Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, pričenjam 32. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, opravičenih za današnjo sej ni. S pooblastilom je pa naša poslanska kolegica Nada Brinovšek z nami, ki nadomešča poslanskega kolega Franca Rosca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem ste prejeli dnevni red s štirimi točkami, v zvezi s katerimi v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen kot ste ga prejeli z vabilom.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN JEDRSKI VARNOSTI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem 16. 7. 2021 po skrajšanem postopku posredovala Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na seji 114 31. 8. 2021 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 16. 7. 2021, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. 9. 2021 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 9. 9. 2021. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanske skupine SDS, Nove Slovenije in SMC k 8., 10. in 15. členu. Vsa navedenega gradiva so objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo si bili k obravnavi te točke vabljeni: Ministrstvo za okolje in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, Uprava Republike Slovenije za varnost pred sevanji in Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v katerem bomo na podlagi 126. člena poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja, Ministrstvu za okolje in prostor, državnemu sekretarju gospodu Robertu Rožacu.

Izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni.

Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnost je bil sprejet 2018 in prvič spremenjen in dopolnjen leta 2019, spremembe in dopolnitve pa so se tedaj nanašale na področje varnostnega preverjanja tujih državljanov, ki delajo v jedrskem objektu ali sodelujejo pri prevozu jedrskih snovi.

Razlog za tokratne spremembe in dopolnitve zakona je uradni opomin Evropske komisije z dne 30. 10. 2020, s katerim je bila Republika Slovenija pozvana za odpravo nedoslednosti pri prenosu direktive Sveta 2013/59/Euratom o temeljnih varnostnih standardih varstva pred sevanji. Predlog sprememb in dopolnitev tako vključuje dopolnitve za odpravo kršitev v zvezi s prenosom navedene direktive, ki se nanašajo na 3., 42., 49., 54. in 137. člen obstoječega zakona. Gre za manjše, vsebinsko manj pomembne, nedoslednosti pri prenosu. Dodatno je bilo ustrezno popraviti tudi določbe glede reguliranih poklicev v 13., 14. in 15. členu, saj so vsebovali med drugim tudi sklice na člene, ki reguliranih poklicev ne urejajo, ter terminološko uskladiti besedili 158. in 159. člena zakona. Dopolnjena je tudi določba o preverjanju učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje koncentracij radona v 68. členu zakona ter terminološko usklajeno besedilo 66., 70. in 181. člena zakona. Dodana je določba glede inšpekcijskega nadzorstva ter gradbenimi ukrepi za novogradnje in posege v obstoječe stavbe zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona. Z novelo zakona se spreminja tudi pristojno ministrstvo za nadzor nad poslovanjem izvajalcev obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki.

To je za uvod. V nadaljevanju vam bomo, če bo potrebno, s sodelavci iz Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost in Uprave za varstvo pred sevanji podali odgovore in pojasnila na vaša morebitna vprašanja, vezana na vsebino predlaganega zakona.

Hvala.

Hvala, državni sekretar.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Helena Rus?

Hvala za besedo.

Naša služba je v pisnem mnenju podala manjše nomotehnične pripombe, ki pa jih amandmaji koalicijskih poslanskih skupin odpravljajo.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, predstavnik komisije Bogomir Vnučec?

Izvolite.

Hvala. Spoštovani članice in člani.

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Državnega sveta podpira predlog zakona in na njega nima pripomb. Na vprašanja so nam predstavniki ministrstva in agencij ustrezno odgovorili, tako da zakon podpiramo.

Hvala.

Hvala.

Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Prosim, da se predstavi za magnetogram z imenom in priimkom ter institucijo, iz katere prihaja. Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona. Odboru najprej predlagam, da po opravljeni razpravi o posameznih členih najprej glasujemo o amandmajih ter nato v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora še o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

V razpravo dajem od 1. do 7. člena, h kateremu ni vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.

V razpravo dajem 8. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.

Zaključujem razpravo ter začenjam glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 9. člen, h kateremu ni vložen amandma. želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.

V razpravo dajem 10. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem od 11. do 14. člena, h kateremu ni vložen amandma. Želi kdo razpravljati? ugotavljam, da ne.

V razpravo dajem 15. člen in vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem od 16. in 17. člen, h kateremu ni vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.

S tem smo zaključili razpravo o členih in glasovanja o amandmajih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo prehajamo še na glasovanje o vseh členih predloga skupaj.

Želi obrazložiti kdo svoj glas? Ugotavljam, da ne. Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem drugo obravnavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjeni predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora.

Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena določimo poročevalca, ki bo predstavil poročilo na seji Državnega zbora. Predlagam, da bi bil to naš podpredsednik odbora Mihael Prevc. Kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O OSKRBI Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala vlada.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 4. 6. 2021, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. 9. 2021 ter mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 20. 8. 2021. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin SDS, SMC in Nova Slovenija ter Poslanske skupine Levica. Prejeli ste tudi predlog o amandmaju z dne 5. 10. 2021. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na seji so bili k obravnavi te točke povabljeni: Ministrstvo za infrastrukturo, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Agencija za energijo, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Energetska zbornica Slovenije ter Zakonodajno-pravna služba. Z dne 4. 10. 2021 sem dodatno vabil še: GIZ – Gospodarsko-interesno združenje distribucije električne energije, Sindikat delavcev energetike Slovenije.

Prehajamo na drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih amandmajih k posameznih členi in o členih predloga zakona.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za infrastrukturo, gospodu državnemu sekretarju Blažu Košoroku.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, ostali vabljeni kolegi.

Pred vami je predlog Zakona o oskrbi z električno energijo. To je eden izmed šestih, oziroma dva sta že sprejeta, zakonov, s katerim na nek način razgrajujemo energetski zakona EZE-1. Sama zakonska ureditev področja oskrbe z električno energijo v naši državi v celoti temelji na pravni ureditvi tega področja v Evropski uniji. Ta ureditev se s sprejemom paketa ene direktive in vsaj treh uredb je spremenila leta 2019. Temeljni cilj predloga zakona je prenesti seveda v naš pravni red novosti, ki jih prinaša direktiva 2019/944 evropskega parlamenta in sveta iz 5. junija 2019, se pravi o skupnih pravilih notranjega trga električne energije.

Skupaj s to direktivo so bile sprejete tudi tri evropske uredbe in zakon na ta način ureja izvajanje teh uredb, kar je potrebno, to je predvsem tam, kjer je potrebno. To pa je predvsem na skupnem trgu z električno energijo, naprej o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije.

Zdaj, samo področje oskrbe z električno energijo je, kot sem uvodoma omenil, v tem trenutku urejeno v EZ-1, se pravi Energetskem zakonu 1. Ta zakon ureja več področij in z leti je postal, lahko rečemo, zelo obsežen in tudi zelo težko obvladljiv. Zato je drugi temeljni cilj našega predloga Zakona o oskrbi z električno energijo, da se področje oskrbe z električno energijo izloči iz zakona EZ-1 in prenese njegovo vsebino v samostojni zakon. Nekako v samostojni zakon je bilo že leta 2019 sprejetem zakon o učinkoviti rabi energije preneseno področje le-te, v letu 2020 pa je s spremembo oziroma z novim zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije področje spodbujanja rabe obnovljivih virov energije področje spodbujanja rabe obnovljivih virov energije bilo preneseno v samostojni zakon. Po sprejemu ZOE, se pravi Zakona o oskrbi z električno energijo, se bo postopek delitve EZ-1 nadaljeval s sprejemom Zakona o oskrbi s plinom, Zakona o oskrbi s toploto in pa še končno zaključil s sprejemom Zakona o energetski politiki. Gre torej za obsežen, zelo koordiniran projekt delitve Energetskega zakona EZ-1 in hkratnega prenosa več novih direktiv.

