33. redna seja

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

13. 10. 2021

Transkript seje

Spoštovani!

Pričenjam 33. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Za današnjo sejo se je opravičila kolegica Violeta Tomić. Imam pa nekaj pooblastil. Poslanko Ivo Dimic nadomešča poslanec Mihael Prevc iz Poslanske skupine NSi, poslanko Mojco Žnidarič nadomešča poslanec Gregor Perič, poslanska skupina SMC, poslanca Janija Ivanušo nadomešča poslanec Dušan Šiško iz Poslanske skupine SNS in poslanko Nado Brinovšek nadomešča poslanka Lidija Ivanuša iz Poslanske skupine SDS.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. pod točko 1. seznanitev s poročilom o stanju kmetijstva, živilska, gozdarstva in ribištva v letu 2020 v Sloveniji in pod točko 2, pobude in vprašanja članov odbora.

7. 10. 2021 ste prejeli predlog za razširitev dnevnega reda s točkama A1. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in točka B1. Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2023.

Predlagam, da odločamo o predlagani razširitvi dnevnega reda. Glasujemo.

Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red s predlagano širitvijo sprejet.

Predlagam tudi, da združimo razpravo o Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2023.

Na sejo sem vabil Vlado, v njenem imenu Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za finance ter Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. Predloga aktov ste prejeli. Predlogov za amandmaje odbora nismo prejeli. Na začetku bi dal besedo predstavnici Ministrstva za finance, da predstavi predlog sprememb proračuna za leti 2022 in 2023.

Gospa Marina Dobraš, izvolite.

Marina Dobraš

Pozdravljeni! Dober dan. Hvala za besedo.

Sem Marina Dobraš. S strani Ministrstva za finance bom predstavila neke ključne osnovne podatke iz splošnega dela predlogov proračuna za leto 2022 in 2023. Predlog sprememb proračuna za leto 2022 in predlog proračuna za leto 2023 sta pripravljena v specifičnih razmerah postopnega okrevanja gospodarstva, ob zavedanju prisotnosti epidemije COVID-19 ter relativno veliki negotovosti glede njenega nadaljnjega razvoja. Pri pripravi obeh predlogov proračuna je upoštevana določba na ravni EU o splošni odstopni klavzuli od fiskalnih pravil, ki bo zaradi izjemnih okoliščinah, povezanih z epidemijo, veljala tudi v letu 2022 predvsem zaradi spodbujanja okrevanja. Kot je razvidno iz makroekonomskih kazalcev, ki jih je pripravil Umar v svoji jesenski napovedi, lahko letos pričakujemo 6,1 % rast BDP-ja, ki se bo naslednje leto umirila na 4 %, leta 2023 pa bo znašala 3,3 %. Poleg omenjenega kažejo tudi kazalniki, da se bodo trendi izboljšali predvsem na področju mednarodne menjave, zaposlenosti, storitvenih dejavnosti, kot tudi na področju zasebne potrošnje prebivalstva. Prihodki državnega proračuna za leto 2022 so predvideni v višini 11,5 milijard evrov in bodo glede na načrtovane prihodke v sprejetem proračunu 2022 višji za 4,2 %. Za leto 2023 pa so prihodki predvideni v višini 11,8 milijard in bodo za 3,3 % višji kot v letu 2022. Odhodki državnega proračuna za leto 2022 so pa predvideni v višini 13,9 milijard, kar je 7 % manj kot je ocenjena realizacija za leto 2021. Za leto 2023 pa so načrtovani odhodki v višini 13,4 milijarde, kar je za 4 % manj kot v letu 2022. Primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je ocenjen na 4,6 BDP-ja v letu 2022 in 2,7 BDP v letu 2023.

Ključno razvojno komponento predlaganih proračunov predstavljajo predvsem investicije in investicijski transferji, med katerimi lahko izpostavimo investicije v slovensko zdravstvo, investicije namenjene cestnemu in železniškemu prometu, investicije v protipoplavne ureditve, investicije v vrtce in osnovne šole ter investicije v kulturi. V navedeni proračunski okvir so umeščene tudi programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov, kar tudi prikazujejo njihovi finančni načrti. Na seji matičnega Odbora za finance pa bodo posebej predstavljene okoliščine, izhodišča načrtovanja proračunov za leto 2022 in 2023 ter pristop upravljanja javnih financ.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Besedo dajem ministru dr. Jožetu Podgoršku, da predstavi dele predlogov proračunov, ki se nanašajo na področje ministrstva.

