Spoštovani!

Predlagam, da začnemo. Začenjam 54. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Vsem zbranim prav lep pozdrav!

Obveščam vas, da se je za danes opravičila gospa Nataša Sukič in gospod Jani Möderndorfer. Imamo pa tudi več pooblastil in sicer gospa Tadeja Šuštar nadomešča gospoda Blaža Pavlina, gospod Jure Ferjan nadomešča gospod Suzano Lep Šimenko in gospa Lidija Ivanuša nadomešča poslanko gospo Anjo Bah Žibert.

Glede na dnevni red, imam proceduralni predlog, da se dogovorimo in opravimo tako predstavitve kot obravnavo obeh proračunskih aktov skupaj. Se pravi, da skupaj združimo predstavitev in obravnavo Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2023. Kdo temu nasprotuje? Če ne, ugotavljam, da je tak proceduralni sklep sprejet.

In prehajamo na to SKUPNO TOČKO DNEVNEGA REDA. Še prej bi pa še prebral, da gospa Mojca Žnidarič z nami iz kvote SMC. Tudi njej prav lep pozdrav.

Zdaj bi dal za predstavitev kar besedo najprej ministru, Ministru za notranje zadeve, gospodu Alešu Hojsu, potem pa bi prosil še ostale, da predstavite vsak svoje področje. Prosim.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Bom relativno kratek, glede na to, da moram reči, da sem s tem kar smo se izpogajali v okviru ministrstev, z Ministrom za finance, lahko rečem, da sem s proračunoma za leto 2022 in 2023 zelo zadovoljen. Gre dejansko v obeh proračunih za povečanje proračuna, ki ga prejema Ministrstvo za notranje zadeve. Zdaj morda, če se najprej ustavim glede na aktualni proračun, torej aktualni proračun za leto 2021, ga bo potrebno tudi tako oziroma so ga tudi povečali. To povečanje seveda gre v pretežni meri zaradi povečanja osebnih dohodkov, ki so vezane na prejemke, ki so jih policisti in drugi uslužbenci dobivali v Covid času. Med tem, ko pa v letu 2022 in pa 2023, to povečanje v nekem deležu seveda odseva tudi povečanje osebnih dohodkov. Ti osebni dohodki se povečujejo skladno s sporazumom, ki smo ga dogovorili z obema sindikatoma. Seveda je del teh sredstev vezanih ali pa pogojen še vedno s sprejemom zakona, ki je trenutno v proceduri, torej Zakona o organiziranosti in delu policije. V kolikor bo ta zakon sprejet, bodo ti zneski, ki so tukaj predvideni izplačani.: V kolikor tisti zakon ne bi bil sprejet, seveda bodo ti zneski za osebne dohodke nižji. Sicer pa smo v obeh letih predvideli kar precej sredstev, dodatnih sredstev vezanih na višje zneske, ki jih prejemamo s strani Evropske unije. Torej teh sredstev je v letu 2022 in 2023 po več deset milijonov evrov več, med tem ko pa… Naj dodam, da je v letu 2022 8 milijonov evrov več tudi namenskih sredstev. Ta namenska sredstva smo uspeli dobiti s pogajanji oziroma z dogovorom z družbo Dars, zato se iz tega mesta družbi Dars tudi zahvaljujem. Gre za sofinanciranje avtocestne policije. Torej družba Dars se je nekako odločila oziroma opredelila, tudi podpisan je že dogovor za ta namenska sredstva. Ta namenska sredstva bodo seveda namenjena zgolj novim tehničnim sredstvom, deloma seveda tudi drugi opremi, ki jo avtocestna policija potrebuje.

Kar se tiče sicer naložb, smo v obeh letih predvideli precejšnje povečanje zneskov, ki so načrtovani za opremo policistov, torej za osebno opremo policistov. Druga pomembna postavka je vozni park, torej zamenjava voznega parka. V letu 2022 načrtujemo dodatno, razpis je že v teku oziroma ne razpis, pogodba je že podpisana, dodaten nakup transportnega helikopterja. V letu 2022 od večjih naložb predvidevamo zaključitev projekta Tetra. Torej projekta, ki bo na novo uredil povezave v policiji. Med tem, ko pa v letu 2023 načrtujemo pričetek oziroma delno nabavo enega od dveh izvidniških helikopterjev, morda tudi plačilo dela drugega za oba helikopterja, se v letu 2023 načrtuje po 22 milijonov evrov. Obenem pa smo začeli trenutno tudi s postopkom za nabavo novega policijskega plovila. Računamo, da bi to prvo plovilo dobili v letu 2022 in pa drugo plovilo v letu 2023, za vsakega od plovil torej dodatnih novih plovil je načrtovanih po 2 milijona evrov. Lahko sicer preberemo vse številke povsem natančno, ampak mislim, da ni potrebno, saj poslanci ste jih videli oziroma prebrali.

