Spoštovani!

Dovolite mi, da v imenu članov našega odbora, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter navzočih predstavnikov in predstavnic slovenskih inštitucij ter seveda v svojem imenu izrekam dobrodošlico vsem gostom iz Hrvaške, predvsem pa, da izrazim zadovoljstvo, da smo kljub omenitvam, ki jih narekuje Covid, uspeli sklicati današnjo sejo.

Še posebno zadovoljstvo pa je, da smo sejo sklicali v času pomembnega dogodka, to je predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije.

Naj povem še to, da smo na dnevni red uvrstili teme na predlog Hrvaške strani, ki nas je tudi obvestila na katera konkretna vprašanja bi želeli dobiti pojasnila naših strokovnjakov in jih bom navedel kasneje pri točki dnevnega reda.

Besedo dajem kolegici Marijani Petir, predsednici Odbora za kmetijstvo hrvaškega sabora.

Spoštovani predsednik Paulič, še enkrat se zahvaljujem na pozivu za potekanje skupne seje najinih odborov in v imenu članov Odbora za poljedelstvo hrvaškega sabora, hrvaškega parlamenta, ministrstva za poljedelstvo in tukaj navzočnih predstavnikov hrvaških institucij zahvaljujem na dobrodošlici.

Kot ste že povedali, pred nami so izjemni časi, ne samo zaradi pojava pandemije Covid bolezni, ampak tudi zaradi bolj in bolj izraženih klimatskih sprememb, ki vplivajo na poljeprivredno pridelavo pa tudi na druga globalna strateška in varnostna vprašanja.

Pogosto zanemarjamo pomen poljedelstva, proizvodnje hrane pa tudi važnih vlog, ki jih nekateri okoljski elementi navezani na samo poljedelsko dejavnost kot so pomen čebel in čebelarstva, o katerih bomo danes razpravljali. Vse jemljemo takšno kot je, kot nekako zatečeno stanje in to vse dokler se ne pojavijo problemi v verigi oskrbovanja s hrano, takrat postanemo občutljivi na vprašanja proizvodnje hrane, vpliva klimatskih sprememb in poskušamo delovati. Tudi nova skupna poljedelska politika kot tudi z njo povezani evropski zeleni plan, sta prepoznala ta problem, zato se v dokumentih vedno več pozornosti posveča ozeljevanju poljedelstva in pokazujemo na pomembnost ohranitve in zaščite narave, okolja in biološke pestrosti, ki imajo bistveni vpliv na samo poljedelsko proizvodno pridelavo.

Menim, da moram spomniti, da narava ne pozna državnih meja in zato nam je potrebna bolj ozko in močnejše sodelovanje med najinima državama, da bi na te globalne klimatske spremembe ponudili adekvaten odgovor.

Prepustila bi zdaj besedo predsedniku odbora, gospodu Pauliču.

Pričenjam 32. sejo odbora s predlaganima točkama dnevnega reda.

Pod točko 1, stanje čebelarstva v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški.

Pod točko 2, predstavitev predloga deklaracije Odbora za kmetijstvo Sabora Republike Hrvaške, o Alpe Adria Donava območju brez GSO. Na sejo smo povabili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano, Kmetijski inštitut Slovenije, Čebelarsko zvezo Slovenije in pa Nacionalni veterinarski inštitut. Naj vas obvestim, da se seja snema in bo napisan magnetogram seje, zato prosim vse, ki boste sodelovali v razpravi, da se predstavite z imenom in priimkom. Kot pa vidite, je zagotovljen prevod v Hrvaščino in obratno.

Predlagam, da uvod k 1. točki podata predsednik Čebelarske zveze Slovenije gospod Boštjan Noč in gospod Željko Vrbo s predsedniki čebelarske zveze Hrvaške, nato pa bi se v razpravo vključili še ostali, če boste to želeli.

Besedo dajem predsednici gospe Petir.

