Bomo začeli počasi. Za začetek, a veste, od danes naprej smo lahko tudi, če smo vsi, imamo PC pogoj, če imamo, smo lahko tudi brez maske. In meni dovolite, če bom moral govoriti, da bom to naredil čez… O, glej, saj bomo kompletni. Ja, lažje dihaš, ne?

Vse člane komisije, vabljene in ostale prisotne lepo pozdravljam!

Na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastilom sodelujejo: Bojana Muršič namesto Janija Prednika ter najavljeni, a, tukaj je, lep pozdrav, Ljubo Žnidar namesto Tomaža Lisca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. Ker nisem prejel predlogov za umik točke z dnevnega reda in predlogov za razširitev dnevnega reda seje, ugotavljam, da je dnevni red določen, kot je bil dne 22. 9. 2021 posredovan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG DOPOLNITVE POSLOVNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, SKRAJŠANI POSTOPEK.

Kolegi… Predlog akta je dne 29. 3. 2021 Državnemu zboru v obravnavo v skrajšanem postopku predložila skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Gregor Perič in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 102. seji, dne 20. 4. 2021 odločil, da se predlog akta obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, smo prejeli še mnenje vlade z dne 29. 4. in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. 9. Na sejo komisije so bili k obravnavani točki vabljeni predlagatelj, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet in vlada. V skladu s 1. alinejo 37. člena poslovnika Komisija za poslovnik obravnava predlog poslovnika Državnega zbora ter njegove spremembe in dopolnitve. V skladu s 94. členom Ustave ima Državni zbor poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. V skladu s 170. členom poslovnika Državni zbor Poslovnik Državnega zbora ter njegove spremembe in dopolnitve sprejema smiselno po postopku, ki ga za poslovnik določa za sprejem zakona. Rok za vlaganje amandmajev k predlogu akta do 30. 9. 2021 je bil. V roku amandmaji niso bili vloženi.

Pričenjam drugo obravnavo predloga akta, v kateri bomo na podlagi 126. člena pravilnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga akta. Besedo dajem Gregorju Periču, prvopodpisanemu predlagatelju za dopolnitev obrazložitve.

Izvolite, gospod Perič.

Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi, ostali prisotni, lep pozdrav.

Zelo na kratko bom predstavil namen same spremembe, predloga spremembe našega poslovnika, in sicer izhaja čisto iz praktičnih izzivov. Vemo, da imamo še zlasti v tem mandatu ustanovljen veliko preiskovalnih komisij. In v praksi se potem izkaže, da pri sklicevanju terminov za izvajanje takih ali drugačnih aktivnosti preiskovalnih komisij, naj bodo to redne seje ali pa zaslišanja, enostavno v okviru poslovniških določil, kakršne so zdaj v veljavi, se znajdemo v situaciji, ko teh terminov, da bi to lahko naredili, ni oziroma jih je malo, kar pomeni, da se potem delovanje teh preiskovalnih komisij in dinamika izvajanja posameznih aktivnosti razpotegne oziroma se upočasni. Zato je predlog, ki ga imamo danes na naši mizi, ta, da omogoči to razliko, da poleg 2 matičnih delovnih teles, ki bi hkrati oziroma ki lahko hkrati zasedajo, se dovoli še ta izjema preiskovalnim komisijam, da potem to delo v okviru preiskovalnih komisij lažje teče. To je tisti, bom rekel, pozitiven vidik tega predloga. Absolutno ga je potrebno pogledati kot celoto znotraj poslovnika oziroma dela Državnega zbora. Na drugi strani to pomeni, da je aktivnosti v Državnem zboru precej več. Torej službe morajo zagotoviti podporo in navsezadnje tudi poslanci, ki moramo zagotoviti prisotnost v Državnem zboru neprimerno več, kot nas je v tem trenutku. Tako da to je neko izhodišče za razpravo, ki rešuje določene problematike, odpira tudi neka druga vprašanja. Zato predlagam, da v tej razpravi, ki je, vidimo ali ugotavljamo vsi skupaj, da je to neka rešitev, ki bi bila dobra ali so morda še kakšni zadržki. In potem vidimo, kako naprej. Dejstvo pa ostaja, da imamo neka, so se v tem mandatu odprla neka vprašanja, predvsem vezana na delo preiskovalnih komisij. In kadar je teh preiskovalnih komisij veliko, se potem pojavijo vprašanja izvedljivosti sploh dela, ki so si jih komisije, ki so si ga komisije naložile. Tako da toliko zaenkrat, spoštovani predsednik.

