Spoštovani! Začenjam 30. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Lepo pozdravljam vse vabljene in ostale prisotne!

Imamo dve pooblastili za nadomeščanje, in sicer: poslanec Ljubo Žnidar iz Poslanske skupine SDS nadomešča poslanca Bojana Podkrajška, poslanec Dušan Šiško iz Poslanske skupine SNS pa poslanca Janija Ivanušo.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali, druga obravnava,

2. pobude in vprašanja članov odbora.

Ker včeraj do 12. ure nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI, DRUGA OBRAVNAVA.

Odbor je matično delovno telo, predlagateljica predloga zakona pa je Vlada.

K obravnavi te točke sem vabil: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodajno-pravno službo, Državni svet, Veterinarsko zbornico Slovenije in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. Naknadno smo povabili še predstavnike Društva za zaščito konj in Združenje mestnih občin Slovenije. Prosim vabljene, da se pri svoji uvodni predstavitvi omejite na približno pet do šest minut.

S sklicem seje ste prejeli predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pripombe Združenja oskrbnikov slovenskih zavetišč, mnenje Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije, mnenje Mestne občine Maribor in mnenje Mestne občine Žalec. Naknadno ste prejeli še amandmaje Poslanske skupine SD, amandmaje poslanskih skupin SDS, SMC in Nova Slovenija, pregled amandmajev, na podlagi katerega bomo delali in pa odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na mnenje Zakonodajno-pravne službe. Danes na klop pa ste prejeli še predlog za amandma odbora, ki ga je vložila Poslanska skupina Levica.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in pa glasovanje o členih predloga zakona in vloženih amandmajih, ter o morebitnih predlogih za amandmaje odbora.

Preden pa dam besedo ministru, imam še eno pooblastilo in sicer, iz kvote Poslanske skupine LMŠ na tem odboru, bo na tem odboru prisotna poslanka Tina Heferle.

Besedo dajem torej gospodu ministru.

Dr. Podgoršek, izvolite.

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem prisotnim, spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani predsedujoči, ostali gostje!

Ja, danes že drugič na tem matičnem odboru obravnavamo temo, ki je, mislim da, zelo pomembna, zlasti kar se tiče domačih hišnih živali in sicer, Zakon o zaščiti živali. O tem zakonu smo enkrat že razpravljali, sicer o pobudi, ki jo je vložila Poslanska skupina SD. Danes bomo govorili o tem novem oziroma tem širšem zakonu in bom poskušal na kratko povzet nekatere bistvene spremembe in seveda potem, sem prepričan, tudi v razpravi še odgovoril na kakšno vprašanje. Nekje z vami bom do 12. ure, ker potem grem na vladni obisk, mislim, vladni obisk, danes je Vlada cel dan na goriškem in me tudi potem popoldne čakajo obveznosti, me pa zamenja državni sekretar, če bo seja še trajala dlje časa.

Torej, predlog zakona dopolnjuje, spreminja veljavni Zakon o zaščiti živali, glede parih ključnih vprašanj, in sicer, govorimo o odgovornem lastništvu živali, govorimo o boljši sledljivosti psov, prepovedi privezovanja psov, uvajamo zahtevo po osnovnem znanju o biologiji živali, na novo uvajamo tudi omejitve zasebnega lastništva nekaterih eksotičnih oziroma lastništva eksotičnih vrst živali, prepovedujemo usmrtitev, evtanazijo, zdravih zapuščenih živali v zavetiščih in usmrtitev živali zaradi pridobivanja krzna, usklajujemo kazenske sankcije z novimi določbami in omogočamo tudi izrek višjih kazni za prekrške. Ravno tako v prihodnjih določbah določamo roke za uveljavljanje posameznih sprememb.

Bom šel malo bolj detajlno čez. Kar se tiče določanja sledljivosti izvodra psa, naj omenim, da je na podlagi predloga zakona predvideno obvezno označevanje psov že v leglu, torej do osmega tedna starosti psov. Ko govorimo o trgovini, je pri oglaševanju o prometu z domačimi živalmi, je ravno pri psih, pri oglaševanju psov, potrebna tudi navedba številke čipa, če je že čipiran, torej starejši od osmih tednov, če pa je mlajši od osmih tednov, pa navedba čipa matere tega psa.

Ko govorimo o odgovornem lastništvu mačk, govorimo o tem oziroma uvajamo prostovoljno označitev mačk, z namenom dokazovanja lastništva v primeru, če nekdo poseduje mačko, ki je bodisi njegova, bodisi vrednejša in na ta način lahko nedvoumno vedno dokaže lastništvo, tudi če se izgubi in jo nek najditelj najde in jo odpelje v zavetišče, torej zavetišče lahko v trenutku ugotovi, čigava ta mačka je in jo praviloma lahko tudi vrne lastniku. Ravno tako omogočamo tudi dodatno sterilizacijo in kastracijo, torej, pri mačkah, v naravnem okolju, torej, spodbujamo tudi v tem, dajemo spodbudo oziroma možnost občinam, da lahko spodbujajo ta način uravnavanja števila prostoživečih mačk.

