Pričenjam 34. sejo Mandatno-volilne komisije. Vse članice in člane Komisije, ostale vabljene prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: Tadeja Šuštar nadomešča Jožefa Horvata, mag. Dejan Židan nadomešča Matjaža Hana, Jani Ivanuša nadomešča Dušana Šiška, Mojca Škrinjar nadomešča Alenko Jeraj in pa Boris Doblekar nadomešča Jožeta Tanka.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poslancih. Ker k dnevnemu redu seje nisem prejel predlogov za razširitev oziroma za umik točke je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklepom.

Prehajamo na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POSLANCIH, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Janjo Sluga.

K tej točki ste prejeli naslednje gradivo: Predlog zakona, objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 20. 7. 2021 in pa mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 23. 9. 2021. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi. 6. 10. 2021 pa ste prejeli predlog za amandma komisije k 2. členu, in sicer s strani Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.

Na sejo komisije k obravnavi te točke vabljeni: predstavnica predlagatelja gospa Janja Sluga. Zakonodajno-poravna služba, Vlada Državni svet in Komisija za preprečevanje korupcije.

Pričenjam drugo obravnavo Predloga zakona v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi predstavnica predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k členom predloga zakona? Gospa Janja Sluga, izvolite, beseda je vaša.

Ja hvala lepa predsednik. Zdaj Nepovezani poslanci smo se odločili in po vsem dogajanju predhodnem v zvezi s temi vsebinami v tem mandatu, ko smo v resnici se s to problematiko srečali ob dveh po našem mnenju zelo povednih primerih in seveda vsi skupaj družno ugotovili, da so določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in Zakona o poslancih medsebojno neskladna smo sedaj pripravili popravek Zakona o poslancih in ga vložili v zakonodajni postopek.

V njem v resnici rešujemo to dilemo s katero smo se srečali v teh dveh primerih ob seveda ugotavljanju nezdružljivosti funkciji poslanca z nekimi drugimi funkcijami ali pa dejavnostmi. Saj vsi vemo, za katera dva primera gre. Gre za našega madžarskega kolega oziroma predstavnika madžarske narodne skupnosti in pa tudi za kolega, ki je sodeloval meseca marca na evropskem nogometnem prvenstvu za mlade.

Zdaj dileme, ki so se takrat pojavile so predvsem se pojavile zato, ker Zakon o poslancih v svojih določbah izrecno napotuje na Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je v tem primeru sistemski predpis. Vendarle pa je ta vsebinsko kot smo ugotovili neskladna. Eden govori o prenehanju mandata poslanca, drugi ne. Eden govori o zgolj nekaterih dejavnostih, ki jih je možno kot izjemno opravljati. To govori Zakon o poslancih, potem pa Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa to polje dovoljenih dejavnosti bistveno, bistveno širše kot pa Zakon o poslancih.

Mi smo zdaj ta predlog uredili na način, da izvzemamo oziroma napotujemo na sistemsko ureditev na področju integritete in v ta namen posegamo v določbe 9. in 12. člena Zakona o poslancih, ki govorita predvsem o tem, da mora poslanec najpozneje v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata prenehati opravljati pridobitno dejavnost, ki je nezdružljiva z funkcijo oziroma mora prenehati biti član nadzornega odbora gospodarske družbe.

Ker pa seveda hkrati odpravljamo tudi edino sankcijo, to je prenehanje mandata poslanca se nam je zdelo primerno, da seveda neka sankcija, kot se je tudi pokazalo v teh dveh primerih v praksi, da neka sankcija seveda mora biti. Na podlagi tega, kar je v svojih ugotovitvah in kot predlog podala tudi Komisija za preprečevanje korupcije smo želeli uvesti sankcijo, ki bi se vezala na višino prihodkov, ki jih ustvarja poslanec.

Zato smo želeli predlagati, da se za sankcioniranje poslancev uvede nekakšna upravna sankcija, to je odtegnitev plače in seveda vse s plačo oziroma z delom povezanih nadomestil za tisti čas, ko poslanec ostaja v kršitvi. Torej, če bi poslanec opravljal pridobitno ali pa drugo dejavnost, ki ni združljiva z njegovo funkcijo tudi po tem tri mesečnem roku ali pa po pravnomočno ugotovljeni kršitvi smo želeli, da bi mu za ta čas ne pripadala pravica do plače in drugih nadomestil.