Izvolite.

Jože Podgoršek

Hvala in lep pozdrav tudi v mojem imenu, spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci.

Bom se dotaknil res samo kmetijskega proračuna. Torej za ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za organe v sestavi, torej poleg ministrstva tudi Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, inšpektorat in Uprava za varno hrano, smo pripravili gradiva proračun v skladu s sklepi Vlade Republike Slovenije z dne 24. 6. 2021 v okviru limitov, ki jih je za leti 2022 in 2023 določila Vlada Republike Slovenije.

Ob pripravi proračunov smo upoštevali tudi t.i. podaljšano tranzicijsko obdobje za črpanje sredstev EU in v letu 2023 na tem evidenčnem projektu že dodali 40 milijonov evrov za skupni strateški načrt novega programskega obdobja. Zakaj samo 40 milijonov evrov? Zato, ker v tem delu govorimo o že znanem dejstvu, ko govorimo o območjih z omejenimi dejavniki, za vse ostalo pa še nimamo pravnih podlag in zato še nimamo naloženih sredstev. enaka razlaga je tudi za leto 2022, ko bomo o tem govorili, ker smo lani, ko smo planirali proračun, še ni bilo pravnih podlag za tranzicijsko obdobje in zato je v letu bistveni dodatek k temu delu. Ravno tako smo za evropski sklad za pomorstvo in ribištvo in akvakulturo ravno tako od leta 2023 planirali že 5 milijonov evrov iz novega programskega obdobja, ker tam pa že imamo te pravne podlage pripravljene. Za planiranje sredstev Načrta za okrevanje in odpornost smo v pripravi proračunov dobili navodila, da v okviru svojih limitov zagotovimo tudi sredstva za plačilo DDV in v skladu z navodili smo planirali torej tudi to postavko DDV za Načrt za okrevanje in odpornost v višini 1 milijonov v letu 2022 in milijon in pol v letu 2023.

Če se zelo na hitro sprehodim čez številke. V proračun Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predviden za leto 2022 v višini 540 milijonov zaokrožujem 540 milijonov 43 tisoč 80 evrov. Za leto 2023 je planiran na nivoju 578 milijonov 933 tisoč evrov. V letošnjem letu za primerjavo je ministrski proračun v višini 527 milijonov zaokrožujem brez covid ukrepov. Imam prav? Tako. Hvala. Imam tudi sodelavko mi bo včasih malo pomagala. V letu 2022 predvidevamo integralna sredstva na našem ministrstvu v višini 145 milijonov evrov, v letu 2023 v višini 147 milijonov evrov. V letošnjem letu predvidena poraba na nivoju oziroma ja planirana poraba na nivoju 142 milijonov brez covid ukrepov, s covid ukrepi 160 milijonov. Namenska poraba našega ministrstva za leto 2022 je v višini 21 milijonov 500 tisoč in v letu 2023 v višini slabih 22 milijonov, v letošnjem letu je na nivoju 23 milijonov 600 tisoč. EU sredstva za leto 2022 planiramo 317 milijonov 373 tisoč evrov in je povečanje glede na sprejeti proračun 62 milijonov. Z isto obrazložitvijo kot sem jo že tudi prej podal torej 62 milijonov je teh dodatnih sredstev na EU, ker smo šele v tem času od sprejetega proračuna do te spremembe imeli vse pravne podlage za tranzicijsko prehodno obdobje iz prejšnjega v novo programsko obdobje, ker se je pač začetek novega programskega obdobja zamaknilo do 1. 1. 2023 v celotni Evropski uniji. V letu 2023 pa planiramo EU sredstva v višini 345 milijonov 500 tisoč. V letošnjem letu planiramo okoli 305 milijonov. Slovenska udeležba za EU sredstva v letu 2022 55 milijonov tudi tukaj smo za slabih 20 milijonov dvignili slovensko udeležbo, ker jo je zahtevala slovenska participacija pri črpanju evropskih sredstev z isto obrazložitvijo kot sem jo že podal in v letu 2023 planiramo na slovenski udeležbi slabih 64 milijonov evrov. V letošnjem letu je slovenska udeležba na nivoju okoli 56 milijonov evrov. Torej, v letu 2022 se skupno povečuje proračun ministrstva glede na sprejeti proračun za leto 22 za 86,4 milijona. Največji del tega predstavljajo evropska sredstva, ki pri sprejemanju proračuna za leto 22, zaradi nepripravljenih pravnih podlag tudi na nivoju Evropske unije ne Republike Slovenije še torej nismo imeli predvidenih. Na integralnih sredstvih se nam sredstva za leto 22 povečujejo za okoli 6 milijonov in sicer že omenjen DDV za Načrt za okrevanje za prilagajanje podnebnim spremembam mimogrede to so sodelovalne premije, za ukrepe in preprečevanje in nadzor afriške prašičje kuge, za nekatere javne službe, da ne bom zelo podrobno našteval. Na namenskih sredstvih se nam planirana višina zelo malo spreminja za pol milijona predvsem gre tukaj za: spremembe, predvidene spremembe pri tako imenovanih namenskih sredstvih kot so sredstva gozdnega sklada, kot so nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, ampak tukaj nekje smo več ali manj približno podobni pri namenskih sredstvih vsa leta. Na EU sredstvih je planirana višina 317 milijonov. To je zdaj tukaj največje povečanje v višini 62 milijonov predvsem z že omenjeno obrazložitvijo, torej do sprejetja do spremembe proračuna smo na nivoju Evropske unije dobili pravne podlage za tranzicijsko obdobje, prehodno obdobje in zato je ta razlika. In pa temu sledi tudi slovenska udeležba, dodatnih 18,4 milijone zato, da bomo lahko ta sredstva pokoristili.