Zaključim mogoče zgolj še enkrat s plačami. Torej stroški dela so po predlogu sprememb proračuna za leto 2022 v višini 365 milijonov evrov celotnega zneska, v letu 2023 v višini 374 milijonov evrov, kar pomeni povečavo glede na leto prej, torej glede na leto 2022, 8,8 milijona evrov. Je pa tako kot sem rekel, da bodo ta sredstva pač porabljena skladno z dogovorom s sindikati.

Naj zaključim, da sem v okviru sprejema tega proračuna in verjamem, da ga boste poslanci podprli, zadovoljen da smo uspeli izpogajati tako velika sredstva za ministrstvo in za policijo. To je pravzaprav najvišji proračun, ki ga je policija v svojem 30 letnem delovanju oziroma ministrstvo v 30 letnem delovanju dobila oziroma ga bo dobila. Verjamem, da bodo tudi v večji meri vse postavke realizirane, pri čemer posebej opozarjam na relativno velika sredstva iz evropskih skladov. Ta sredstva, zato se načrtuje deloma tudi projektne zaposlitve. Tukaj bo potrebno kar precej vložiti napora naših novih ali pa obstoječih sodelavce za to, da bodo ta sredstva počrpana do tiste celote ki nam jo je Evropska unija namenila.

Hvala lepa predsednik.

Hvala.

Zdaj bi k besedi povabil ministra za javno upravo. Prosim.

Hvala predsedujoči. Lep pozdrav vsem kolegom, poslankam, poslancem!

Podobno kot je že kolega Hojs dejal, tudi na Ministrstvu za javno upravo smo zadovoljni z doseženim oziroma predlaganim proračunom. Na nivoju torej Ministrstva za javno upravo se glede na sprejeti proračun za leto 2021, proračun za 2022 oziroma predlog zvišuje za nekaj več kot 6 %, to je 14 milijonov 800. Predlog proračuna za leto 2023 pa se v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2022 zvišuje za več kot 7 % oziroma za 19 milijonov 200 in nekaj tisoč.

Glede podprogramov bi izpostavil dva. Eno so upravne storitve v upravnih enotah.: Tam smo torej tudi v kadrovskem načrtu predvideli 51 novih zaposlitev. Usmeritev je, da se na upravnih enotah, ki so vključen kontakt državljank, državljanov, tudi gospodarskih subjektov z državo, da se povečajo, poveča nabor storitev oziroma del storitve, ki jih izvaja država, torej da to preide z bremen, kot breme državljank in državljanov in gospodarskih subjektov in zato so potrebne nove zaposlitve in seveda tudi sredstva za plače. 51 novih zaposlitev je sicer glede na to, da imamo 58 upravnih enot, ni niti ena oseba več na upravno enoto, ampak s sprotno digitalizacijo, migracijo na nove sisteme bomo tudi z optimizacijo dosegli, da bodo storitve še učinkovitejše in boljše. To je ena sprememba.

Druga stvar, ki bi jo izpostavil, je pa razvoj širokopasovnih omrežij. To je zadeva, ki je v delu že desetletje. Za Gošo 4 smo v zadnjem času sklenili pet pogodb v skupni vrednosti 74 milijonov 800 tisoč evrov, od tega je vredno sofinanciranje iz javnih sredstev 7 milijonov 608 tisoč evrov, izvedba del je v teku, torej v oktobru 2021, torej ta mesec je pa predvideno priključevanje prvih končnih uporabnikov. Za Gošo 5, torej peto serijo tega razpisa je v okviru prvega odpiranja vlog v podpisovanju 29 pogodb v skupni rednosti 59 milijonov 800 tisoč evrov, na drugem odpiranju je bilo pa potrjenih tudi že pet vlog v skupni vrednosti 6 milijonov 880 tisoč evrov in pogodbe za teh pet vlog so v pripravi. tako, da je za prihodnji dve odpiranji Gošo 5, oktobra in decembra letos na voljo še milijon 442 tisoč evrov in to je aktivnost, ki je v proračunu ustrezno podprta, znesek načrtovanih sredstev na tem podprogramu za leto 2022 znaša 17 milijonov 500 tisoč evrov in v letu 2023, 11 milijonov in pol.