Predlagamo tudi omejitev posedovanja eksotičnih živali, predvsem tistih živali, ki predstavljajo bodisi nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, torej zaradi agresivnosti, strupenosti, velikosti, neobvladljivosti(?). Ravno tako bo verjetno na seznamu prepovedanih vrst, bojo tiste vrste, ki predstavljajo veliko tveganje za biodiverziteto in: ohranitev okolja, govorimo o invazivnih tujerodnih vrstah. Poznamo nekatere primere / nerazumljivo/, itn., kjer predstavljajo resno tveganje potem za naše domače rodne vrste. Potem pomemben vidik za uvrstitev živali na dovoljen ali prepovedano listo je tudi to, v kakšni meri lahko enostavno zagotavljamo dobrobit teh živali v smislu zagotavljanja njihovih ustreznih življenjskih bivalnih pogojev, torej glede bistvenih fizioloških, etoloških in ekoloških potreb, torej velikost prostora, klet, itn.

In naslednje pomembno dejstvo je pa tudi, da je na voljo tudi dovolj podatkov o bivalnih pogojih za nekatero eksotično žival. Torej na podlagi tega se bo pripravila lista nedovoljenih in pa dovoljenih vrst živali. Za dovoljene vrste bodo tiste, ki bodo lahko posedoval vsakdo, za prepovedane vrste pa bo dovoljeno gojenje samo v živalskih vrtovih oziroma v prilagojenih pogojih, torej bolj kot ne bodo živalski vrtovi tisti, ki bodo lahko gojili prepovedane vrste.

V nadaljevanju, pri teh eksotičnih živali naj dodam, da je v prihodnih določbah določeno, da pa vendarle lastniki teh eksotičnih živali, ki bodo uvrščene na prepovedane, bodo te živali lahko imeli do njihove naravne smrti, torej prepovedano bo pa njihovo razmnoževanje in prepovedano bo dopolnjevanje nekih, kako naj rečem, zbirk ali kakorkoli že, gojenja pri teh živalih. Torej prepovedano bo dokup novih in pa razmnoževanje, lahko jih bodo pa imeli do njihove končne smrti, naravne smrti.

Potem uvajamo tudi odgovorno lastništvo živali, zahtevo po osnovnih znanjih glede potrebe in oskrbe živali. To bo obvezno za vse, ki prihajajo pri njihovem poklicnem delu v stik z domačimi živalmi. To je tudi edina točka, ki se dotika rejnih živali, kmetijskih rejnih živali, kajti prevozniki bodo morali ravno tako imeti opravljeno to osnovno znanje glede potreb in oskrbe živali. Drugače pa vsi, ki prihajajo v stik z domačimi hišnimi živalmi, torej tudi pri veterinarju, vso osebje, itn., ki bo za te živali skrbelo. Ravno tako v zavetiščih, itn. Je pa pomembno tukaj dejstvo, da pa ta zahteva ne velja takoj tudi za lastnike, torej za tiste, ki posedujejo domačo hišno žival, in da bo to tudi prvi popravljalni ukrep v primeru ugotovljenih kršitev. Torej dokler niso ugotovljene kršitve, se smatra, da nekdo pravilno ravna z domačimi hišnimi oziroma domačimi živalmi. Če pa bo prišlo do kršitve, bo to prvi popravljalni ukrep, potem ostali pa sledijo tako kot tudi zdaj v zakonu, kot je v zakonu že sedaj predvideno.

Potem dopolnjujejo se tudi določbe, ki urejajo področje nevarnih psov in tudi ureditev uporabe pastirskih psov za varovanje čred. Dodatno se ureja to področje predvsem s tega zornega kota, da pri pastirskih psih želimo imeti enako obravnavo kot pri ostalih službenih psih, torej da vendarle nek, če pes opravlja svojo prvotno nalogo, torej varovanje črede, obstaja večja nevarnost, večja verjetnost, da prihaja tudi do kakšnih konfliktov med recimo sprehajalci, rano tako kot pri službenih psih, recimo policijskih, itn. In v tem primeru je nek odmik za to, da pes, ki pri opravljanju te svoje naloge naredi morebiten, pride do kakšne konfliktne situacije, ni takoj tudi že nevaren pes. Torej tukaj bomo poenotili zadevo z zakonodajo tudi pri ostalih službenih psih.