Morda bi jaz to uvodno obrazložitvijo zaključil, da ne bom šel podrobneje po številkah, ker jih je res veliko, pa bi morda odgovarjal na kakšno vprašanje. Bova s kolegico poskušala potem bolj podrobneje opredeliti, če bo potrebno.

Hvala lepa.

Se strinjam, gospod minister. Hvala za uvodno predstavite.

Želi besedo predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice? Gospod Žveglič, izvolite.

Roman Žveglič

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj, spoštovani poslanci, spoštovani minister, ostali prisotni!

Sicer moram reči, da pozdravljamo to povečanje kar se tiče za leto 2023, omejenih dejavnikov za te zadeve, investicije tudi za leto 2022, pač tisto kar je zaveza Republike Slovenije za investicijski del. Mi smo sicer, čeprav strateškega načrta še ni pripravljenega, bomo pričakovali mogoče že malo večjo cifro v letu 2023 tudi že na podlagi kakšnega, da bi se lahko že začela črpati kakšen investicijski del, čeprav bo to verjetno res šlo šele v letu 2024, ko bodo pripravljene še vsi izvedbeni akti, uredbe in tako naprej. Moram povedati, da v zadnjih letih pozabljamo to, da so izplačila za ukrepe kmetijske politike gredo tekoče letno, kar v malo daljši preteklosti nazaj tudi ni bilo, so bili zamaknjeni, tako ta iz tega stališča smo morali, bom rekel, pozdravljamo te zadeve, da so ta izplačila čim prej, prec po novem letu za preteklo leto, razen omejenih dejavnikov, ki so pa že izplačana ponavadi bila v letu za leto.

Res je, da so časi v kmetijstvu težki, da imamo zdajle izredno izredno ekspanzijo stroškov, ki prihajajo na kmetije. Na drugi strani so cene odkupne ostale iste, še izpred Covida, z rahlim zamikom nekje, to bomo sicer pri naslednji točki več obravnavali, tako da se bojim, da bo naslednji dve leti, če se bodo zadeve tako nadaljevale, kmetijstvo bilo kar plat zvona in da bi bilo, in da bo potrebna tudi pomoč države za ohranjanje stanja v kmetijstvu.

Hvala.

Hvala lepa. Odpiram razpravo članov, članic odbora. Želi kdo besedo?

Se oproščam, še predstavnik Državnega sveta, če želi besedo. Izvolite. Cveto Zupančič.

Cveto Zupančič

Predsednik, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav poslankam, poslancem, ministru in vsem ostalim prisotnim.