Toliko za enkrat. Hvala.

Hvala. K besedi bi povabil še ministra za digitalno preobrazbo.

Najlepša hvala, predsedujoči. En lep pozdrav vsem skupaj.

Glede na to, da zagovarjam prvi proračun službe Vlade za digitalno preobrazbo, mi dovolite, da vam na kratko predstavim naloge, organiziranost in potem tudi glavne proračunske postavke in pa projekte naše službe.

Kot veste, je služba začela z delovanjem 1. avgusta letos, pri čemer izvaja dva sklopa nalog, po eni strani usklajuje in koordinira s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami ukrepe in projekte na področju informacijske družbe in pa digitalne preobrazbe gospodarstva, zdravstva, izobraževanja, javne uprave, pravosodja in pa kmetijstva. Po drugi strani pa tudi pripravlja, vodi in izvaja lastne projekte in sicer tiste na področju digitalne preobrazbe in pa informacijske družbe, ki so financirane bodisi iz proračuna Republike Slovenije in pa skladov Evropske unije. Pri teh projektih smo še posebej osredotočeni na tiste, ki se nanašajo na vzpodbujanje digitalne vključenosti, to pomeni vse življenjskega učenja na področju digitalnih veščin, dostopnosti računalniške in druge opreme, vključevanje še posebej ranljivih skupin s pomočjo digitalnih tehnologij in zagotavljanja digitalne povezljivosti.

Kar se tiče same organizacije službe, je poleg kabineta ministra in pa službe za splošne zadeve štirje sektorji. En je namenjen strateškemu načrtovanju, drugi pospeševanju digitalne preobrazbe, torej medresorski koordinaciji na področju uresničevanja ukrepov strateškega sveta za digitalizacijo, tretji se ukvarja z evropskimi in mednarodnimi zadevami, četrti, najpomembnejši, pa je namenjen digitalni vključenosti. Predlagani proračun za naslednje leto znaša 37 milijonov 790 tisoč evrov, za leto 2023 pa 35 milijonov 965 tisoč evrov. Pri čemer so glavne postavke delovanje službe v vrednosti 2,5 milijona za naslednje leto in pa 3,5 milijonov za leto 2023. drugi steber in najpomembnejši se nanaša na projekte s področja digitalne vključenosti za kater bo v naslednjem letu, če bo ta proračun potrjen, namenjenih dobrih 31 milijonov evrov, leto kasneje pa 28 milijonov evrov. Pri teh projektih gre v prvi vrsti za izboljšanje dostopnosti: do digitalnih veščin in pa računalniške opreme med ranljivimi in drugimi skupinami. Namreč imamo v Sloveniji precejšnji problem, zgolj 55 odstotkov prebivalstva med 16. in 74. letom ima osnovne digitalne kompetence, kar je seveda absolutno premalo za aktivno udejstvovanje v digitalni družbi. Prav zato želimo s temi projekti ponuditi pomoč ranljivim skupinam, da pridobijo osnovne digitalne veščine za učinkovito in varno porabo interneta, vključno s spletnimi storitvami javne uprave. Po drugi strani pa želimo podpreti mlade, še posebej osnovno in srednješolce, tam pridobijo znanja na tistih področjih ki so konec koncev področja prihodnosti, to je programiranje, robotika in pa umetna inteligenca.

Tretji steber predstavljajo ostali projekti, ki so strateške narave, tukaj pa naj še posebej izpostavim vzpostavitev mednarodnega inštituta za uporabno umetno inteligenco, centra za pomoč slovenskim IT in ostalim strokovnjakom pri vračanju v domovino in pa vzpostavitev razvojno-gospodarskega predstavništva v / nerazumljivo/ dolini.

Če bo ta proračun potrjen, gre za rekordna sredstva namenjena za digitalno preobrazbo Slovenije. Na tem področju kot vsi vemo, Slovenija zaostaja za povprečjem Evropske unije, tako da predstavlja predlog, ki ga imate pred sabo, odličen začetek za to, da se Slovenija končno pribije s podpovprečja med vodilne države v Evropi.

Hvala lepa.

Hvala.