Prepoveduje se privezovanje psov s točno določenimi izjemami. Torej prepovedujemo privezovanje psov, izjeme pa so takrat, ko je privezovanje edino smiselno, torej ali na sprehodu ali pri veterinarju oziroma pri nekem krajšem bivanju v avtokampu, itn., torej kjer ne moreš zagotoviti ostalih pogojev za varno sobivanje z domačo živaljo. In pa na, smo tudi napisali tako imenovanih, bom zdaj bolj poljudno povedal, na kmečkih dvoriščih, kjer je dovoljeno privezovanje psov na jeklenici, ki je dolga najmanj 5 metrov in kjer je omogočeno gibanje psa levo in desno od te jeklenice najmanj 4 metre. To je odgovor tudi na pobudo Kmetijsko-gozdarske zbornice, ker vendarle pa je na kmečkih dvoriščih naloga tega domačega čuvaja tudi čuvanje premoženja. Če smo prej rekli, da čuva lahko pastirski pes tudi čredo tudi na domačem kmečkem dvorišču, lahko čuvajo premoženje te kmetije in zato je že prav, da je vendarle temu psu lepše, kot da je privezan na neko majhno verigo in potem na ta način ga včasih kar malo pozabimo. Torej, mora biti ta jeklenica, zajla, o kateri se lahko potem ta neka veriga giba. Tudi mislim, da te razdalje so tiste, ki omogočajo neko relativno dobro gibanje teh psov in tudi s tem izvajanje tudi čuvanja tega kmetijskega premoženja. Pa vem, da obstajajo tudi drugi način za čuvanje domačega premoženja, ampak vendarle, da je tudi to ena od možnih načinov, kot je tudi pri pastirstvu, pri čuvanju domačih živali na pašniku je tudi na domačem dvorišču ta možnost dopuščena. Tukaj je prehodno obdobje do 1. 1. 2023. Torej, za ureditev te prepovedi na dvoriščih.

Potem je naslednja pomembna vsebina, dopolnitev, je prepoved usmrtitve zdravih zapuščenih živali v zavetiščih po 30 dneh. Naj omenim, da ta prepoved praktično bistveno ne bo vplivala na dogajanje v zavetiščih. Tudi po podatkih iz leta 2019, lahko zatrdimo in tudi s predhodnimi podatki, ampak za 2019 imamo zelo jasne številke tudi pred seboj. Pa da bom zelo jasen jih bom poskušal prebrati. Torej, v letu 2019 je bilo sicer v slovenskih zavetiščih evtanaziranih 931 živali, pardon, 950 živali je bilo evtanaziranih. 931 je bilo evtanaziranih zaradi veterinarskih razlogov, kot so poškodbe, aguanlna stanja, neozdravljive kronične bolezni. Torej, tisti, ki bi tudi po novem zakonu bodo verjetno evtanazirani, ker prihajajo v zavetišče tudi predvsem mačke, ki so pogosto v slabšem zdravstvenem stanju in ta številka bo verjetno ostala enaka. 14 psov je bilo v letu 2019 evtanaziranih na podlagi odločbe uradnega veterinarja zaradi agresivnosti in zgolj 5 psov zaradi pomanjkanja prostora, ob dejstvu, da je bilo v letu 2019 v zavetiščih sprejetih skoraj 10 tisoč 391 živali. Torej od 10 tisoč 391 živali je bilo v letu 2019 evtanaziranih zaradi pomanjkanja prostora zgolj 5 živali. In enako je, če se spomnite že razprave, ko smo jo imeli spomladi na to temo, takrat sem trdil, da je do največ 20 živali na leto evtanaziranih zaradi pomanjkanja prostora. Drugo so pa usmrtitve zaradi same tako imenovane dobrobiti živali, ko so res v zelo slabem stanju.

Ravno tako se prepoveduje usmrtitev živali zaradi pridobivanja kož ali krzna. Tudi tukaj moram poudariti, da gre v tem primeru za bolj kot ne uskladitev z ostalo oziroma z že uveljavljeno zakonodajo. Kajti, v Sloveniji je že od leta 2013 prepovedana reja živali zaradi pridobivanja kož ali krzna. Torej, je to logična posledica, da sedaj v zakon moramo to napisati prepoved.

Potem se določa tudi nosilca stroškov za oskrbo zapuščenih živali. Naj tu dodam, da po mojem mnenju, po našem mnenju ni bistvenih sprememb od obstoječega stanja. Torej, prvih 30 dni financirajo…, v vsakem primeru je lastnik živali odgovoren oziroma tudi nosilec stroškov za oskrbo zapuščenih živali. Kjer pa tega lastnika nimamo, pa je seveda na drugi strani do 30 dni sedaj jasno določeno v zakonu nosilec tega