Kot rečeno na za slednje smo se odločili nekako po neki pobudi ali pa napotilu Komisije za preprečevanje korupcije, ki je v svojem mnenju rekla naslednje, citiram: »ker niti nadzorstveni organi niti volilci nimajo učinkovitega mehanizma sankcioniranja nosilcev javnih funkcij katerih pretekla ravnanja so bila nezakonita oziroma neintegritetna zaradi česar je ugled javne funkcije, ki jo upravlja načet, zaupanje vanje, da bodo v prihodnje vendarle lahko zakonito ter integritetno opravljali javno funkcijo pa porušeno bi bilo potrebno zakonodajo ustrezno spremeniti na način, da bi omogočala hitrejše ukrepanje zoper tovrstne nosilce javnih funkcij.

Ukrepi so pri tem lahko različni: suspenz, zmanjšanje plače oziroma drugih prejemkov, javni opomin in podobno. Pomembno pa je, da je zakon predvideva, da jih je mogoče učinkovito uveljaviti, da so sorazmerni, učinkoviti ter odvračajo od tovrstnih kršitev v prihodnje. Na voljo bi morali biti tako nadzorstvenim organom javne oblasti kot tudi volilcem.

Nadalje pa v 3. členu predloga želimo črtati tudi 13. člen veljavnega Zakona o poslancih, ki ureja dodatno delo poslanca, tako imenovano petinjsko delo kot vsakdanje uporabljamo v praksi izraz, ki določa, da sme poslanec po obvestilu pristojnemu delovnemu telesu Državnega zbora, torej tej komisiji opravljati dejavnost, če gre za opravljanje zahtevnejših, strokovnih, znanstvenih, pedagoških in raziskovalnih del. Tu posebej opozarjam, da je v tem delu Zakona o poslancih pri navajanju izjem bistveno ožji, kot pa zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki dovoljuje tudi nekatere kulturne, publicistične, športne in tako dalje še dejavnosti in s tem v resnici postavlja poslance v neenakopraven položaj z drugimi funkcionarji med drugim tudi ministri, ki jim je zraven opravljanja funkcije dovoljeno opravljati bistveno več, kot pa poslancem. Zato se nam zdi smiselno, da Zakon o poslancih, kot specialni zakon tukaj sledi sistemskemu, ki je Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in kot rečeno v tem delu bistveno širši.

Torej kar pa zadeva same postopke odločanja, kdo odloča o tem ali bo poslanec lahko opravljal dodatno delo ali pa ne, menimo, da bi bilo primerneje, da te postopke vodi organ, ki je neodvisen. V tem primeru namreč sami lahko vidimo skozi prakso, ki se nam je tudi v tem mandatu zgodila, da v resnici poslanci odločamo o sami sebi in s tem ne dajemo niti videza kaj šele dejansko neke nepristranskosti pri odločanju. To se je nenazadnje pokazalo tudi, ko smo odločali o obvestilih poslancev, da bi želeli opravljati to petinsko delo. Enim se je to dovolilo drugim se ni, o enih vlogah se je odločalo o drugih sploh ne oziroma moram govoriti o obvestilih, ker je v bistvu praksa nekako zašla izven okvirov tega kar določa Zakon o poslancih, ki govori zgolj o tem, da mora poslanec obvestiti MVK, ta pa se lahko nekako odloči, da ne dovoli. Ne govori pa o odobritvi vsakega obvestila, kot smo potem v praksi začeli to izvajati.

Torej nemogoče je odločati sam o sebi nepristransko kot bi to moralo biti, zato nas to in ta praksa vodi do zaključka, da je treba tudi v tem delu Zakon o poslancih spremeniti na način, da bo vzpostavljena neka jasna in sistemsko skladna ureditev s področja nezdružljivosti in prepovedi upravljanja dejavnosti za funkcionarje z ostalimi funkcionarji in torej kot rečeno mora o tem odločati nek samostojen in neodvisen državni organ, ki še enkrat opozarjam, odloča po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ki v resnici v zdajšnji trenutni ureditvi določa bistveno širše možnosti opravljanja te dejavnosti.

