Spoštovani, nadaljujemo s sejo.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O DOLOČITVI HARMONIZIRANIH PRAVIL O UMETNI INTELIGENCI IN SPREMEMBI NEKATERIH ZAKONODAJNIH AKTOV UNIJE.

Najprej bi povabil k besedi predstavnico Ministrstva za javno upravo, državno sekretarko, gospo Urško Ban, za kratko obrazložitev.

Prosim.

Najlepša hvala, spoštovani predsednik, za dano besedo!

Spoštovani poslanci in poslanke!

Pred vami je Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi nekaterih zakonodajnih aktov unije.

Naj najpre uvodoma pojasnim, da je Evropska komisija predlog tega zakonodajnega akta poslala v obravnavo 23. aprila 2021, pri čemer se zadeva prednostno obravnava v okviru pristojne delovne skupine Sveta za telekomunikacije in informacijsko družbo. V okviru predsedovanja Sveta EU bo Republika Slovenija aktivna pri usklajevanju predloga uredbe, pri čemer si bo prizadevala za njeno izboljšanje v smislu večje jasnosti, konsistentnosti in predvidljivosti za vse relevantne deležnike. Po zaključku predsedovanja bo Republika Slovenija stališče ponovno proučila, ga dopolnila, v kolikor bo le to potrebno, glede na razvoj pogajanj in glede na potrebo po oblikovanju specifičnih nacionalnih pogledov na besedilo takrat aktualnega dokumenta. Na ta način se bo vključila v nadaljnje postopke priprave uredbe.

Mogoče povzamem oziroma naštejem nekaj glavnih poudarkov uredbe o umetni inteligenci. Predlog uredbe uresničuje politično zavezo Evropske unije za harmoniziran pristop k obravnavi človeških in etičnih posledic umetne inteligence v Evropski uniji. Predlog temelji na vrednotah in temeljnih pravicah, njegov namen pa je ljudem zagotoviti zaupanje v rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, ter spodbuditi podjetja, da jih razvijajo. Z določitvijo usklajenih pravil na področju umetne inteligence, uredba omogoča učinkovito delovanje notranjega trga, ter uporabnikom v EU zagotavlja visoko raven varstva temeljnih pravic pri njeni uporabi. V predlogu uredbe so opredeljene skupne zahteve, ki veljajo za načrtovanje in razvoj nekaterih sistemov umetne inteligence, predvsem za tiste z visokim tveganjem, preden so ti dani na trg.

Predlog uredbe določa metodologijo ocenjevanja tveganja za opredelitev visoko tveganih sistemov umetne inteligence, ki predstavljajo bistveno tveganje za zdravje in varnost ali temeljne pravice oseb. Jasne obveznosti so naložene tudi ponudnikom in uporabnikom teh sistemov, da se zagotovita varnost in spoštovanje obstoječe zakonodaje o varstvu temeljnih pravic v celotnem življenjskem ciklu sistemov umetne inteligence. Predlog uredbe temelji na obstoječih pravnih okvirih, ter določa harmonizirana pravila na podlagi sorazmernega pristopa, ki temelji na tveganju. To pomeni, da se regulativna bremena uvajajo le, kadar je verjetno, da bo sistem umetne inteligence predstavljal veliko tveganje za temeljne pravice in varnost.

Naj povzamem, Evropska komisija predlaga regulativni okvir za umetno inteligenco, ki je pomemben za razvoj enotnega trga, za uporabo zakonitih, varnih in zaupanja vrednih sistemov umetne inteligence, ter preprečevanje razdrobljenosti trga Evropske unije. Zelo pomembno je, da regulativni okvir zagotavlja pravno varnost za lajšanje in spodbujanje naložb in inovacij na področju umetne inteligence, tako da jasno določi, katere zahteve, obveznosti, ter postopke za skladnost je treba upoštevati za uvedbo ali uporabo sistema umetne inteligence na trgu Evropske unije.

Še nekaj razlogov podpore Republike Sloveniji uredbi o umetni inteligenci. Republika Slovenija podpira predlog zakonske ureditve razvoja in uporabo umetne inteligence, ki prinaša sistemski način ureditve različnih vplivov, učinkov in izzivov, ki jih uvajanje umetne inteligence prinaša v družbo. Republika Slovenija podpira pripravo enotne horizontalne uredbe o umetni inteligenci, na ravni Evropske unije, da bi tako vzpostavili koherenten okvir za bodoči razvoj in uporabo umetne inteligence, predvsem visoko tveganih sistemov umetne inteligence na način, da se urejanje ne začne iz nič, temveč gradi in zagotavlja skladnost na podlagi že obstoječe zakonodaje.

Republika Slovenija se strinja z usmeritvijo, ki temelji na oceni tveganja in ki ne regulira same tehnologije, temveč njeno uporabo, s tem, da opredeli hierarhijo različnih segmentov uporabe glede na potencialna tveganja, ter za različne segmente opredeli ustrezne zahteve regulacije v tem okvirju, pa jasno definira, kaj in kje je potrebna posebna pozornost. Republika Slovenija se prav tako zavzema za vse tiste rešitve, katerih namen je zagotoviti pravni okvir, ki bo zagotavljal spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin, pri razvoju in uporabe sistemov umetne inteligence.