stroška lokalna skupnost, torej občine in od 120. dneva naprej država za tiste živali, ki jih nikakor zavetišča ne morejo oddati drugim, novim lastnikom kakorkoli že v kolikor lastništvo ni jasno. Torej, tukaj res poudarjam, ni praktično nobenih sprememb, morda je še bolj jasno zapisano kot je sedaj, sedaj je zgolj praksa tista, ki določa, da občine krijejo 30 dni, verjetno, če bi prišlo do kakšnega sodnega primera bi verjetno občine morale sedaj plačevati lahko tudi bistveno daljše obdobje, ampak praksa se je uveljavila, zato, ker je bilo po 30-ih dneh dovoljena evtanazija, usmrtitev živali in kljub temu, da se ni izvajala ta usmrtitev živali je občina vedno plačevala samo 30 dni, enako je tudi sedaj. No in sedaj po 120-ih dneh vstopi kot plačnik teh aktivnosti tudi država. To pa je novost od zdajšnjega stanja do sedaj država ni vstopala kot plačnik stroškov za oskrbo zapuščenih živali. Naslednja alineja, ki mislim, da je tudi pomembna, možnost izreka višjih kazni za prekrške ter tudi uskladitev kazenskih sankcij s predlaganimi spremembami in tudi dopolnitvami samega zakona. Naj omenim še to, da dopolnjujemo nalogo strokovnega sveta za zaščito živali, kajti strokovni svet za zaščito živali bo tisti, ki bo praktično določil katere živali bodo na prepovedani listi, dovoljeni listi, torej bo ta strokovni svet za zaščito živali kot posvetovalno telo imel tudi to pomembno nalogo. Jaz bi morda s tem počasi zaključil. Naj dodam še to, pripravili smo tudi amandmaje, amandmaje predvsem na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe, v večji meri so bile bolj nomotehnične narave, če sem se pravilno izrazil, smo pa dodali tudi vsebinski amandma, in sicer amandma tudi v tem delu, da predlagamo tudi prepoved tako prodaje kot tudi uporabe teh elektronskih ovratnic za vzgojo domačih živali, torej tistih električnih ovratnic, ki je ne vem / nerazumljivo/ torej tudi ta del prepovedujemo in tudi potem prepovedujemo trženje teh ovratnic, če jih ni dovoljeno uporabljati. Ali smo imeli še kakšno vsebinsko dopolnitev? To je bilo z naše strani, torej Zakonodajno-pravna služba so bili naši amandmaji, pa ta dodatna vsebinska dopolnitev še tudi na podlagi tudi razprave na zadnji seji, ko smo o tem zakonu takrat na predlog poslanske skupine SD govorili. Toliko na kratko z moje strani. Hvala lepa.

Hvala tudi vam, minister, za to dodatno obrazložitev. Besedo bi dal sedaj predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Gospa Ješić, izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav!

V Zakonodajno-pravni službi smo k predlogu zakona pripravili pisno mnenje. Večina pripomb v mnenju je zakonodajno-tehnične narave, nekaj tudi ustavno-pravne in pravno-sistemske narave, ponekod pa smo predlagatelja spodbudili oziroma pozvali k dodatnim pojasnilom posameznih predlaganih rešitev. O vloženih amandmajih poslanskih skupin SDS, NSi in SMC je upoštevana večina pripomb. Glede pripomb, ki niso bile naslovljene ali so bile naslovljene le delno, pa so bila posredovana pisna pojasnila ministrstva, ki predstavljajo pomemben del zakonodajnega gradiva in večino pojasnil tudi sprejemamo. Bi pa opozorila na pojasnilo k 2. členu predloga zakona, ki se nanaša na opredelitev pristojne veterinarske organizacije. Zdaj to pojasnilo eksplicitno ne daje odgovora kakšen je pravni položaj pristojnih veterinarskih organizacij v zvezi z obdelavo osebnih podatkov lastnikov hišnih živali. Omenjena je koncesijska pogodba, vendar koncesijska pogodba daje podlago za opravljanje določene dejavnosti, ki je v javnem interesu, ne more pa biti ustrezna podlaga za obdelavo osebnih podatkov in položaj pristojnih veterinarskih organizacij s tem v zvezi mora določiti zakon, kajti 8. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo podana osebna privolitev posameznika. Torej, ali se skladno s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov, torej uredbo EU, znano tudi kot GDPR, štejejo kot upravljavec, obdelovalec ali uporabnik osebnih podatkov, torej glede na naloge, ki so jim zaupane, so najbližje soupravljavcu osebnih podatkov. Je pa jasna opredelitev njihovega položaja pomembna tudi z vidika določitve stopnje odgovornosti za varstvo in obdelavo osebnih podatkov kot tudi zagotovitve skladnosti z 38. členom ustave.

Napovedala bi še redakcijske popravke predlaganega zakonskega besedila, pa tudi opozorila bi, da bo novela postala novela E, ker predhodna novela ni bila sprejeta, zdaj se pa vodi kot novela F.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predstavnika Državnega sveta ne vidim, tako dajem besedo predstavniku Veterinarske zbornice Slovenije. Gospod Ačko, izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, gospod minister, direktor Veterinarske uprave in seveda vsi predstavniki ministrstva in uprave! Hvala za vabilo.