In če še navedem dva absurdna primera, ki sta se nam zgodila in sta zelo povedna v tem delu, ko se pogovarjamo do kam smo v resnici sami sebe pripeljali s tem odločanjem. Vsi vemo, da se je MVK seznanila oziroma dala dovoljenje enemu poslancu, da prostočasno igra v glasbenem ansamblu in drugemu poslancu da opravlja vodenje planincev k naših gorah. Mislim, to je res absurd. Vsakemu je že vnaprej jasno, da takšna prostočasna dejavnost ne spada v vsebino, kot jo določa Zakon o poslancih d se takšne stvari niti ni treba obveščat niti ni treba prosit za dovoljenje. Vendarle pa se gremo tak šov. Vem, da je bilo tem poslancem tako svetovano za vsak slučaj, da si pokrijemo hrbet ne, ampak to so že absurdne situacije.

Torej kot rečemo bom se tu ustavila pa bom mogoče potem še če bo razprava šla v to smer. Mi menimo, da je ureditev, aha še to sem pozabila ja. Tu se še moram pomudit. Torej kot rečeno smo predvideli tudi neko sankcijo ko poslanec ne želi ali ne preneha opravljati nezdružljivostne funkcije ali pa dejavnosti. Sankcijo, ki smo jo predvideli je torej odvzem plače in nadomestil plače za čas ko ta kršitev traja, vendarle pa smo potem, ko smo prejeli moram rečt zelo obširno in izčrpno mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predvsem ta del problematizirala ga proučila z več različnih vidikov, saj bo verjetno Zakonodajno-pravna služba tudi povedala, ampak če potegnem črto opozorila na to, da gre za prevelik poseg v pravice poslancev tudi na nekem ustavnem nivoju tudi z ustavnega vidika problematičnem tudi z vidika načela sorazmernosti in strogega testa sorazmernosti z vidika načela enakosti pred zakonom in tako naprej.

Torej Zakonodajno-pravna služba meni, da je ta sankcija, ki smo jo želeli predlagati prehuda, neprimerljiva tudi z ostalimi funkcionarji, zato smo se nekako po tehtnem premisleku odločili, da bomo pač ta del z amandmajem, ki smo ga predlagali tudi črtali. Meni je sicer žal. Jaz menim, da bi bilo tako prav in stojim za tem, ampak seveda Zakonodajno-pravna služba strokovnega vidika pravi, da to ni OK in bomo seveda temu sledili, zato smo pripravili tudi amandma, ki to spremembo v drugem odstavku 12. člena črta.

Hvala za to dopolnilno obrazložitev. Za magnetogram še, poslanec Janez Moškrič nadomešča Anjo Bah Žibert. Želi besedo vodja Zakonodajno-pravne službe gospa Nataša Voršič, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa gospod predsednik. Lep pozdrav vsem. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika skladnosti z Ustavo, s pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika in bom predstavila bistvene poudarke iz tega mnenja.

Predlog zakona vsebuje več sprememb in dopolnitev, ki se nanašajo na nezdružljivost funkcije poslanca z opravljanjem pridobitne in drugih dejavnosti. Ena bistvenih je sprememba prvega odstavka 12. člena, ki je vsebinsko enaka kot je bila že sprememba Zakona o poslancih predlagana v letu 2019. Predlog zakona v prvem odstavku 12. člena določa, da poslanec ne sme opravljati pridobitne in druge dejavnosti, ki po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije ni združljiva z opravljanjem javne funkcije.

Predlog zakona pa vsebuje tudi ureditev v drugem odstavku 12. člena, na katero je treba posebej opozoriti, ker je po mnenju Zakonodajno-pravne službe v neskladju z Ustavo in pravnim sistemom. Drugi odstavek 12. člena kot sankcijo za nezdružljivost določa prenehanje pravice do plače in nadomestila plače ter drugih prejemkov, ki jih dobi poslanec, glede vidika posega v pravico do plače oziroma nadomestila, ki jo določa 95. člen Ustave.

Poslanci imajo v skladu s 95. členom Ustave pravico do plače oziroma nadomestila, ki je določeno z zakonom. Pravica do plače je med vsemi funkcionarji za poslance posebej določena v Ustavi in vsebuje več ustavno pravnih vidikov. Zagotavlja samostojnost in neodvisnost posameznih poslancev in njihov reprezentativni mandat ter samostojnost in neodvisnost od Državnega zbora kot celote kot zakonodajne veje oblasti. V skladu z ustaljeno ustavno sodno indikaturo je materialni položaj in materialna neodvisnost predpogoj za neodvisnost posameznega državnega organa in njegovih funkcionarjev.

