Spoštovani gospe in gospodje! Lepo pozdravljeni!

Pričenjam 36. redno sejo Odbora za finance. Nisem prejel nobenega obvestila o tem, da se kateri član ali članica ne bi mogel udeležiti današnje seje. Prejel pa sem dve pooblastili in sicer poslanka gospa Lidija Ivanuša nadomešča poslanko Eleno Zavadlav Ušaj iz Poslanske skupine SDS. In poslanka Tadeja Šuštar Zalar nadomešča Poslanca Jožefa Horvata iz Poslanske skupine NSi.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje odbora. Članice in člane obveščam, da ste 31. avgusta letos prejeli še predlog za širitev z 9. in 10. točko dnevnega reda. Gre za širitev z dvema točkama z zadevami Evropske unije in je opravljena na podlagi 154. d člena Poslovnika Državnega zbora. V poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je sprejet dnevni red kot je bil predlagan s sklicem seje in z njeno širitvijo.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI, DRUGA OBRAVNAVA.

Predlagatelj zakona je skupina volivk in volivcev. K obravnavi te točke so vabljeni Sindikat delavcev migrantov Slovenije v imenu predlagateljev, predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. Dodatno gradivo k tej točki je mnenje Vlade Republike Slovenije, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vlaganje amandmajev k predlogu zakona se je iztekel 1. septembra letošnjega leta. En amandma je vložila poslanska skupina SNS in sicer k 2. členu.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. In najprej dobi besedo predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije, gospod Mario Fekonja, da v imenu predlagatelja poda obrazložitev k členom predloga zakona.

Gospod Fekonja, izvolite prosim.

Hvala predsedujočemu za besedo. Najprej lep pozdrav vsem prisotnim. Hvala za vabilo.

Predstavitev tega zakona je v bistvu bila opravljena že leta 2018, malo podrobnejša. Takrat je Nova Slovenija s podporo SDS enak, praktični identični zakon obravnavala v Državnem zboru oziroma vložila v zakonodajno proceduro, zato nekaj zelo na obsežno jaz tukaj pri obrazložitvi tega zakona ne bi razpravljal. V bistvu najprej moram povedati, upam, da mi ne boste zamerili, če bom malo daljši tokrat, ker tudi problematika je zelo široka in je potrebno povedati malo več stvari v bistvu, ki vplivajo na sam zakon oziroma na sam predlog zakona.

Najprej bi povedal, da me veseli, da je tukaj prisotno, da so prisotni predstavniki Ministrstva za finance, čeprav sem odkrito rečeno pričakoval nekoga iz družbe, se opravičujem, Simič & partnerji. Zakaj? V roki imam korespondenco predsednika Vlade in gospoda Simiča, kjer je napisan razlog zakaj sem pričakoval nekoga od tam, vendar je cenzuriran, ker nam je predsednik Vlade zagrozil s tožbo, če ga razkrijemo. Vprašajte ga sami, če vas vsebina zanima. Korespondenca je kot odgovor na vprašanje enega izmed naših članov poslal temu članu sam predsednik Vlade, da se ne boste spraševali slučajno kje smo ga dobili. Simič, začasni direktor Fursa, namreč odloča o zakonodaji, ki kroji usodo čezmejnih delavcev in hkrati njegovih strank, poslovnih strank. Vsakodnevno se srečuje s to problematiko. Čemu bi potem zakon spreminjali, če obstoječi prinaša poslovne stranke.

Pa preidem k zakonu. V bistvu naš predlog zakona vključuje nekako tri poglavitne rešitve, dvig splošne olajšave na 7 tisoč evrov, kar pomeni dvig splošne olajšave in ne posebne olajšave, kar je bilo izhodišče Vlade pri svojem mnenju in izhodišče Zakonodajno-pravne službe. Potem je tukaj predlog sprememba načina obdavčevanja iz zdajšnjega navadnega odbitka v izvzem s progresijo. In pa nekako tretja, v bistvu indeksiranje davčno olajšavo oziroma prilagajanje gibanja cen življenjskih potrebščin. Tukaj smo izhajali predvsem iz nekako podobne zadeve iz naslova dnevnic za službena potovanja v tujino. Bom kasneje razložil zakaj.