Veterinarska zbornica Slovenije je podala pripombe na predlog zakona. Veterinarska zbornica se načeloma s predlogi ministrstva strinja. Smo pa podali predloge, ki, na žalost, niso bili upoštevani. In sicer smo želeli – pa bom pojasnil samo ključne -, da se doda kot prepovedano dejanje vzreja funkcionalno nezdravih živali. Gre seveda za pasme, kar v tem trenutku ni bilo regulirano. V trenutno veljavni različici ni člena, ki bi opredeljeval vzrejo funkcionalno zdravih živali, upoštevajoč tudi zahteve glede dobrega počutja živali. Na področju vzreje psov in mačk prihaja do tako imenovane ekstremne vzreje - torej selekcije na določen izgled, na primer, potlačen gobec, sploščen hrbet, izbuljene oči, kožne gube, okrogla lobanja – do te mere, da to povzroča trpljenje živali. Do povečanega povpraševanja po tovrstnih živalih prihaja zaradi pomanjkanja osveščenosti ljudi in pomanjkanja natančnejše regulative. Z vzrejo nezdravih fenotipov in genotipov sta resno ogrožena zdravje in dobrobit živali. Te živali imajo namreč resne težave z dihanjem, očmi, kožo in naravnim vedenjem, nekatere so nezmožne gibanja, parjenja in rojevanja po naravni poti. Pojavlja se potreba po posodobitvi nekaterih vzrejnih standardov in selekcijskih kriterijev ter zakonske regulative glede tako imenovane nezdrave vzreje. Zato predlagamo, da se vzreja funkcionalno nezdravih živali obravnava kot mučenje živali in temu ustrezno sankcionira. To je eden od naših predlogov, ki pač v celem postopku ni bil upoštevan.

Naslednji predlog, ki smo ga tudi predlagali, da morajo skrbniki psov in mačk zagotoviti redni letni pregled svojih živali. To utemeljujemo z dejstvom, da se velikokrat zgodi, da te živali niso ustrezno pregledane, živijo v neustreznih razmerah, in s tem se omogoča tudi nenadzorovano širjenje zoonoz, kot so ehinokokoza in ostale parazitoze, leptospiroza. Z rednim letnim pregledom psov in mačk pa bi zagotovili tudi aktivno spremljanje določenih dermatofitoz, predvsem pri mačkah. Seveda bi bil to učinek tudi na dobrobit živali. S tem bi ozaveščali lastnike psov in mačk o aktivnem odgovornem lastništvu psov in mačk; odkrivali bi zgodnje zanemarjenosti živali v zdravstvenem in psihološkem smislu; odkrivali bi stare poškodbe, ki so posledica pasjih bojev; odkrivanje pretirane rabe, to pomeni prekomernega obremenjevanja psičk s prezgodnjim in pogostim parjenjem; ozaveščali bi lastnike o pomeni vzreje določenih pasem, se pravi, to, kar smo govorili prej, brahicefaliki; ozaveščalo bi(?) lastnike o pomenu pravočasne sterilizacije psov in mačk in ozaveščanju lastnikov o prednosti kastracije psov in mačk zaradi lažjega obvladovanja živali, števila živali in zmanjševanja števila neželenih kotitev.

To sta dva poglavitna predloga, ki menimo na Veterinarski zbornici, da bi bilo smiselno jih umestit v zakon in jih ustrezno regulirat. Načeloma z vladnim predlogom, pa se Veterinarska zbornica strinja.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predstavnika Kmetijsko gozdarske zbornice ne vidim, tako da dajem besedo gospe Nataliji Nedeljko iz Društva za zaščito konj.

Izvolite.

Jaz se vam lepo zahvaljujem za današnje povabilo.

Sicer, moram priznat, jaz zdajle poslušam veliko o naših hišnih živalih, jaz sem pa danes tu z drugačnim namenom, da vas spomnim, da imamo tudi ostale živali in to so rejne živali, ko ste jih danes mogoče samo malenkostno omenili. Zdajj, da malo na hitro spoznate… Društvo za zaščito konj je največje in edino slovensko društvo, ki se ukvarja z osveščanjem ljudi, ter reševanjem mučenih, trpinčenih in zlorabljenih konj. Sestavljata ga dve enoti, matična v RC Petra v Orlovi vasi pri Polzeli in še podružnica Center za konje s posebnimi potrebami Alisa, v Cerkljah na Gorenjskem. Obe enoti imata najeti posestvi, na katerih imata nastanjene rešene živali, ki se jim nudi najboljša in tudi nadstandardna oskrba, ki je potrebna za rehabilitacijo. Društvo sodeluje z najboljšimi veterinarji in ostalimi vrhunskimi strokovnjaki vzreje, vzreje in socializacije živali v Sloveniji. Je včlanjeno v prostovoljsko organizacijo in ima pridobljene vse znake dobre prostovoljske organizacije. Sodelujemo z vsemi vašimi ministrstvi, če ravno nas ne poznate. Pri nas se opravljajo razna družbeno koristna dela, dela s splošno korist za otroke prestopnike, opravljajo se prakse, prakse opravljajo študenti, dijaki, diplomanti, pišejo se diplomske naloge, so različna izobraževanja in tako naprej, v glavnem.

