovanja zavoda, v katerem so člani sveta zavoda, bodisi s področja financ in pravnih zadev. Ocenjujemo, da bi tovrstni praksi veljalo slediti.

Prav tako smo opozorili, da je potrebno poskrbeti za usposabljanje in po potrebi izobraževanje članov sveta zavoda, na seveda področjih, ki jim manjkajo, glede na svojo strokovnost. Zdaj, strokovnjak s področja delovanja zavoda morda nima finančnih in pravnih znanj, pa bi jih kot član organa upravljanja sedaj(?) vsaj v osnovi potreboval in obratno, tisti, ki ta znanja imajo, morda ne poznajo dovolj dobro dejavnosti zavoda, da bi lahko strokovno opravljal svojo vlogo.

Jasno bi bilo potrebno določit, kdaj je svet zavoda sklepčen in kakšna večina je potrebna za sprejemanje odločitev. To je pač osnova za sprejemanje odločitev. Tudi tega predpisi ne določajo, z izjemo ZOFVI-ja, in so seveda ureditve, tudi to smo ugotavljali, v praksi zelo različne. Še prav posebej bi želela opozorit, da bi veljalo vzpostavit nek sistem posledic ukrepov tega, da se člani sveta sej ne udeležujejo, kajti, v prenekaterem svetu zavoda to je problem, člani na seje neupravičeno ne prihajajo, sveti niso sklepčni in seveda posledično ugotovitve niso sprejete. Poleg tega smo opozorili, da bi bilo potrebno bodisi predpisat, bodisi podat neke usmeritve s strani Vlade, skratka, vzpostavit nek sistem, s pomočjo katerega bi se preverjalo, prvič, ali sveti zavodov svoje naloge, ki jih morajo izvajat, sploh izvajajo in po drugi strani, kako, kakšna je tukaj vloga, vpliv na izvajanje nalog, pač predstavnikov ustanovitelja, se pravi tistih, ki ustanovitelja predstavljajo. Tega ni, to je prepuščeno res konkretnim odločitvam v konkretnih primerih, kdaj ustanovitelj se zanima za to, kaj se v nekem zavodu, preko sveta zavoda, dogajajo in kdaj ne. Odvisno je od zavoda, od tematike, ni pa neke enotne ureditve.

Po drugi strani imamo z predpisom, to je z uredbo, urejeno vrednotenje dela članov sveta zavoda, po domače sejnine. Kljub temu ta ureditev ni enotna, ker so nekateri zavodi, zlasti s področja šolstva, iz uredbe izvzeti. Nismo dobili ustreznega pojasnila, zakaj je temu tako. Poleg tega smo ugotavljali, da je Vlada prejemala zelo različne predloge različnih ministrstev, kako bi bilo to področje potrebno urediti, pa se kljub temu nekako ni zaznala, da bi to lahko bil problem, ki tudi morda vpliva na to, ali člani sveta prihajajo na seje in pa ali tja prihajajo zgolj sedet ali so dejavni, tako da se tega problema ni lotila.

Računsko sodišče je vsem »revidirancem« podalo priporočila za izboljšanje poslovanja na omenjenih področjih, Vladi in Ministrstvu za delo pa je naložilo tudi izvedbo popravljalnih ukrepov. Zdaj zaradi narave problematike, ki je kompleksna, ki jo zagotovo ni mogoče uredit čez noč, je bila večina ukrepov usmerjena v pripravo načrtov konkretnih aktivnosti z odgovornimi osebami, z roki, za njihovo izvedbo. Vlada je te načrte tudi pripravila. Morda opozorim, da se večina rokov izteče konec letošnjega leta, tako da bi takrat se morale začet stvari odvijat oziroma biti vsaj v osnovi urejene in pripravljene. Enega od ukrepov, to je ukrep glede sodelovanja s predstavniki ustanovitelja v svetih zavodov in spremljanje njihovega delovanja smo ocenili kot delno zadovoljivega, od Ministrstva za delo pa smo zahtevali, naj vzpostavi sistem, ki bo zagotovil, da se bo dosledno upoštevalo določbe akta o ustanovitvi glede pravočasnosti predlaganja novih članov sveta zavoda, ker smo tukaj ugotovili problem v tem smislu, da so bili sveti zavodov nesklepčni, ker niso bili pravočasno imenovani njihovi člani, starim je mandat potekel in svet zavoda ni mogel odločat, vendar, nam je ministrstvo poročalo zgolj o načrtovanih aktivnostih na tem področju, zaradi tega smo ta njihov ukrep ocenili kot nezadovoljiv.

Toliko zaenkrat, če ima kdo kakšno vprašanje, pa seveda…