Zakon je organiziran tako, da prvo poglavje prevzema temeljno ureditev celotnega področja, nekdanja poglavja pa podrobno urejajo posamezna področja. Nekaterih področij direktiva in posledično zakon praktično ne spreminjata, to so osnovna načela delovanja trga, delitev na tržne in regulirane dejavnosti, pravna ureditev distribucijskega in sistemskega operaterja ter način določanja omrežnine. Direktiva in posledično zakon pa uvajata nekatere pomembne novosti, povezane s podnebnimi spremembami, ukrepi ter cilji, ki jih Evropska unija sprejema v zvezi s tem. Zakon, bi rekel, tako uporabnikom prinaša nekatere novosti, to je pojem aktivnega odjemalca, neodvisne agregatorje, energetske skupnosti državljanov, pravice do pogodbe z dinamično ceno, nadaljevanje uvajanja pametnih števcev, potem pravica do proizvodnje, shranjevanja in prodaje električne energije, definicijo in / nerazumljiva/ kaj je energetska revščina in pa dolžnosti in prepovedi na področju elektromobilnosti. Največ novosti vsebuje povsem novo poglavje o razmerjih elektro-energetskih podjetij s končnimi odjemalci, to je urejeno v drugem poglavju. To poglavje, kot sem rekel, podrobneje ureja že sedaj določene pravice končnih odjemalcev, kot je pravica do proste izbire dobavitelja električne energije, pravica do menjave dobavitelja ali pravica do jasnega in preglednega računa. Bolj jasno in podrobno so urejene pogodbene pravice končnih odjemalcev in določene posebne pravice gospodinjskih odjemalcev, ki so tudi potrošniki v smislu prava varstva potrošnikov. Nadalje, uvaja se pravica do sklenitve pogodbe z dinamičnimi cenami, torej cenami, ki se sproti prilagajajo dogajanjem na trgu. Za končne odjemalce se uvaja tudi možnost sklenitve pogodbe o agregiranju in zakon ureja temeljne pravice končnega odjemalca v zvezi s tako pogodbo. Agregatorji so izvajalci energetskih storitev, ki povezujejo posamezne uporabnike sistema. Da se agregatorjem omogoči vstop na trg z električno energijo, predlog zakona tudi določa temeljne pravice agregatorjev in pravila prilagajanja odjema preko agregiranja. Zakon nadalje uvaja pojem aktivnih odjemalcev, to so odjemalci ali pa to smo odjemalci, ki v omrežje električno energijo tudi oddajajo, lahko pa po potrebi prilagajajo svoj odjem. Čeprav so tovrstni odjemalci obstajali že do sedaj, pa je njihov položaj le deloma urejen na področju samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov. Predlog zakona zdaj to ureja v celoti in ne glede na izvor električne energije. Novosti so tudi t.i. energetske skupnosti državljanov, ki jih predlog zakona ureja v pravni obliki zadruge. Znotraj energetske skupnosti so omogočeni prenosi električne energije med njenimi člani, pri čemer člani skupnosti ohranijo pravice, ki jih imajo kot končni odjemalci. Področje uvajanja naprednih merilnih sistemov se ohranja oziroma se nadgrajuje. Predlog zakona zavezuje distribucijskega operaterja, da končnim odjemalcem vgradi napredne števce, pri čemer se po 31. decembru 2027 ne smejo več uporabiti napredni števci, ki ne izpolnjujejo tehničnih zahtev iz direktive. Nekoliko se spreminjajo določbe za izdajo energetskega dovoljenja, dodatnih pa je tudi osem členov o izvajanju mehanizma za zagotovitev zadostnosti oskrbe, ki jih sicer natančno določamo v uredbi o skupnem trgu z električno energijo. Zakon še tudi podaljšuje obstoj obstoječih oziroma zaprtih distribucijskih sistemov, a ne omogoča novih podelitev statusa.

Torej, spoštovane poslanke in poslanci, sprejem zakona je nujen z vidika ohranjanja, razvijanja dobro delujočega notranjega energetskega trga. Prav tako pa bi želel opomniti oziroma opozoriti, da je rok za prenos te direktive, o kateri govorimo, že potekel konec lanskega leta in da je sprejem zakona nujen tudi, da se ustavijo vsi postopki, ki ugotavljajo kršitev, s strani Evropske komisije, ki je bil že sprožen proti naši državi. Tako, da upam in verjamem, da si zasluži široko vašo podporo.

Hvala.

Hvala, državni sekretar, tudi vam.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe gospa Valentina Marolt?

Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti in pripravila pisno mnenje, iz katerega bom izpostavila nekaj poudarkov.

Pripombe pravno-sistemske narave, ki smo jih dali v mnenju, večinoma izhajajo iz dejstva, da se s predlogom zakona, kot je rekel že gospod državni sekretar, ureja vsebina, ki je bila do zdaj urejena v Energetskem zakonu, ki delno to področje ureja še naprej, delno pa to že urejata iz energetskega zakona izhajajoča Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in Zakon o učinkoviti rabi energije. Upoštevati je treba tudi, da sta v zakonodajnem postopku predloga Gradbenega zakona in Zakona o urejanju prostora, s katerima mora biti predlog zakona usklajen. Nekaj pripomb se je nanašalo tudi na ureditev prekrškov. Pripombe so se nanašale tudi na notranjo skladnost predloga zakona. V zvezi z varstvom končnih odjemalcev smo izpostavili vprašanje, kakšne stroške menjave dobavitelja ali agregatorja nosijo, ter da je čas, ki poteče od obvestila o odklopu do odklopa gospodinjskega odjemalca, krajši kot je bilo to določeno z Energetskim zakonom.

Vloženi amandmaji treh poslanskih skupin, SDS, NSi in SMC, odpravljajo večino naših pomislekov. Glede nekaterih pa smo v času, ko so se pripravljali amandmaji, dobili neformalna pojasnila. Glede na to, da je v sistem vložen tudi že predlog z amandma odbora poslanskih skupin LMŠ in Nepovezanih poslancev, bi pa rada povedala samo to, da zanj velja enaka pripomba kot smo jo dali k 167. členu predloga zakona, in sicer da je to že urejeno v 72. členu Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in da gre za podvajanje vsebine.

Toliko. Hvala.