Društvo za zaščito konj se je moralo namesto 2 leti, dokazovati 8 let, da je sploh pridobilo status društva v javnem interesu, statusa zavetišča pa nimamo. Kadarkoli sem spraševala, zakaj ne, je bil odgovor, da nam ga ne morejo podeliti, ker za takšna zavetišča v Sloveniji zakon še ne obstaja. Danes sem med vas povabljena s posebnim namenom, da vam predstavim problematiko in težave rejnih živali, da vam pokažem potem tudi za tiste rejne živali, ki danes nimajo možnosti in bi bile ob odvzemu na stanje na varno okolje(?), kjer bi lahko v miru okrevale, povrgle svoje mladiče in jih ob odvzemu ne bi bilo potrebno uspavati ali jih poslati tudi breje v klavnico.

Že od samega začetka sodelujemo tudi s kmetijskim ministrstvom, in sicer z Uradom za varno hrano. Jaz priznam, da je delo uradnega veterinarja, inšpektorja, ni lahko, je posebej, še posebej, ko izčrpa vse možnosti in mu ne preostane drugega, kot da žival avtanizira ali celo brejo pošlje v zakol. Rejne živali - pa ne mislite, da se to ne dogaja, to se dogaja – rejne živali so namreč še vedno, kljub temu, da so čuteča bitja, štejejo kot lastnina, kot premoženje lastnika. Takšna žival se torej lahko proda za pokritje stroškov postopka. Kar ostane, se nakaže lastnikom mučiteljev(?). To je edinstven primer v svetu, ko je fajn, če ne more svojih shiranih, pa zanemarjenih, trpinčenih živali prodati, ti jih proda inšpekcija, ti pa po končanju postopka kljub temu nekaj zaslužiš.

Uradni veterinarji, inšpektorji, prosijo in pritiskajo na nas, da bi uredili zavetišče tudi za ostale rejne živali, kot so govedo, drobnica, perjat in kunci. Žal smo v društvu prostorsko in finančno omejeni in se dejansko na obstoječih lokacijah ne moremo več širiti. V državni lasti po celi Sloveniji pa je ogromno neizkoriščenega zemljišča, ponekod tudi / nerazumljivo/, ki bi se lahko uredili v eno veliko ali več manjših zavetišč za rejne živali. S tem pridobimo vsi. Uradni veterinarji, inšpektorji, bi lažje vzredili odvzem, ker bi imeli možnost, da te živali nastanijo, živali bi imele možnost v miru okrevat in poleči(?) svoj naraščaj. Državnega zemljišča ne bi bilo treba več oddajati v najem za minimalne zneske, ne bi bilo več zaraščenih zemljišč in propadanja stavb, pridobili bi ogromno novih delovnih mest, omogočili izobraževanje in prakso dijakom, študentom, diplomantom. Tu bi se lahko izvršilo izobraževanje za oskrbnike živali, hlevarje, pisale bi se diplomske naloge, učili bi se terenskega dela, razvijali nove tehnike in znanja, pokazali ljudem dobro prakso v živinoreji, tudi zanje uredili izobraževanje in s tem posledično zmanjšali slabo ravnanje z živalmi in slabo gospodarjenje na kmetijah.: Vzgajali bi lahko mlade, nove generacije, bolj čutečih ljudi, zavetišče in živali bi bile v lasti in pa zaščito države, ki z njimi tudi razpolaga, vodila bi ga pa lahko tudi univerza ali pa recimo območni uradi uprave za varno hrano. V tem trenutku pa predlagam, da ob spremembi zakona o zaščiti živali, ki ga imate pred sabo in se v večini nanaša zgolj na hišne živali, dodate tudi zaščito rejnih živali in pogoje za zavetišče za rejne živali. Mogoče bo trajala kakšna seja več, boste pa končno vsaj malo dodelai tisto prazno polje, ki je trenutno rak rana naše države. Skozi našo državo tečejo tranzitne poti živega transporta živali. Doslej smo imeli srečo, da se ni zgodila kakšna večja prometna nezgoda, kam bi te živali začasno namestili do naslednjega prevoza, se verjetno sploh niste vprašali. Trenutno nikamor, ker jih nimamo in ker ne moremo, ker nismo pripravljeni na kaj takšnega, ker o tem sploh ne razmišljamo. V društvu smo postavili temelje in pogoje in izhodišča za takšno zavetišče, za takšen zakon. Zakaj torej ni razumevanja, da bi se tudi za rejne živali postavilo in ustanovilo zavetišče v okviru države. Mogoče se vam zdi to velik projekt, ampak društvo je dejansko nevladna organizacija, ki se financira izključno s prostovoljnimi prispevki in donacijami in je živi dokaz, da se to da. Mi smo v devetih letih zgradili zavetišče za konje, imamo zdaj tudi nastanjene še ostale rejne živali, razen pujsov, ampak morate vedeti, da nam je lani veter 80 % zavetišča podrl, pa smo ga na novo postavili. Ni izgovora, da se to v okviru države sploh ne bi dalo narediti. Je pa res, da kljub prošnjam vseh, ki se ukvarjajo z zaščito rejnih živali, društvo / nerazumljivo/ zavetišča ni sposobno postaviti in voditi. Že zdaj delamo preko svojih zmogljivosti, saj nimamo redno zaposlenega kadra niti za fizično delo niti za administrativna dela, ampak se vsa dela opravljajo predvsem prostovoljno. Prostovoljcev praktično ni. Prav tako nimamo finančnih zmogljivosti, saj delujemo izključno s prostovoljnimi prispevki, z donacijami in smo odvisni od dobre volje ljudi in podjetij. Če tega ni, od svojih osebnih prihodkov. Vodenje društva praktično stoji dejansko na dveh ženskah, ki obvladujeva celotno situacijo društva, ki pa sva vsak dan starejši in počasi tudi najine sposobnosti se zmanjšujejo. Vsekakor je dolžnost države, da uredi tudi to, ne samo sivo, ampak črno področje Zakona o zaščiti živali, ne samo hišnih, tudi rejnih. Vse živali so čuteča bitja in imajo pravico, da jih tako tudi obravnavamo. Za njihovo zaščito pa je odgovorna država, zato se mora tako tudi obnašati in zanjo tudi dolžna poskrbeti.