Vlada je svoje negativno mnenje utemeljevala zgolj z dvema argumentoma. Prvi je, da država nima denarja, drugi pa je odločba Ustavnega sodišča iz leta 2013. Nase ne zanima kakšno je ali kakšno bo stanje v proračunu, če bi končno uveljavili pravično rešitev, ker pravica delavcev nima cene. S pravico se ne trguje, zato ne bomo sprejeli polovičarskih rešitev. Če prebirate naš predlog zakona, boste videli, da v njem velikokrat omenjamo stroške. V vašem negativnem mnenju in mnenju Zakonodajno-pravne službe stroški niso omenjeni niti enkrat. Niti enkrat. Zakaj se izogibate glavnega problema, glavne težave? Stroški so problem, in če govorite o enakosti, izenačite položaj delavcev zaposlenega v Sloveniji s stroški delavca zaposlenega v tujini. O tem odloča Ustavno sodišče skoraj že tri leta.

Zdaj med razpravo bo mogoče kaj v povezavi ustavne odločbe, takratne iz 2013 in predlaganim zakonom povedal moj podpredsednik, dr. Martin Ivec. Sicer pa, ne glede na to kaj je v predlogu zakona napisano in kaj je predlagano, gre za predloge, ki ste jih vi, spoštovani poslanci iz Nove Slovenije in SDS v letu 2018, ko še niste bili na Vladi, Državnemu zboru predlagali sami. To so vaši predlogi, ki ste jih takrat izpostavljali kot nujne za odpravo diskriminatornosti. Mi smo ta zakon le prekopirali in ga vložili zdaj, ko ga lahko sprejmete, če so bili prej izgovori, da ga zaradi tega, ker ste v opoziciji ne morete. Vse do vlaganja ste zakon prepoznavali kot dober. Danes bomo najverjetneje priča harmoniziranemu glasovanju koalicije in opozicije, saj ste takrat, ko kaj predlaga državljan, delavec, skupno proti, ko pa z zakoni tekmujete med seboj, pa velja, kot je v letu 2018 na enem sestanku s poslansko skupino Alenke Bratušek povedala vodja poslanske skupine, da se predlogi opozicije ne podprejo ne glede na to kakšni so. Na Odboru za finance so samo tri osebe, ki problem vsaj približno poznajo, v to sem prepričan. To so poslanec Prednik, poslanec Horvat iz Nove Slovenije in poslanec Ivanuša iz SNS, katera je edino resnično prisluhnila zdaj na koncu v bistvu po vsej tej proceduri čezmejnim delavcem in resnično ugotovila, da ne gre za enako obravnavo. Slovenska nacionalna stranka je to dokazala s tem, da je predsednik Jelinčič zakon javno podprl s podpisom podpore zakonu, pa tudi z vložitvijo amandmaja, ki obravnava bistveni problem pri obdavčevanju, upoštevanje stroškov v zvezi z delom. In če smo že pri stroških v zvezi z delom, kakšen je potem stvarni in razumni razlog, da ima čezmejni delavcev priznane enake stroške ne glede na to v kateri državi je zaposlen, dnevnice za tuje države so pa različne. Je naključje, da so ravno dnevnice za Belgijo najvišje? Bi bile najvišje v Bosni, če bi bil Bruselj tam? Jasno, da ste poslanci na službeni poti največ v Bruslju. Popolnoma razumem, da ste si dnevnice tam nastavili najvišje, ker enostavno ni drugega razloga za obrazložitev. Zakaj pa? Ministrstvo za javno upravo nam namreč ni vedelo odgovoriti na vprašanje po kakšnem ključu se določajo dnevnice oziroma kaj je sestavina tega zneska dnevnic za službena potovanja, pa so zato pristojni. Človek bi pričakoval, da so različne zaradi različnih življenjskih standardov in cen. Kdor temu pritrdi, se naj vpraša, zakaj potem niso najvišje v skandinavskih državah kjer je standard še višji? Glede na vse povedano, si lahko mislite koliko je dejansko vredno mnenje o predlogu zakona, ki je izdelek fiktivnega ministra za finance.