Hvala predsednik Pavlič, kot sem že povedala v uvodu seje, potrebna nam je ožje in močnejše sodelovanje in izmenjava izkušenj, pa tudi vključevanje vseh relevantnih inštitucij v razprave, ki so na današnjem dnevnem redu skupne seje najinih odborov. Med hrvaškimi inštitucijami, z nami so predstavniki s svojimi pčelnimi ljudmi, iz Ministrstva za poljedelstvo oziroma Ministrstvo poljeprivrede, Hrvaške agencije za poljedelstvo in hrano oziroma Hrvatska agencija za poljeprivredu in hranu, Poljedelski inštitut Osijek, Poljeprivredni institut Osijek in Hrvaška čebelarska zveza, Hrvatski pčelarski savez.

Verjamem, da bo današnja razprava in izmenjava izkušenj služila tudi kot dobra podlaga za nadaljnje aktivnosti in delovanje ne samo nam zastopnikom, parlamentarcem, ampak tudi tukaj navzočim gostom. Predsednik Pavlič, podam vam besedo.

Sedaj vabim predsednika Čebelarske zveze Slovenije, Boštjana Noča k besedi. Prosim pa vse, ki boste sodelovali v razpravi, da se osredotočite predvsem na naslednje teme, sprememba direktive o medu, medeni zajtrk v šolah, označevanje medu, trženje medu, ponaredki medu, ukrepi za podporo čebelarjem v Sloveniji, stanje medonosnih rastlin in ukrepi, ki se izvajajo z namenom zaščite medonosnih rastlin, vpliv čebelarstva na ohranitev podeželja in proizvodnje hrane.

Gospod Noč, izvolite.

En lep pozdrav še enkrat vsem skupaj, obema predsednikoma, našemu državnemu sekretarju, poslankam, poslancem!

Jaz bi bil v uvodu kratek in bi potem več časa namenili odgovorom, ki jih želite slišati iz naših vrst, zato imamo med nami tudi strokovnjake s Čebelarske zveze, ki bodo lahko tudi konkretno odgovorili na vprašanja. Z nami je Peter Kozmus, ki je tudi podpredsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondija in pa naše sodelavke Nataša pa Andreja, ki skrbita za varno hrano in pa Aleš Bozovičar, ki skrbi za medovite rastline. To so tudi teme, ki ste jih želeli.

Mogoče samo par podatkov. V Sloveniji je več kot 12 tisoč čebelarjev, več kot 15 tisoč čebelnjakov, zakonsko imamo dovoljeno gojiti samo Kranjsko čebelo. Imamo v večini svoje AŽ panje. Na Čebelarski zvezi ta center je last Čebelarske zveze, narejen izključno, v veliki večini z lastnimi sredstvi čebelarjev in je v 100 % lasti slovenskih čebelarjev. Trenutno je tukaj na Čebelarski zvezi zaposlenih 16 ljudi, od tega velika večina v okviru programa javne svetovalne službe o čebelarstvu. Tukaj na čebelarskem centru imamo uredništvo Slovenskega čebelarja, ki je najstarejša slovenska strokovna revija, ki izhaja več kot 120 let nepretrgoma, 11 številk letno, potem imamo lasten laboratorij za kvaliteto čebeljih pridelkov, strokovno čebelarsko knjižnico, čebelnjake, učne prostore, skratka suport, ki ga rabijo slovenski čebelarji. Naša želja je da, tako kot Slovenija ima tudi hrvaška Kranjsko čebelo in tukaj je obojestranski interes, da delamo na selekciji in da konec koncev eden drugemu z izkušnjami pomagamo in tukaj je ena od prilik, da okrepimo sodelovanje med slovenskimi in hraškimi čebelarji, ker konec koncev vsi imamo interes, da se Kranjska čebela ne meša z drugimi rasami.