Ob koncu bi dodala samo še, da preden se lotite sprememb Zakona o zaščiti živali in obravnave zavetišč za rejne živali, da v pravilniku o zaščiti rejnih živali dodate tudi kopitarje, ki so vam iz pravilnika nekako odgalopirali, sploh jih nimate v pravilniku notri. Vsekakor pa vas vse tukaj, ki ste, res vas vse vabim, da nas obiščete, na terenu spoznate delo. Jaz sem zelo ponosna na njega. Po vseh borbah, po vseh kamnih spotike, metanju polen pod noge, zmerjanju, pljuvanju čez nas, po vseh lažeh in lažnih obtožbah smo si v slovenskem prostoru s svojim delom, strokovnostjo in znanjem ustvarili ugled. V veliki meri sem zanj hvaležna dr. Igorju Vojkicu iz območnega urada uprave varne hrane iz Maribora, ki mi je ob ustanovitvi društva naklonil čast in mi pomagal z nasveti. Tudi zaradi njega je društvo danes to kar je.

Moram reči, da sem res zelo žalostna, ker se vedno obravnavajo samo hišne živali, rejne živali pa nimajo glasa in pravice v tej naši državi in to je daleč od tistega kar smo si želeli, zato sem jaz danes tukaj, sem njihov glas. Vam bom rekla tako, živali niso naše bratje in sestre, še najmanj so naši podložniki, so samo narod, ki je ujet v tem trenutku in v tem času in je prav, da tudi za njih poskrbimo.

Jaz sem sicer želela vam predstaviti še tole, imam na ključku sicer, en film, da bi si lahko pogledali kako te živali trpijo, pa bom to pustila kar našemu ministru. Tukaj sem vam pripravila še par razglednic, si jih lahko vzamete, pogledate, lahko jih nesete domov, pa začnite malo razmišljati tudi o rejnih živalih. Tudi rejne živali so naše in ne samo hišni ljubljenčki, so pa lahko lepi hišni ljubljenčki.

Če ima kdo kakšno vprašanje, sem še na voljo, če ne pa…

Hvala lepa, gospa Nedeljko.

Besedo dajem še predstavniku, če boste mikrofon izklopila, gospa… Predstavniku združenja mestnih občin Slovenije, gospod Oman. Izvolite.

Hvala, predsednik, za besedo. Drage dame in gospodje. Lepo pozdravljeni!