Hvala.

Hvala za dodatno obrazložitev.

Ker k predlogu akta ni vloženih amandmajev, komisiji predlagam, da združimo razpravo in glasovanje o vseh členih predloga akta, da izvedemo glasovanje o vseh členih predloga akta skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Še prej pa dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe besedo pred razpravo.

Dober dan. Hvala za besedo.

Saj v bistvu sem lahko kratka. Mi smo v svojem pisnem mnenju pač izpostavili, da k predlogu akta nimamo pripomb. Gre namreč za vprašanje, ki je potrebno, ki ga je potrebno pretehtati z vidika primernosti, ne s pravnega vidika. Smo pa sugerirali pripombo jezikovne narave, ki pa z amandmaji ni bila upoštevana.

Hvala.

Hvala lepa za vaš prispevek.

Zdaj pa odpiram razpravo članov komisije.

Izvolite, kdo se prvi javi? Evo, izvolite, Bojana, mag. Bojana Muršič.

Izvolite.

Ja, hvala lepa, predsednik za besedo.

Vedno mora biti pač eden prvi, to pot sem jaz, sicer ne redna članica Komisije za poslovnik, vendar kljub temu že kar nekaj časa sodelujem pri teh zadevah. In moram reči, da je predlagatelj navedel, da se bo s tem predlaganim aktom potem rešila problematika sklicevanja sej preiskovalnih komisij. Jaz osebno menim, da temu le ne bo tako, pa bi v nadaljevanju tudi povedala, zakaj. Zdaj prvič, v Državnem zboru imamo ustanovljenih 13 odborov, 2 pododbora, 8 komisij in kar 7 preiskovalnih komisij. 2 mandata sem že v Državnem zboru in po analizi še za nazaj moram reči, da imamo toliko preiskovalnih komisij, toliko preiskovalnih komisij, kot jih imamo sedaj v tem mandatu, še ni bilo v Državnem zboru. Če imam napačno informacijo, me prosim popravite, vendar mislim, da ta zadeva stoji. Potem, treba je poudariti, da smo poslanke in poslanci glede na to število, ki sem vam navedla, člani v 5, 6, nekaterih celo v več teh delovnih telesih in tudi v preiskovalnih komisijah. In ob veljavni sedanji poslovniški ureditvi velikokrat prihaja do sočasnega prekrivanja obveznosti v teh. Težave se pojavijo pri majhnih poslanskih skupinah, malo manj težav je pri srednjih, ampak kljub temu malce večja poslanska skupina ima prav tako težave, kajti lahko ravno v tistem času, ko bi bila pač sklicana preiskovalna komisija, se pojavi član, ki bi moral sodelovati na delovnem telesu, in na delovnem telesu sicer lahko nekdo drug sodeluje, kajti na preiskovalni komisiji je lahko samo član in njegov namestnik, ampak kljub temu naša primarna naloga poslank in poslancev je zakonodaja. Zato vidim tukaj velike težave, kajti potem bi se odrekali tisti naši primarni nalogi, pa ne rečem, da preiskovalne komisije niso potrebne, so dobrodošle, vendar to, kar se dogaja v tem mandatu, mislim, da že presega našo nalogo. In tudi glede na to, da že sodelujem v kar, preiskovalni komisiji že v prejšnjem mandatu in v tem, bom rekla, ne iščemo več skoraj politične odgovornosti, ampak se iščejo kakršnekoli kazenske odgovornosti, kar pa absolutno ni naloga nas poslancev, kajti nimamo te ingerence. Nadalje izpostavljam, da že sedaj imamo težave s termini, težave s prostori. Mi gostujemo oziroma v tem Državnem zboru gostuje tudi Državni svet, v katerem so tudi seje, bom rekla, kar nekako prekrivajo, ob tem pa še predsedujemo trenutno in vidimo, da so tudi tisti prostori, velika dvorana na Tomšičevi velikokrat zasedena zaradi takšni in drugačne konference, zaradi takšnega in drugačnega sodelovanja nas poslancev preko Zoom konferenc. In imamo velike težave že s samim prostorom. Nekako smo v Poslanski skupini Socialnih demokratov malce proučili to zadevo in menimo, da bi mogoče bilo smiselno razmišljati o omejevanju števila preiskovalnih komisij, saj tako kot sem povedala, večje število preiskovalnih komisij onemogoča naše resnejše delo, obenem pa tudi hromi delo zakonodajnega postopka v delovnih telesih Državnega zbora. Tako da jaz bom temu predlogu nasprotovala iz racionalnega razloga, kajti enostavno ne bo mogoče zagotoviti članov in namestnikov članov v teh preiskovalnih komisijah.