Še nekaj besed o mnenju Zakonodajno-pravne službe. Seveda se pričakuje, da Zakonodajno-pravna služba dokument na katerega se sklicuje, najprej prebere.

Gospod predlagatelj, zdaj vas pa moram ustaviti. Vi zdaj polemizirate z dvema mnenjema, katerih mi sploh še nismo slišali. Res je, da smo ju dobili v pisni formi. Vaša uvodna predstavitev je namenjena izključno predstavitvi vašega predloga zakona. Vi boste lahko potem v razpravi polemizirali s predstavljenimi mnenji kolikor boste hoteli, seveda v okviru nekih razumnih omejitev. Zato vas pozivam, dve stvari. Prvič je, da razpravljate oziroma predstavljate predlog zakona. Drugič pa vam že zdajle povem in vas blago opozarjam, da ne uporabljate izrazov kot je fiktivno ministrstvo, ker so to omalovažujoči izrazi in v kolikor boste s temi izrazi nadaljevali, vam ne bom dovolil, da boste nadaljevali z besedo.

Zdaj pa izvolite, nadaljujete.

V redu. Najlepša hvala, bom potem prihranil ta del za potem.

V bistvu, potem moram počasi pa zaključiti. Kot sem že na začetku povedal, zakon zelo dobro poznate, vsi poslanci ste že najmanj dvakrat dobili na poslanke klopi celotno problematiko čezmejnih delavcev, celotno, že več predlogov in kar je enostavno.

Še za konec naj povem, naredil sem en preprosti izračun in primerjavo koliko čezmejni delavci prinesemo v državo brez upoštevanja dohodnine. Po besedah Vraničarjeve, kot je bila še ministrica, nas je čezmejnih delavcev nekje 63 tisoč. Svoje plače porabljamo v Sloveniji, kar znese približno 95 milijonov evrov in pomeni ca 15,2 milijona direktno v proračun iz naslova DDV. V enem mesecu ali skoraj 190 milijonov letno. Samo z našim denarjem financiramo približno 38 tisoč maksimalnih socialnih pomoči, samo z naše – da bodo ljudje imeli za predstavo, kakšni so to zneski – sem naredil nekaj primerjav s temi 190 milijoni letno in slovenskim proračunom za leto 2021. S tem denarjem, ki ga mi prinesemo v slovenski proračun, to je denar iz DDV, se lahko nabavi vsaj 60 milijonov hitrih Covid testov na katerih po novem, na katerem po novem ponovno služite in jih čezmejnim delavcev zaračunavate ali pokrijemo vse regrese, povračila stroškov in nadomestil, dodatkov za delovno uspešnost in sredstva za nadurno delo zaposlenim v javnem sektorju, med tem, ko čezmejni delavci čakajo na izdajo odločbe po več let in prejmejo na to več odločb hkrati, pri katerih se nihče ne vpraša ali bo oseba to zaradi počasnosti ali nesposobnosti FURS lahko plačala. Ali pokrijemo celo vse transferje nezaposlenim, to je po proračunu 2021. popolnoma financiramo vse štipendije, naš otrok je pa ne dobi, ker presegamo cenzus. Ali pokrivamo celotne odhodke s proračuna nepridobitnim organizacijam in ustanovam ali pokrivamo celotne stroške nakupa zgradb in prostorov vseh prevoznih sredstev in financiramo vso investicijsko vzdrževanje in obnove osnovnih sredstev za tiste, ki nam očitate uporabo infrastrukture.

Pa bi še tukaj izkoristil, ker sem ravno opazil gospoda koordinatorja stranke Levica…

Gospod predlagatelj, zdaj ni čas za polemiko niti za razpravo. Vi predstavite osnovno stališče, predstavitev, vse ostalo je potem stvar razprave. Ne polemizirajte zdaj s tukaj prisotnimi ljudmi v tej fazi.

V redu. Hvala. Potem sem zaključil.

Dobro. Hvala lepa.

Nadaljujemo, gospe in gospodje. In sicer ima zdaj besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, v tem primeru je to gospa Sladjana Ješić.

Prosim.

Hvala za besedo.