Danes na tem mestu tukaj zagovarjam stališča mestnih občin in združenja oziroma skupnosti občin Slovenije. In sicer občine nasprotujejo spremembi s katero se breme financiranja oskrbe živali med 30 in 120 dnevom prevalijo na imetnike zavetišč, posredno pa s tem tudi na občine. Namreč, tri največja zavetišča v Sloveniji so ustanovljena s strani občin. Torej, to imetniki občine in prevalitev stroškov na imetnika pomeni prevalitev, dejansko prevalitev stroškov na te občine. To bi za te občine povzročilo dodatne stroške ne da bi jim bilo za to zagotovljeni dodatni viri financiranja. Predlog zakona v tem delu ni usklajen z reprezentativnimi združenji občin in opozarjamo tudi, da predlog zakona ne vključuje ocene finančnih posledic na občinske proračune, čeprav bi to morali. Strinjamo se, ne samo strinjamo, pozdravljamo prepoved usmrtitve zdravih zapuščenih živali. Ne strinjamo pa se z novimi finančnimi obveznostmi. Zakaj? Predlagamo, da stroške oskrbe po 30 dnevu prevzame državni proračun in potem res ostane financiranje tako kot je bilo, zakaj občine stroške ko so jih imele sedaj predvidene ohranijo. Nenazadnje gre pri oskrbi zapuščenih živali za tako nalogo, ki bi pri svojem v bistvu bolj spadala na regionalni oziroma pokrajinski nivo, saj živali ne poznajo meja, se gibljejo na večjih področjih lahko oziroma celo na državni nivo in s tem bi pokrivali tudi širša območja, tista območja, ki morda sedaj niso tako urejena kot bi želeli. Torej, predlagamo, da stroške oskrbe po 30 dnevu prevzame državni proračun. Prav tako opozarjamo, da bo z novo ureditvijo dvojno penaliziranje oziroma tiste občine, to so mestne in vse druge večje, ki imajo lastno službo zavetišča za živali oziroma je to zgledno vzpostavljeno in so hkrati imetnik zavetišča, da pri teh zapuščenih živalih trenutno bolj izpostavljamo vprašanje oziroma reševanje te problematike v urbanih okoljih. Vendar se povečuje tudi na podeželju. In ker na podeželju ni tako urejeno kot bi bilo potrebno se povečuje pritisk na urbana okolja, seveda, z različnimi pristopi, kako bi to umestili v urbano okolje. Na splošno se odgovornost družbe povečuje. In urejanje te problematike ni predvsem, tako kot je minister že povedal, mačk ni zaradi tega, ker bi bilo več zapuščenih mačk, ampak predvsem zaradi tega, ker se družba na splošno, ne samo v urbanih okoljih bistveno bolj odgovorno odloča za ravnanje v teh primerih in za reševanje te problematike na pristojen način. Dejstvo je, da se marsikje na podeželju oziroma v manjših občinah predvsem ureja na manj ustrezne načine, tako je na primer preko naročilnic, kar ne zagotavlja neke jasnejše ureditve oziroma neke dolgoročnosti. Zato Skupnost občin predlaga nujnost podelitve koncesij za opravljanje te javne službe. S tem bi se zagotovilo neko jasnejšo, bolj predvidljivo urejanje tega področja, dolgoročnost in zagotavljanja storitev po državi. Tudi v primeru, ko država prevzame stroške oziroma državni proračun, bi to bistveno bolj zagotavljalo predvidljivost urejanja tega področja in tudi jasnejšo namenitev oziroma rezervacijo sredstev.

Nasprotujemo tudi širitvi definicije zapuščenih živali, saj črtanje besedne zveze, razen prostoživečih živali sedaj bistveno širi nabor oziroma manj jasno opredeljuje katere živali so potem tiste, ki so hišne živali in seveda širši nabor lahko pomeni spet dodatne stroške za oskrbo. Tako da je tukaj pomembna jasna opredelitev, predvsem pa, da se prostoživečih živali ne namešča v zavetišča za za zapuščene živali. Združenje mestnih občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije se zavzemata za ureditev tega področja, za kakovostno, humano, družbi primerno oskrbo živali, vseh zapuščenih živali, in predvsem za preprečevanje težav, kot smo že danes slišali, za javno varnost, za zdravje. Ta predlagana sprememba zakona, ki je zdaj, pa lahko doseže nasprotne učinke. Namreč, če bo nekemu zavetišču zmanjkovalo sredstev, evtanazije se ne bodo izvajale, tako kot smo se že zdaj zavzemali, bo pa močno upadla osnovna oskrba oziroma standard oskrbe in se bodo pojavljale druge težave, oziroma če bo prihajalo do povišanja stroškov, bodo na koncu občine imele manj sredstev na voljo za reševanje te problematike.

Toliko s strani občin. Vesel bom vsakih vprašanj. Pridružujemo se vsem oziroma podpiramo vse rešitve, ki so v dobro živali, tudi tiste, ki so bile že tudi danes omenjene. Osebno tudi kot veterinar podpiram redne letne preglede živali. Namreč, vse pogosteje v zavetišča sprejemamo živali v zelo slabem zdravstvenem stanju in velikokrat je razlog nevednost lastnika; ni niti namerno ali niti ni stvar malomarnosti, pogosto je rezultat nevednosti. In mislim, da z rednimi letnimi pregledi bi tudi te manj uke skrbnike lahko spodbudili k boljši oskrbi živali in posledično manj obremenjevali zavetišča, hkrati pa seveda tudi proračune. In ja, treba se je zavedati, pojavnost različnih bolezni, ki se prenašajo na ljudi, se povečuje, to beležimo tudi v zavetiščih. Sem pa z veseljem na voljo za vprašanja.