Hvala lepa.

Hvala za razpravo.

Izvolite, gospa Janja Sluga, beseda je vaša.

Ja, hvala lepa.

Zdaj v zvezi s tem predlogom spremembe poslovnika je seveda potrebno ugotoviti, da je prišla z nekim razlogom. Ta razlog je seveda nemogoče usklajevanje terminov zasedanj tako delovnih telesih kot tudi preiskovalnih komisij. Kolegica Bojana je zelo nazorno že naštela, kaj vse smo si dovolili, bom tako rekla, v Državnem zboru ustanovit z nemogoče zadostno mislijo tudi na to, kako bomo to vse oddelali. Seveda govorim zdaj o tistih komisijah, torej preiskovalnih komisijah, ki so nastale zaradi naših zahtev. Drugo dejstvo pa je, da se je že v preteklosti seveda večkrat izpostavljal ta problem in smo tudi že bili pred konkretnimi predlogi, kako naj se poslovnik za zagotavljanje nemotenega dela tudi preiskovalnih komisij spremeni. V prejšnjem mandatu je bila ta dilema izpostavljena in takrat je v bistvu tudi Komisija za poslovnik pripravila neko delovno gradivo, vendar zadostnega soglasja ni bilo, ker je šlo, če me spomin ne vara, besedilo spremembe bolj v smeri, da se v resnici kar ukine maksimalno možno število zasedanj delovnih teles istočasno, torej da bi kar lahko zasedalo več delovnih teles skupaj, brez kakršnekoli omejitve. In soglasja seveda za tako spremembo takrat ni bilo. In moram reči, da se v resnici s tem tudi strinjam, da kar odpreti, da lahko naenkrat zaseda tudi 4, 5 ali več delovnih teles, mogoče res ni najpametneje ravno iz razlogov, kot jih je tudi kolegica Bojana v resnici navedla. Mi smo člani, vsak poslanec je član več delovnih teles, v povprečju 4 ali 5, plus še preiskovalnih komisij 1 ali 2. In ravno zaradi zagotavljanja dela poslancev tudi po mojem mnenju kar neomejena zadeva ne more biti. Druga je pa situacija zdaj, ko je predlog takšen, ki je. In jaz razumem pripombo Zakonodajno-pravne službe, hkrati je pa s to besedico poudarjeno, da gre zgolj za eno preiskovalno komisijo. In mogoče samo iz tega vidika to nekoliko sporočilo, ampak v redu. Torej, je pa treba opozoriti tudi na nekaj drugega. Ustavno sodišče je v eni svoji odločbi zelo jasno povedalo, gre za odločbo iz sicer leta 2011, ampak ne glede na to, nič se ne spremeni, Ustavno sodišče je reklo, da je treba zagotoviti temeljno učinkovitost postopka parlamentarne preiskave, ki se mora na podlagi 25. člena poslovnika v parlamentarni preiskavi uvesti, voditi in zaključiti ter ugotoviti za razčiščevanje predmeta preiskave pomembna dejstva v razumnem roku. Mi vsi vemo, koliko imamo v tem trenutku preiskovalnih komisij. Tudi vsi zelo dobro vemo, v kakšni fazi dela so te preiskovalne komisije. In jaz mislim, da lahko vsi ugotovimo, da je ta razumni rok že bil presežen. In zaradi tega pač treba nekaj narediti, drugače pa brez veze, da take preiskovalne komisije ustanavljamo. Ampak kot rečeno, tu je treba najti neko ravnotežje med tem, da se vendarle zagotovi nemoteno delo preiskovalnih komisij, po drugi strani pa, da se tudi zagotovi, da lahko vsak poslanec sodeluje nemoteno tam, kjer je član. Zato se mi zdi, da v resnici to, kar imamo zdaj na mizi, torej istočasno zasedanje dveh delovnih teles in ene preiskovalne komisije, je neka tista srednja pot, ki verjamem, da bo še izvedljiva, čeprav manjše poslanske skupine pri nas, ki smo 4 poslanci, imamo že sicer velike težave z zagotavljanjem prisotnosti na delovnih telesih, kjer smo člani. Ampak dejstvo je, da kot sem rekla, se ta problematika vleče, da preiskovalne komisije morajo tudi opraviti svoje delo, da seveda še vedno imajo pri rezervaciji in usklajevanju terminov prednost ostala delovna telesa, vendarle pa se mi zdi prav, da to popravimo na način in poskušamo vsaj po tej poti zagotoviti, da bojo tudi preiskovalne komisije, če smo jih že ustanovili, nekako svoje delo lahko opravljale. Zato podpiram to spremembo.