V iz odločbe Ustavnega sodišča, ki je v mnenju citirana izhaja, da je za neodvisnost državnega organa pomembnih več elementov in sicer mora v okviru varstva materialne neodvisnosti zakonodajalec zagotoviti zadostna sredstva za delovanje institucije, zagotoviti pa mora tudi ustrezen materialni položaj njegovih funkcionarjev. S tem povezan pomemben pravni vidik 25. člena Ustave je tudi poklicnost opravljanja funkcije poslanca in zagotovitev ustreznega plačila za opravljanje njegove funkcije. Izrecna ustavna določba , ki poslancem za njihovo delo zagotavlja plačo ali nadomestilo pomeni, da ima poslanec z Ustavo zagotovljeno plačilo za opravljanje svoje funkcije in socialno varnost, zato je določba 95. člena Ustave odraz načela pravne in socialne države.

Predlog zakona, ki neposredno posega v to ustavno pravic je zato treba presoditi z vidika načel pravne države, in sicer z vidika prepovedi prekomernih posegov države z uporabo strogega testa sorazmernosti. Najprej je treba ugotoviti, ali je cilj zakonodajalca legitimen.

Če je cilj tega predloga zakona, da se zagotovi nezdružljivost funkcije in spoštovanje pravnomočnih odločitev pristojnega organa, ki je odločil o nezdružljivosti je ta cilj mogoče oceniti kot legitimen, vendar pa je treba oceniti še, ali je tak poseg v skladu s tistimi izmed načel pravne države, ki prepoveduje prekomeren poseg in z njim tudi odvzema pravico, ki jo določa Ustava. Strogi test sorazmernosti namreč obsega tri vidike. Prvi vidik je ali je poseg sploh nujne, drugi ali je primeren in tretji ali je sorazmeren v ožjem smislu. Vsi trije elementi strogega testa sorazmernosti morajo biti izpolnjeni kumulativno. Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da ti elementi niso izpolnjeni.

V predlogu zakona ni utemeljeno, da je predlagana sankcija prenehanje pravice do plače in nadomestila potrebna oziroma nujna. V pravnem sistemu namreč že obstajajo sankcije in pravne posledice, če poslanec ne spoštuje predpisov, ki določajo nezdružljivost funkcije. Te sankcije so določene v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, in sicer kot prekršek in kot globa. Obstaja pa tudi posebna sankcija, ki je predvidena za vse neposredno voljene funkcionarje in določa, da Komisija za preprečevanje korupcije v svoji odločitvi obvesti javnost in javno objavi nezdružljivost funkcije, ki jo je ugotovila.

Takšne sankcije je sprejel zakonodajalec v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije in Zakonodajno-pravna služba ocenjuje tudi, da pravzaprav razlogov za spremembo teh že določenih sankcij ni, kajti ni primerov, ko poslanci ne bi spoštovali pravnomočnih odločitev o nezdružljivosti funkcije. Poleg tega in to je v pravnem sistemu zelo pomembno je pomembno, da bi v primeru, ko bi pristojni organ odločil o nezdružljivosti funkcije kot o pravici obveznosti ali pravni koristi s pravnomočno odločitvijo, poslanec pa te pravnomočne odločitve ne bi spoštoval v upravnem redu predvidena izvršitev pravnomočne odločitve pristojnega organa s sredstvi, ki jih določa pravni sistem.

Ukrep, ki ga določa predlog zakona tako z vidika potrebnosti oziroma nujnosti in ravnovesja med postavljenim ciljem in težo ukrepa ni utemeljen. Potrebno je opozoriti še na dva vidika, in sicer prenehanje pravice do plače in nadomestila ter vseh povračil stroškov je nesorazmerna sankcija, ki bi v pravnem sistemu pomenila tudi posebno sankcijo, ki bi bila povsem izven pravnega sistema in bi bila v neskladju tako z načelom pravne države kot tudi z načelom socialne države. Na pravnomočne odločitve zavezujejo in jih je treba spoštovani, vendar zakonodajalec nima neomejenega polja proste presoje pri določanju pravnih posledic, zato mora tudi pri izvršitvi pravnomočnih sodnih odločb poskrbeti, da se zagotovi socialna varnost dolžnika in socialna varnost oseb, ki jih je dolžan preživljati.