Zdaj bi pa k besedi še povabil predstavnike Ministrstva za finance, da predstavijo še celoto obeh proračunov, na kratko, znotraj katere so seveda umeščene predstavljene. Prosim.

Spoštovani predsedujoči, spoštovani ministri, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani ostali prisotni!

Sem Aleš Lovše. Dovolite mi, da s strani Ministrstva za finance na kratko vzpostavim nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračunov za leti 2022 in 2023. Uvodoma poudarjam, da sta proračuna pripravljena v še vedno negotovih razmerah povezanih s epidemijo in posledično okrevanjem gospodarstva ter spremenljivimi makroekonomskimi okoliščinami. Prihodki državnega proračuna so za leto 2022 načrtovani v višini 11,5 milijard evrov in so glede na sprejeti proračun 2022 višji za 4,2 odstotka. Za leto 2023 se pričakuje 2,3 odstotna rast, predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna so za leto 2022 določeni v višini 13,9 milijard, kar je za 7 % manj kot je ocenjena realizacija za leto 2021. V letu 2023 pa v višini 13,4 milijarde evrov kar je za 4,2 manj kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2022. V sami strukturi odhodkov bo tako v letu 2022 kot v letu 2023 dobra tretjina sredstev namenjena za druge tekoče domače transfere znotraj katerih bo več kot polovica sredstev namenjena tekočim transferom v javne zavode, preostala glavnina sredstev pa bo namenjena okviru tekočih transferov v sklade socialnega zavarovanja. Ključno razvojno komponento predlaganih proračunov predstavljajo investicije in sicer tako neposredno kot posredno preko občin in javnih zavodov, skupaj bo namenjenih 2,2 milijarde evrov. Med investicijami bi še posebej izpostavil investicije v zdravstvo, v cestni in železniški promet, v prilagajanje podnebnim spremembam, v oskrbo s pitno vodo ter investicije v vrtce in osnovne šole ter kulturo. Okrog 1,6 milijarde evrov bo namenjeno transferom posameznikom in gospodinjstvom, med tem ko bo približno 1,5 milijarde evrov namenjenih za stroške dela. Sredstva so načrtovana na podlagi zakonskih podpisov ter sporazumov in kolektivnih pogodb dogovorjenih med Vlado RS in sindikati javnega sektorja.

V okviru programskega dela proračuna se bo v letu 2022 kot tudi v letu 2023, največ sredstev namenilo za politiko, izobraževanje in šport in sicer približno 2,2 milijardi evrov, kar pomeni okvirno 16 % odhodkov državnega proračuna. Skoraj 1,6 milijarde evrov bo namenjeno za socialno varnost, kar pomeni približno 11 % proračunskih odhodkov, sredstva za področje prometa in prometne infrastrukture pa predstavljajo približno 9 % odhodkov državnega proračuna, kar pomeni 1,2 milijarde evrov. Sam primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je ocenjena 4,6 bruto produkta v letu 2022 in potem pade na 2,7 odstotka bruto produkta v letu 23. Okoliščine in izhodišča načrtovanja obeh proračunov bodo še posebej predstavljeni na seji matičnega Odbora za finance, medtem ko so vam pa programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov že predstavili njihovi predstavniki.

Hvala lepa.

Hvala.

Sedaj odpiram razpravo. Prva sta se prijavila gospod Koražija in za njim gospod Polnar.

Gospod Koražija, prosim.

Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.