Spoštovani, toliko na kratko. Predlagam, da predlog stališča podprete. V primeru, če imate vprašanja, pa sva s sodelavcem tukaj na razpolago za odgovore.

Hvala lepa.

Hvala.

Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljat? (Ne.) Ugotavljam, da nihče, torej prehajamo na odločanje. Glede na to, da ni bilo pripomb, predlagam naslednji sklep: »Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (akt o umetni inteligenci) in spremembi nekaterih zakonodajnih aktov unije, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, kot pristojnemu odboru, da predlog stališča sprejme.« Želi kdo obrazložit svoj glas? (Ne.) Ugotavljam, da nihče. Glasujemo.

Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem je ta točka dnevnega reda zaključena.

Se zahvaljujem današnjim gostom.

Prehajamo na naslednjo, 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O NADZORU DRŽAVNE MEJE, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada, s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, kar je tudi podprl Kolegij predsednika Državnega zbora.

Med nami pozdravljam tudi državnega sekretarja, gospoda Franca Kanglerja, skupaj s sodelavci in bi ga kar povabil k besedi za kratko predstavitev Predloga zakona o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje.

Prosim, gospod Kangler.

Hvala lepa.

Kot ste sami ugotovili, gre za skrajšani postopek. Na Ministrstvu za notranje zadeve smo se v pretelkosti večkrat srečevali s problematiko vpisa v Zemljiško knjigo, kar se tiče služnostnih pravic. Glede na to da, kadar lastnik oziroma solastniki so različni, smo imeli težave glede ograje, ki je na meji, urediti služnostne pravice, pri čemer so, s tem zakonom po skrajšanem postopku urejamo sorazmerno na lastniško strukturo, da se tudi služnostne pravice podelijo.

Hvala.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta? (Da.)

Prosim.

Gospod predsednik, hvala za besedo.

Lep pozdrav, spoštovani gospodje in gospe!

Torej, Komisija za državno ureditev je to problematiko obravnavala in glede na to, da je torej že velikokrat bilo opozorjeno na težave, ki se pojavljajo pri postavitvi tehničnih ovir na zemljiščih, smo na komisiji torej pri obravnavi Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o nadzoru državne meje, potrdili.

Toliko, hvala.

Hvala.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? / medsebojni pogovor/ Aha, jih ni. Dobro.

Potem odpiram razpravo, predlagam pa, da naredimo razpravo o vseh členih skupaj, skladno s 128. členom Poslovnika, nato lahko glasujemo o amandmaju in potem seveda o vsem predlogu besedila skupaj, z eventuelno izglasovanim amandmajem. Kdo nasprotuje temu predlogu? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na razpravo o celotnem besedilu in vloženem amandmaju skupaj. Želi kdo besedo? (Da.)

Prosim.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Glejte, načeloma nimamo nobenih zadržkov glede postavitve te mreže, bodeče žice, vendar, nas pa moti, tako, kot sem opozarjal že prejšnjo Vlado in to, da je najbolj, največji problem je v tem, ker mreža, žica bodeča se postavi in nihče ne čisti potem. Lovci se borijo, pošiljajo dopise. Te bodeče žice na meji so zaraščene z pleveli, divjadi grejo, skačejo vsepovsod in tudi po grmovjih, zato se zaletijo tam in imajo lovci še toliko večje težave.

Tako da je treba absolutno na prvo mesto postavit tudi to, da če se postavijo te bodeče žice na meje, je treba dobit nekoga, ki bo čistil oziroma kosil, potem pa iz 1. člena v novem drugem odstavku 8.c člena, je nekako dokaj nejasno besedilo. Manjka nekakšno pojasnilo, kaj pomeni služnostni upravičenec oziroma služnostni zavezanec. To bi prosil za pojasnilo. Pa seveda da, če gremo v to, da potem se najde tudi nekdo, da te čisti brežine, sploh tam, kjer so bodeče žice na meji.

Hvala.

Hvala.

Želi še kdo besedo? (Da.)

Aha, gospod Černigoj, prosim.

Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo.

Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani drugi cenjeni gostje!

V Novi Sloveniji Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje podpiramo in bomo glasovali za. Veselim in, pozdravljamo nadgradnjo tega zakona in poskušanja reševanja zatečenega stanja. Bi pa na tem področju rad izpostavil mogoče tudi to, da Ljubljana, kot je že moj predhodni kolega izpostavil, je daleč od srža problema in tudi mi včasih, iz Ljubljane, iz Državnega zbora nee vidimo te ograje, moram pa povedat, da s tam, kjer jaz prihajam, iz Ilirske Bistrice in iz drugih krajev, ob mejo, slovensko-hrvaško oziroma Schengenski meji, ta ograja je včasih(?) in prinaša tudi dodatno varnost. Seveda se strinjam, da bi jo bilo včasih tudi bolje poskrbet za njo, to se popolnoma strinjam, bi pa mogoče, kar mi tudi Poslovnik omogoča, se bi tukaj skliceval na 49. člen in pozval predsednika, da mogoče enkrat v prihodnosti pozove vse člane Odbora za notranje zadeve, da si samo situacijo, samo zatečeno situacijo lahko ogledamo tudi na terenu in zato se bi skliceval na 49. člen Poslovnika Državnega zbora, da tudi mi poslanke in poslanci, to vidimo v naravi.

Hvala za besedo.