Malo se bom navezal na poročilo za leto 2020, kjer istočasno poteka seja v Državnem svetu in bom moral iti na tisto sejo, tako da bom začel s tem. Zdi se mi pa tudi na konec koncev, mogoče bi bilo celo prav, da bi prej to točko obravnavali, glede na to, da dobi človek en občutek kakšno je stanje. In bom samo par besed o temu rekel. Leto 2020 je bilo silno ugodno za kmetijsko pridelavo. Vsi, se pravi vsi kazalci kaže o veliki povečavi samooskrbe, če bi temu tako rekli ali pa pridelave. Se pravi, če vidimo da je bilo dovolj mleka, dovolj mesa, tudi zelenjava, ki smo dostikrat tako kritično, je dosegla 50 % samooskrbe pa žito skoraj 90, itn., pomeni da znamo pridelati, še posebno pa pri dobrih podnebnih ali pa klimatskih pogojih. Tudi očitno dovolj ali pa skoraj dovolj posadimo, vendar potem se je pa pojavil problem, nekoliko je k temu pripomogla bolezen, nekoliko pa samo stanje, da pa so kmetije teh pridelkov težko pridajali, če pa so prodajali, so po izredno nizki ceni. In na koncu se je zgodilo to, da država posegla je s proračunskimi sredstvi za reševanje ali pa spodbujanje v, bi rekel, plasiranju ali pa zaradi izgube dohodka v posameznih kmetijskih sektorjih. Tako, da v tem delu gre tudi pohvaliti pač, da smo to prepoznali in da smo določenim sektorjem pomagali. Recimo en primer štrli ven, to je recimo pridelava krompirja, kjer smo imeli 70-procentno samooskrbo pridelanost, se pravi krompir je za 70 % naše porabe, pa vendar je bilo krompirja na trgu, v trgovinah toliko, da dejansko ni imel cene, da so ga kmetje dejansko vozili v odpade, po domače povedano, in je morala država posredovati, da je tukaj nadomestila. Se pravi, gre za eno silno neverjetno situacijo glede na to, da tisto, kar kmet pridela, da ne znamo ali pa nismo povezani, ne doseže tiste prave cene, da bi to dobil naš potrošnik. Se pravi, naš potrošnik je jedel uvoženo hrano, istočasno pa lasten pridelek nekje moral, po domače povedano, uničevati. Res pa je, da smo imeli zaprte vrtce, zavode in tako naprej, edino bolnice so na polno delale, ostalo pa je bilo več ali manj zelo prizadeto. Toliko o temu za nazaj. Moram pa reči, da če bi primerjal pa letošnje leto, je pa precej obratno, se pravi, je pa izredno slaba letina, srečali se bomo s temi nizkimi pridelki po posameznih panogah, hkrati pa cenovno pa nekje tam, kjer smo bili ali pa za kakšen centek več pri posameznem artiklu.

Zdaj pa sam proračun. Bilo je že povedano, tudi v Državnem svetu smo obravnavali predlog proračuna 2022-2023. Smo se samo seznanili, kajti bila so zelo različna mnenja predvsem v enemu delu. Se pravi, v proračunu je napredek. Minister ni govoril tudi o tem, da leto 2020 imam podatek, da je bilo dejansko za vse kmetijstvo namenjeno 380 milijonov, se pravi še bistveno manj kot pa 2021, 2022 in predlogu 2023. Se pravi je neki napredek, vendar vidimo pa, da tudi iz te statistike zadnjih let, da pa kmetije se opuščajo. Kmetije dejansko na nek način prodajajo, ni interesa mladih, ni vpisov v kmetijske poklice, šole so že dejansko na limitu, ker ni zanimanja. Se pravi, kmetijski poklici, niti tisti ki na koncu koncev so kmetje niti tisti, ki bi želele v ta poklic stopiti, nimajo interesa predvsem zaradi tega, ker je ekonomsko nezanimiv, hkrati pa tudi nekako, bi rekel, po svoje naporen ta poklic, če vendar je, vemo, lep in poseben, kar se tega tiče. In tega interesa ni in zaradi tega so potem vedno nekako predlogi, kako bi bilo iz tega ven, kako narediti ta poklic zanimiv, kako pač vzpostaviti programe, kjer bo tudi nek mlad kmet zainteresiran videl prihodnost tudi v dohodkovnem delu, se pravi eno in drugo. In seveda zaradi tega je prišlo v samem postopku do predloga, da bi se kmetijski del s svojimi programi in pa seveda tudi predvsem temu programi, ki bi bili podprti iz ukrepov kmetijske politike, da bi se moral ta del kmetijski sredstev povečati. Potem ko govorimo o celem programu 2020-2027 za nadaljnjih 380 milijonov, to je predlog, seveda ni pa to del tega proračuna. V nekem delu ja, generalno pa ne.