In še glede na čela enakosti pred zakonom. Pravna sankcija, ki je predlagana v drugem odstavku 12. člena naj bi bila v pravnem redu, naj bi veljala le za poslance. Takšna ureditev po presoji ZPS krši splošno načelo enakopravnosti, ki kot temeljno ustavno načelo izhaja iz enakega človekovega dostojanstva vsakogar, tudi poslancev kot predstavnikov ljudstva. Gre za nedopustno razlikovanje, ki bi glede vrste in intenzivnosti sankcijo vzpostavila razlikovanje med poslanci in drugimi osebami in tudi razlikovanje med samimi funkcionarji, ker bi bila le za poslance določena posebna sankcija za kršitev nezdružljivosti funkcije.

Po presoji Zakonodajno-pravne službe merilo razlikovanja ni v razumni povezavi s predmetom različnega pravnega urejena, zato takšno razlikovanje ni primerno sredstvo za dosego zastavljenega cilja. Predlagana ureditev je zato tudi v neskladju z načelom enakosti pred zakonom. Hvala.

Najlepša hvala tudi vam za to dopolnilno obrazložitev. Želi besedo predstavnica Komisije za preprečevanje korupcije, nadzornica svetnica mag. Andreja Kokalj? Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci. Komisija pozdravlja predlagateljevo namero po enotnosti in večji jasnosti ureditve nezdružljivosti opravljanja funkcije poslanca. O oceni stanja in razlogih za sprejem predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poslancih se sklicujete tudi na mnenje in priporočilo na področju nezdružljivosti funkcije ter članstva in dejavnosti poslancev, št. 06244-3/2018, ki ga je dne 31. 1. 2019 sprejela komisija.

V navedenem mnenju je komisija podala priporočilo, da bi bilo potrebno področje nezdružljivosti funkcij ter prepovedi članstva in dejavnosti poslancev Državnega zbora Republike Slovenije smiselno poenotiti z ureditvijo navedenih institutov v določbah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, in sicer tako, da se določbe zakona o poslancih v tem delu ustrezno spremenijo oziroma dopolnijo.

Komisija torej podpira poenotenje ureditve in jasnejši zapis pravnih položajev in dolžnosti poslancev. Komisija podpira enotno ureditev in sicer na način, kot je to v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam. Sedaj pa prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Komisiji predlagam, da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora združimo razpravo o vsebinsko povezanih členih predloga zakona in predlaganemu amandmaju in po tako opravljeni razpravi glasujemo najprej o predlogu za amandma komisije nato pa še o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

V razpravo dajem člene predloga zakona in predlog za amandma komisije k 2. členu, ki ga predlaga Poslanska skupina Nepovezanih poslancev. Želi kdo o tem razpravljati? Izvoli Violeta Tomić.

Če mi dovolite splošno razpravo o predlogu zakona, ker ste šli o prvi točki zelo hitro mimo. Skratka trenutno je za poslance nezdružljivost funkcije urejena v Zakonu o poslancih, ki pa deloma napotuje tudi na uporabo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Zdaj o vseh zapletih, ki smo jih doživljati tukaj predvsem na MVK smo večkrat pozivali, naj se pripravijo ustrezne spremembe in tudi v Levici bi bili zelo veseli, če bi se zadeva poenotila in če bi bile pred nami takšne rešitve pa niso. Namesto tega ste se odločili nekateri, d namesto nezdružljivosti uzakonite združevanje več funkcij hkrati.

Zdaj ureditev glede nezdružljivosti funkcije bi tokrat uskladili tako, da bi za poslance veljal le Zakon in integriteti in preprečevanju korupcije. To pomeni, da bi se črtala sankcija v primeru kršitve prepovedi, ki je prenehanje mandata. Poklicni funkcionar po tem zakonu obstoječem lahko pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno, športno in publicistično dejavnost, ali vodi kmetijo in upravlja z lastnim premoženjem razen če drug zakon ne določa drugače. In sedaj ne bo več določal drugače, kajti predvidevat, ne predvideva prenehanje mandata. Zdaj problem je v posledicah tega, kajti vemo že, da nekateri poslanci sploh ne hodijo v službo. Tukaj imamo problem sklepčnosti, imamo problem z glasovanju. Zakaj? Ker so na drugem delovnem mestu. In ko to problematiziramo najdemo in naletimo na cel kup nekih izgovorov.