Dober dan!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila skladno s poslovniško določenimi nalogami torej preučevala je ali je predlog zakona skladen z Ustavo, pravnim sistemom iz zakonodajno-tehničnega vidika in pripravili smo pisno mnenje. Sedaj amandmaji, ki bi naslavljali naše pripombe niso vloženi, zato ključne pripombe iz mnenja ostajajo in jih bom samo na kratko povzela.

Najprej obrazložitev predloga zakona je v pretežni meri premalo vsebinska in premalo podrobna in pri posameznih rešitvah se zastavlja vprašanje o zasledovanem cilju pravnega urejanja in ustreznosti normiranja za njegovo dosego. Predlagane rešitve glede zagotavljanja ustavnega načela enakosti med davčnimi zavezanci v predlogu zakona temeljijo na napačnem izhodišču to je zagotoviti enakost deležev v razpoložljivem dohodku zavezanca po plačilu davka. Tukaj ZPS izpostavlja, da je presojo ali je davčno breme med davčne zavezance razporejeno enakomerno treba opraviti z vidika davčne osnove, davčne stopnje ter davčne oprostitve in torej ne z vidika enakosti deležev v razpoložljivem dohodku zavezancev. Z ustavno upravnega vidika je sporna tudi končna določba, ki predvideva retroaktivno veljavo, pri čemer pogoji iz drugega odstavka 155. člena Ustave za izjemno dopustnost retroaktivnosti niso navedeni oziroma utemeljeni. Kot rečeno amandmajev, ki bi naslavljali pripombe ni, zato so torej vse pripombe ostajajo.

To je vse z moje strani.

Hvala.

Hvala, gospa Ješić.

Naslednja je na vrsti predstavnica Ministrstva za finance, gospa državna sekretarka, Maja Hostnik Kališek.

Izvolite, prosim.

Hvala lepa.

Vlada Republike Slovenije v svojem imenu na Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki ga obravnavate danes izpostavlja problematiko predloga določbe, po kateri določena kategorija rezidentov ne bi bila zavezana za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije. Predlog te določbe, ki pomeni odstop od mednarodno uveljavljenega načela obdavčevanja po svetovnem dohodku za rezidente zgolj za določeno kategorijo zavezancev je sporen z vidika enakosti pred zakonov. To bi po mnenju Vlade pomenilo tudi veliko tveganje za zlorabo predpisov na področju ustanavljanja podjetij v tujini ter zaposlovanja delavcev rezidentov v teh podjetij v tujini. Nadalje bi to lahko privedlo tudi do siceršnje neobdavčitve dohodkov iz delovnega razmerja ne samo v Sloveniji kot državi njihovega rezidentstva temveč tudi v državi, kjer je sklenjena pogodba o zaposlitvi. Poleg tega pa bi predlagana rešitev za določene kategorije dohodkov zavezancev glede na sklenjene konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja pomenila dvojno neobdavčitev dohodkov. V tem okviru gre predvsem za dohodke iz pokojnin, ki so po mednarodno uveljavljenih standardih na področjih teh konvencij obdavčeni zgolj v državi rezidentstva ne pa tudi v državi vira dohodka. Nekatere druge rešitve, ki so predlogu zakona pa gredo v pravo smer, saj pomenijo razbremenitev zaposlenih s poudarkom na načelu poštenosti in pravičnosti ter spodbujanja aktivnega zaposlovanja. Vlada je, zaradi zasledovanja tem ciljem v maju letošnjega leta v Državni zbor posredovala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki primerljive rešitve ureja celoviteje, zato je Vlada med drugim pripravila tudi predlog zdržnega dviga splošne olajšave na nivo ocenjenih minimalnih življenjskih stroškov, ponovno avtomatično usklajevanje lestvice in olajšav in znižanje davčne stopnje v zadnjem dohodninskem razredu. Ker so prioritete te Vlade v tem ključnem trenutku okrevanja po pandemiji Covid-19 reševanje ključnih področij, investicij in oživitev gospodarstva pa so bile pripravljene tudi druge rešitve, ki gredo v smer razbremenitve dohodkov fizičnih oseb, s katerimi se prav tako spodbuja oziroma ponovno vzpostavlja gospodarske aktivnost in naložbe v Sloveniji. Na podlagi vsega povedanega Vlada predloga zakona, ki se obravnava danes ne podpira.

Hvala.