Tako, da komisija se je s tem seznanila, bo pa sama razprava še naprej in pa dogodki o tem tudi pač predmet razprav. Se bom pa vrnil v Državni svet, bom še poslušal, pa mislim, da to sem dal tudi za poročilo poslovanja, se pravi stanja v kmetijstvu v letu 2020.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zdaj pa res odpiram razpravo članov in članic odbora. Kot prvi dobi besedo Jože Lenart, za njim pa Predrag Baković.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednik.

Spoštovani minister, gostje, ki vas je kar v dobršnem številu, kolegice in kolegi!

Seveda je tudi obravnava proračunskih dokumentov 2022, 2023, dokaj zahtevna materija, če jo gledamo z številkami, glede na to, da, kaj se nam dogaja v letu 2020 in 2021. Seveda, govorimo o Covidu in vsi dodatni, dodatna sredstva, ki smo jih za to porabljali. Zato bom jaz malo drugače predstavil te številke, malo z drugega vidika in iz tega postavil tudi vprašanje. Glejte, če ta proračun, recimo 2022, primerjamo z proračunom 2019, ki je bil zadnji proračun, uravnotežen, če tako rečemo, če gledamo v celoti, kajne, saj, dobro bi bilo tudi se poglobit, pa reči, kaj je na podlagi, na področju samega kmetijstva.

Ampak glejte, odhodki, to se pravi, proračun je povečan za 18 %, če ga primerjamo na leto 2019. To je velika cifra. Jaz ne rečem, da je to preveč. Gre za to, da poznamo specifiko slovenskega kmetijstva, razdrobljenosti in s tem seveda konkurenčnosti z širšim trgom v Evropi ali še širše, tako da, verjetno je tudi takšna cifra premalo, če izvzamemo(?) iz tega vidika. Vendar, glejte, zelo konkretno sprašujem. Tudi vidim(?), da je največja postavka oziroma kar cela postavka, tega povečanja, se nanaša vsebinsko na ukrepe razvoja podeželja, če prav gledam dokumente. Vse se skriva tu in iz tega vidika mislim, da je vsebinsko tudi prav. Če podeželja ne bomo okrepili, vlagali, tudi ne moremo naše specifike poseljenosti podeželja ohranit in tu je verjetno treba doseči tiste premike

Spoštovani minister in ostali, sprašujem to, ali takšno povečanje 18 %, ki seveda na drugi strani kratkoročno prinaša proračunski primanjkljaj v skupnem, verjetno imate strategijo, da bo takšno vlaganje na tem področju srednjeročno preneslo takšne učinke, da bo to upravičilo? Pa ne vzet to negativno, da tako sprašujem. To se mora nekje poznat, drugače vemo, da bo ta proračunska luknja tudi v naslednjih letih se nadaljevala in prenašamo to na naše zanamce. Jaz vem, da nimate lahke naloge. Nismo strokovnjaki za to, zato vas, kot strokovnjake, sprašujem, da malo vsebinsko obrazložite, to povečanje v takšnem obsegu, kaj prinaša, kakšna je vaša strategija? Vemo, da proračun je za 2022, 2023, govorimo o skupnem, kajne, v velikem minusu govorimo, v letu 2022 krepko preko dveh milijard, v letu 2023 milijardo pa pol in še nekaj, kaj to pomeni za kmetijstvo? In, seveda, če gledamo z vidika Republike Slovenije, se moramo zavedat, da se to povečuje, povečuje dolg in tudi že na ostalih odborih smo opozorili, da prihajamo že v tem obdobju, preko 10 milijard, če štejemo 4 leta – 2020, 2021, 2022, 2023 – in še ne vidimo tiste luči v tunelu, kdaj pa bo v gospodarstvu, v našem primeru pa kmetijstvo, dohitelo potem, da bo ta večji uporabo, na podlagi povečanja BDP-ja dodane vrednosti dohitelo, da bodo prihodki, tisti, realni, dosegli potem, da bodo pokrivali odhodke. To je tisto ključno vprašanje. Ali vidimo to ali gledamo samo kratkoročno, proračun, da ga sprejmemo in potem kar bo, bo. Malo sprašujem takole, mogoče izzivalno, ampak mislim, da je vprašanje zelo na mestu in zelo resno postavljeno.

Jaz bi se tu ustavil, to je moje konkretno vprašanje.

Hvala.