Naslednji problem, ki ga je omenila predstavnica Zakonodajno-pravne službe pa je samostojnost in neodvisnost poslancev Državnega zbora. Kaj hočem reči? Z ustavno odločbo imamo zagotovljene plače in socialno varnost, kar pomeni, da smo varni in nepodkupljivi. Zdaj pa tako in tako so si lobisti znali podajat kljuke nekaterih poslanskih skupin, zdaj pa naj bi kar sedeli v Državnem zboru. Zdaj Zakonodajno-pravna služba meni tudi, da je predlog v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije in je protiustaven z več vidikov. Utemeljitev protiustavnosti pa je dolga kar štiri strani.

Zdaj za nas v Levici je takšna rešitev nedopustna. Tu ne gre za nič drugega kot za vdor privatnega kapitala v parlament in na ta način postane parlament vse bolj interesno združenje tistih najbogatejših in ne predstavnikov ljudstva. Nepredstavljivo je, da bi v parlamentu sedeli poslanci, ki bi bili sočasno direktorju recimo farmacevtskih multinacionalk, podjetij, ki zmagujejo na raznih razpisih ali pa celo lobisti. Ta ideja je naravnost bizarna.

Zdaj poslancu naj bi takoj prenehal mandat, če na primer postane predsednik vlade ali minister, če postane pa direktor Rotisa, ki recimo nabavlja Patrije ali pa če to kljub izvolitvi ostane še naprej bo pa za kazen prejemalo samo direktorsko poslanke plače pa ne. Mislim to je res big dil. Poslanec lahko tudi je direktor recimo slovenske podružnice Alstoma, ki bi sočasno odločal o poroštvu TEŠ 6 in višanju cen investicije. Poslanec bi lahko v času, ko ni sej Državnega zbor vodil tudi podjetje za utajo davkov recimo v Bosni. Zakaj pa ne? Na Odboru za finance pa bi opozarjal, da z davčno zakonodajo vse štima. Mislim, to oprostite je res nepredstavljivo.

Skratka tu predlaga predlagatelj, da se v Zakonu o poslancih določi 1. da se za poslanca ne uporabljajo precitirane prekrškovne določbe in 2. da bo dokler ne preneha opravljati pridobitno dejavnost ostal brez poslanske plače. Ojoj. In kaj bo, če ne bo prenehal s pridobitno dejavnostjo? Nič, bo pač prejemal samo direktorsko plačo, ki pa je tako rekoč v vseh primerih mnogo višja od poslanke plače. Skratka poleg tega, da je ta predlog popolnoma nedostojen pa tudi protiustaven in v tem je bistvo naše zavrnitve.

Kot sem že rekla Zakonodajno-pravna služba kar na štirih straneh našteva zakaj je protiustavna taka določba in tukaj ne bi smelo biti nobene dileme. Predlog zakona je potrebno zavrniti in pristopiti k pripravi takšne spremembe zakona, ki bo povsem jasno in nedvoumno določila, da poslanec v primerih, ko opravlja nezdružljivo funkcijo s pridobitno dejavnostjo preneha mandat in pika. Pač na dveh stolih in na dveh popolnoma nezdružljivih funkcijah pač ne moreš sedeti. In v Levici bomo temu predlogu zakona seveda absolutno nasprotovali. Hvala.

Hvala. Želi še kdo razpravljati? Predlagateljica, izvoli Janja Sluga.

Ja, moram se na tole odzvat, ker dobro je, da predno poslanci razpravljamo, vsaj preberemo kaj imamo na mizi. Res je dobro.