V svetu je po nekaterih podatkih kar 70 % medu ponarejenega. To je svetovni problem. Moram reči, da tukaj v Sloveniji na srečo tega problema ne opazimo v veliki luči, ker nam inšpekcijske službe sorazmerno dobro delujejo, ampak glede na to, da je pa na globalnem trgu tega ogromno, pa moramo biti na tem področju zelo pazljivi. Zato je zelo pomembno, da je naše ministrstvo prisluhnilo Čebelarski zvezi Slovenije, in da je dana pobuda Evropski uniji, da bi moral biti ves med v Evropski unijo označen točno z navedbo države porekla. To pomeni, da če je mešanica, pomeni, ne vem, 50 % slovenskega pa 50 hrvaškega. In jaz upam in verjamem, da bo to v kratkem tudi sprejeto.

Jaz bi mogoče samo še dve stvari zelo na kratko. Naša želja je in tudi ta odbor Državnega zbora je večkrat željo Čebelarske zveze potrdil, da pridemo na enako kot ima Hrvaška. Hrvaška ima plavi dizel, mi želimo, da imajo čebelarji v Sloveniji povrnjene trošarine, to kar ga ima ostalo kmetijstvo. In verjamem, da se mi iz izkušnje hrvaških kolegov lahko naučimo, in da to prekopiramo tudi v Slovenijo, ker na konec koncev vsi čebelarji, tako kot ostali kmetje, ki trošarine imajo povrnjene, to zaslužimo.

Omenil bi samo še Slovensko čebelarsko akademijo, ki deluje v okviru kmetijskega inštituta. Tudi tukaj ponujamo roko, kajti prenašanje izkušenj, znanja iz ene države v drugo je zelo pomembno, zato bo jutri zvečer, ko čebelarska zveza gosti vseh šest predsednikov čebelarskih zvez bivše Jugoslavije, tudi predstavitev dela Slovenske čebelarske akademije z željo, da ta medsebojna znanja izmenjavamo.

In na koncu. V Sloveniji imamo edini ta trenutek na svetu tudi certificirane čebelarske turizme. To se pravi, da si lahko ogledajo ljudje čebelarsko zgodbo. Slovenija ponuja roko hrvaški in gremo skupaj in tudi na hrvaškem po enakem sistemu kot je pri nas, začnemo certificirati čebelarske turizme na hrvaškem. Jaz mislim, da več kot bo registriranih čebelarskih turizmov v Evropi, bolj bomo čebelarji prepoznani in direktna prodaja na teh čebelarskih turizmih je tista garancija, da bo tudi ta potvorjen med izginil iz tega trga.

Tako da, neke iztočnice, več pa seveda kasneje za vprašanja.

In še nekaj. Čebelarske zveze ne bi bilo brez več kot 210 čebelarskih društev na terenu in slovenski čebelarji smo tudi znani po svojih praporih in tukaj imamo monografijo o slovenskem čebelarstvu in jaz bi obema predsednikoma ob tej priliki tudi poudaril eno monografijo o slovenskem čebelarstvu. / aplavz/

Hvala predsedniku Slovenske čebelarske zveze, gospod Noču.

Sedaj bi dal besedo predsedniku Hrvaške čebelarske zveze, gospod Vrbos. Izvolite.

Spoštovani vsi navzoči! Pozdravljam vas in se zahvaljujem, ker ste tako gostitelji.

Tako kot kolega, bom kratek in bom povedal nekaj besed o stanju čebelarstva na Hrvaškem. Moram pohvaliti pobudo, da se sestanemo in da se vsi skupaj še naprej borimo za obstojnost čebel in čebeljih družin in pridelovalcev medu.

Leta 2013 je Hrvaška imela 2 tisoč 500 čebelarjev in dejansko pet let pozneje, torej leta 2018, je število zelo upadlo. Od leta 2018 naprej so čebelje skupnosti nekoliko naraščale, ampak še vedno imamo komaj 60 tisoč čebeljih panjev in to še upada. Hrvaška ima dovolj medu, toda vseeno pa, izvažali smo tisoč 300 ton medu, uvažali pa 200.