Hvala lepa.

Naprej. Aha, izvolite, Tina Heferle.

Ja, hvala lepa, predsednik.

Jaz bom zelo kratka. Predvsem se strinjam z dejstvi, ki jih je navedla kolegica Muršič. In bom tudi v imenu Poslanske skupine LMŠ povedala, da trenutno v zdajšnjih okoliščinah, v katerih smo, naša poslanska skupina ne podpira te spremembe iz preprostega razloga, ker je treba gledati ne samo na, ne vem, učinkovito delo preiskovalnih komisij, ampak predvsem na učinkovito delo posameznih poslanskih skupin, ki niso tako številčne, da bi lahko zagotovile svoje člane v vseh delovnih telesih, v vseh komisijah in nenazadnje v vseh parlamentarnih preiskovalnih komisijah. Zdaj čisto konkretno, ravnokar smo prekinili z Odborom za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki smo ga danes začeli ob 10. uri in ga bomo nadaljevali ob 19. uri. Zakaj? Zato, ker trenutno potekata že 2 drugi delovni telesi Državnega zbora in več kot to poslanci fizično ne zmoremo. Osebno sem članica tako te komisije kot Odbora za notranje zadeve. In če ne bi bil prekinjen, ne bi mogla biti na dveh koncih hkrati. To je čisto tehnično neizvedljivo. Kar se tiče pa očitka oziroma argumenta, da posamezne preiskovalne komisije ne morejo delati, opravljati svojih nalog, zato ker je pač delo Državnega zbora »prebookirano«, preveč zasedeno, pa mislim, da ta problem izpostavljen ni tako zelo nerešljiv. Vemo, da so ponedeljki načeloma tisti dnevi, ko ne potekajo ponavadi redne seje delovnih teles in so zato namenjen lahko tudi preiskovalnim komisijam. Takšni so tudi petki popoldne. Skratka, dalo bi se najti tudi čas in prostor za delo preiskovalnih komisij, sploh če vemo, da ne vem, ena izmed preiskovalnih komisij, ki jo, meni se zdi, da slučajno vodi tudi kolega Perič, svoje v bistvu, svoje seje ni sklicala kar precej dolgo časa. Se pravi, ni vse na tem, da ni prostora in ni časa, ampak je morda tudi kaj na tem, da so bolj aktivni in vestni tudi predsedniki teh preiskovalnih komisij. Je pa res, da predstavlja pa večji problem to, ko pa preiskovalna komisija je sklicana in ima vabljene ljudi kot priče oziroma ima vabljene ljudi na zaslišanje, pa se mora potem prestavljat in odpovedovat vsa ta zaslišanja in ponovno vabit veliko število ljudi. To pa predstavlja problem, ampak, kot rečeno, tudi smo že videli, da se tudi to da prestavit. Nič ni nerešljivo. In v situaciji, v kateri smo, ko imamo 9 poslanskih skupin, ko imamo takšno število delovnih teles, kot je prej lepo povedala Bojana, je enostavno včasih neizvedljivo, da smo v realnosti na 2 koncih hkrati. Tako da vseeno je ta varovalka, ki jo poslovnik danes še vedno ima, to, da lahko zasedata 2 delovni telesi v Državnem zboru hkrati, po našem mnenju korektna predvsem do tistih, ki nimajo tako številčnih poslanskih skupin. Tako da danes bomo to, ne bomo podprli tega predloga.