Ker kolegica to, o čemer vi govorite ne drži. Res je v zakonu o poslancih zapisana v tem trenutku sankcija prenehanja mandata, samo je treba brati tudi Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki pa v našem primeru to sankcijo izrecno črta. In de jure v specialnem zakonu res ta sankcijo v tem trenutku obstaja. De facto v praksi je ni. Jaz ne vem a vas moram posebej opozorit, da primer našega poslanskega kolega s katerim smo se na začetku tega mandata ukvarjali je še vedno tak kot je bil. Še vedno. On je še vedno v vseh treh funkcijah. In tu tudi moramo v bistvu nekako se odzvati na mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki trdi, da se v praksi to ni izkazalo za problematično, da v praksi ne obstaja tak primer, kjer bi poslanec po pravnomočnosti neke odločitve še vedno nadaljeval z nezdružljivo funkcijo ali dejavnostjo. Seveda obstaja, ampak obstaja zato, ker se je v praksi izkazalo, da do te pravnomočne odločbe sploh ni moglo priti, ker je določba sama v zakonu neizvršljiva in to je tisto kolegica Tomić, kar imamo zdaj. Napisano je zelo lepo, ampak nič od tega se ni dalo v praksi izvest in to smo videli sami.

Zato govoriti o tem, da mi nekaj ukinjamo, kar v resnici do tega sploh v tem trenutku že ne more prit je sprenevedanje in tega zdaj ni. In še nekaj bi vas opozorila. Zakonodajno-pravna služba ne nasprotuje temu predlogu tej spremembi, ampak nasprotuje zgolj sankciji. Torej samo v enem odstavku enega člena. Samo tistemu delu, ne pa poenotenju določb Zakona o poslancih in Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. In je treba zelo pazljivo prebrat in je treba tudi zelo pazljivo poslušat. In tistemu, čemur Zakonodajno-pravna služba nasprotuje, to je ta sankcija dodatna, ki smo jo mi predvideli, ker to ni edina sankcija da se razumemo. To zdaj z amandmajem popravljamo in gremo točno skladno z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, ki je ugotovila ustavno spornost te sankcije.

Ampak vendarle sankcija, globa, opozorilo, opomin še vedno ostaja, še vedno ostaja v veljavi in te pa v ničemer ne spreminjamo. Torej že v tem trenutku in ta globa ostaja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v 77. členu določa plačilo globe v višini od 400 do 1.200 oziroma 1000 do 2000 eurov in to v ničemer ne spreminjamo. V ničemer. Ravno tako ne v sankcijah o katerih je tudi zelo lepo povedala Zakonodajno-pravna služba. Torej opozorilu funkcionarju in določitev roka v katerem mora prenehati obvestilo javnosti in objavo ugotovitev KPK na spletnih strani. Če gre za neposredno voljenega funkcionarja, ki kljub opozorilu še naprej opravlja nezdružljivo dejavnost. To vse ostaja.

Tisto, kar smo mi trdno prepričani, da bi v resnici sankcija za takšno kršitev morala bit strožja. Strožja od tega, kar sem zdaj navedla in strožja, izvršljiva in v bistvu učinkujoča v smeri doseganja cilja. Kaj pa je cilj? Cilj je, ker nam zakonodaja omogoča poklicno opravljanje naše funkcije je tudi prav, da jo opravljamo z vso dušo in srcem, z vso odgovornostjo in da se tej funkciji posvetimo v celoti. To je en cilj.

Drug cilj je pa, da zaradi opravljanja sočasne neke druge dejavnosti ali funkcije n podlegamo nekim koruptivnim možnim koruptivnim tveganjem. In po naši oceni je predlog kot smo predlagali, torej odtegnitev plače za čas, ko se te kršitve nadaljujejo bil primeren predlog primeren ukrep, da prisilijo poslanca, ki poklicno opravlja svojo funkcijo, da se v resnici tej funkciji tudi popolnoma posveti. In vaše norčevanje v smislu ojoj, kaj pa zdaj je popolnoma neprimerno. Popolnoma neprimerno tudi zato, ker sami opravljate petinsko delo in ojoj kaj pa zdaj. Preživeti samo s tistim, kar je petinsko delo po moje je težava in se z nje ne bi smeli norčevat.

Sem pa povedala do kakšnih absurdov so nas te stvari pripeljale. Do tega, d poslanci naprošajo za dovoljenje za vodenje po planinskih poteh in za prostočasno sodelovanje v glasbenem ansamblu. Do tega so nas pripeljale.

Še enkrat ponavljam, ZPS ne nasprotuje uskladitvi obeh zakonov na način kot smo ga predlagali, nasprotuje zgolj sankciji. To pa smo zdaj popravili in dajmo začeti razmišljat malo širše in ne samo v smislu vrana vrani ne izkljuje, saj vemo.