Zdaj Hrvaška… Nisam uhvatila, oprostite. Dve to tri tone medu je uvažala in preko tisoč 300 ton je uvažala medu.: Sčasoma se je ta trend spreminjal, tako da zdaj Hrvaška uvozi 2 tisoč ton medu in izvozi približno 300, 400. Imamo okrog 4 % profesionalnih čebelarjev, to je okrog 300 ljudi, ki imajo okoli 150 tisoč čebeljih skupnosti. To je povprečje, toda sedaj je seveda drugače. Lani smo imeli škodo 22 tisoč 800 milijonov škode. Problem Republike Hrvaške je, da nismo izkoristili nobena sredstva iz Evropske unije za čebelarski sektor. Šele leta 2018 je Ministrstvo za poljedelstvo vključilo sektor čebelarstva v svoj program. V štirih letih realizacije je pomoč čebelarstvu okrog 2 milijona evrov. To niso direktne podpore čebelarjem, ampak določene podpore temu sektorju. Država je pomagala s 400 tisoč kun čebelarjem, Slovenci ste povedali, da je to leto čebelarjenja najhujše v zadnjih stotih letih, pri nas pa je na hrvaškem to leto najhujše. Osnovni problem ni uvoz in niti ne klimatske spremembe, pač pa ilegalni ponaredki medu in upamo, da bomo v teh dveh dneh lahko prišli do strategije s katero bomo to prevladali. Mi smo turistična dežela z velikim tranzitom tujcev skozi našo deželo in na poti do morja ste verjetno videli stojnice in ljudi, ki prodajajo različne stvari z različnimi barvnimi nalepkami. To žal ni pravi med, je ponaredek in ljudje, ki gredo iz morja in imajo še nekaj denarja, ga porabijo za takšne stvari in ostanejo razočarani, ker seveda ne gre za avtohtoni pridelek. Upam, da bomo skupaj uspeli se izboriti za to zadevo, saj en kolega iz ene sosednje države je rekel, da v njegovi državi sploh več ne govorijo o ponaredkih medu, ker je tega toliko, da se jim ne splača boriti se za to. Seveda, da je to zelo velika katastrofa za vse nas, zlasti pa za potrošnike, ki ne kupijo dejansko tisto kar bi radi kupili in kar bi morali dobiti. Mi imamo nekatere metode za borbo zoper teh stvari, ampak ne moremo sami, saj vplivamo lahko samo na 15 % čebelarjev, ki so člani naše združbe. Mi v tem zaostajamo, saj država ne financira dovolj in zaostajamo tudi tako kot zaostajajo nekatere stvari v Sloveniji. Škode, ki zadevajo Hrvaško in Slovenijo, so različno financirane. Hrvaška 400 tisoč evrov, Slovenija, hvala bogu, milijon 300 tisoč evrov. Brexit je osvobodil denar oziroma finančna sredstva za ta sektor in smo dobili 20 % več denarja kot sem slišal, Slovenija 70 %. Ne bom govoril o Madžarki, oni so rešili sezono, saj so dobili večja sredstva in mi tudi se moramo prizadevati, da bi dobili več.

Zahvaljujem se Boštjanu za njegovo prezentacijo. Pokazal se je kot prijatelj hrvaških čebelarjev. Na Hrvaškem imamo samo štiri zaposlene in nismo močni kot ste vi v Sloveniji, vendar s sodelovanjem bomo skoti to prišli na boljše.

Tudi bi rad povedal, imamo strokovni časopis, Hrvatska pčela, hrvaška čebela, ki nenehno izhaja 140 let. Peti je po tem v svetu in tretji v Evropi. Upam, da bomo obletnico praznovali skupaj.

Hvala lepa. Imamo še majhna darila za vas v zahvalo, ker ste te prepomembne teme postavili kot temo na današnji dnevni red

/ aplavz/

Hvala lepa gospod Vrbos.

Sedaj sprašujem oba državna sekretarja, če se želita že v tej točki oglasiti ali bosta počakala na razprave, vprašanja, pa se oglasita kasneje. Vaša odločitev, kakor želite. Boste počakali.

Postopkovni predlog, gospod Ivanuša.