Sedaj dejansko ta sredstva za Ministrstvo za notranje zadeve se v bistvu z letom 2015 kar precej oziroma kar strmo zvišujejo. Recimo 2017 je bilo 367 milijonov, potem 2018 378 milijonov, 2019 428 milijonov, 2020 442 milijonov predvidena realizacija dejansko za letošnje leto je 533 milijonov, potem pa celo za leto 2022 553 milijonov edino, kar potem pride do nekakšne razlike oziroma zmanjšanja sicer zelo minimalno, ampak za leto 23 se predvideva okoli 542 milijonov evrov sredstev. Sedaj, če to primerjamo je to dejansko 43 % razlike oziroma 164 milijonov več od leta 2008 do leta 2023. V Levici konstantno podpiramo, ko se gre za reševanje oziroma za boljšo in dobrobit zaposlenih sploh, ko gre tudi za policiste oziroma policistke seveda, da dobijo zaščitna oblačila, da so opravičeni do boljših delovnih prostorov, o katerih tudi zadnje čase je precej govora tukaj v Državnem zboru in ostale stvari. Seveda tudi podpiramo to prizadevanje policijskih sindikatov za izboljšanje plačne politike, ampak seveda znotraj enotne plačnega sistema, kar je bilo tudi nekaj govora v zadnjem času glede izstopa oziroma nekih anomalij glede plač v policiji in tudi na splošno kakršnemukoli bom rekel zmanjševanje sredstev oziroma tudi varčevanju, ko gre za javne službe in njihovo delovanje v Levici seveda stalno nasprotujemo, ker pač smo za to, da moramo imeti v javnih službah čim boljše pogoje oziroma tudi čim več možnosti, da so delavci dobro plačani in seveda tudi stimulirani v smislu boljših delovnih pogojev. Sedaj glede tega proračuna bom rekel eden problem, ki ga pač tudi osebno vidimo v Levici pa tudi osebno jaz recimo eden primer pred kratkim ste nakupili oziroma ste kupili za avtocestno policijo in sicer zelo v bistvu je to prestižno limuzino BMW za 80 tisočakov, kar se mi zdi pretirano, glede na to, da imamo enako zmogljive avtomobile pa ne bom sedaj drugih znamk navajal, ki bi lahko omogočale enako dobro sledenje policistov oziroma tudi njihovo delovanje na tem področju. Sedaj naslednji primer so helikopterji. Konstantno se v tem Državnem zboru tudi pogovarjamo o nakupu oziroma bom rekel čimprejšnjem povečanju števila teh večnamenskih helikopterjev, ki bi lahko delovali v smeri se pravi reševanja življenje pri pomoči, pri naravnih nesrečah, pri ostalih nesrečah v planinah oziroma v gorah tako, da ne razumemo čisto zadeve zakaj, ker vemo, da bi morali biti dokupljeni vsaj še trije helikopterji za ta namen, da bi lahko izboljšali in oziroma tudi povečali kvaliteto teh služb. Ker imam tukaj tudi vprašanje in bi prosil tudi za pojasnilo. Zakaj v bistvu več sredstev že sedaj v tem proračunu oziroma v proračunu za 22 in 23 ne namenite več za nakup teh večnamenskih helikopterjev, glede na to, da pač vemo, da jih potrebujemo tudi v zadnjem času do dokazali kako pomeni so te večnamenski helikopterji pri reševanju življenj? To je prvo vprašanje. Ena izmed teh zadev glede teh proračunov, ki jih sprejema ta Vlada oziroma je tudi dejstvo, da bomo v Levici glasovali proti tem proračunskim dokumentom, ker kolikor razlagate je dovolj finančnih sredstev, da bi lahko bistveno izboljšali življenja ljudi in ena izmed teh bi bila zagotovo nakup več teh večnamenskih helikopterjev.

Sedaj druga stvar, ki je tudi vsaj z vidika pri nas Poslanske skupine Levica problematična je v tem višanje sredstev na podprogramu javni red in splošna varnost ljudi in premoženja. Tukaj spet pridemo dejansko skokovito naraščanje sredstev, ki bodo namenjena za se pravi podprograme javni red in splošna varnost ljudi in premoženja. Sedaj jaz upam in ne želim si, glede na to kaj smo vse doživeli v zadnjem času tukaj v Ljubljani glede teh protestov in solzivca in zaplinjanja Ljubljane, da ni namenjeno k večji represiji in delovanja policije v smislu represije, ker v bistvu delovanje policije bi vseeno moralo biti se pravi ohranjati oziroma tudi varovati življenja ljudi in seveda dejansko omogočati njihovo varnost. Zanima me v resnici, če veste oziroma če že imate nekako opredeljeno oziroma mogoče tudi že razdeljeno za kaj vse bi naj ta dodatna sredstva šla sicer prej ste omenjali za plače, kar nas seveda v Levici veseli, ker kot rečeno kvalitetno oziroma dobro plačan policist, policistka oziroma delavec, delavka seveda lahko tudi kvalitetnejše in boljše opravlja svoje delo sploh, ko opravljajo službo v imenu ljudstva oziroma v imenu države in me zanima, če so tudi odločene kakšne postavke glede kupovanja teh represivnih dodatkov upam, da ne? Dejansko še enkrat, če lahko bolj temeljiteje oziroma bolj razčlenite teh dodatnih 60 milijonov evrov povečanje sredstev glede te postavke, ki se tiče sredstev na podprogramu javni red in splošna varnost ljudi in premoženja.

Hvala.