Spoštovane kolegice, kolegi, cenjeni gostje.

Zdaj, nad začetkom seje imamo neko neljubo zadevo. Jaz to sejo prekinjam in jo bomo nadaljevali ob 14.30. uri zaradi snemanja tega odbora. Ni to naša napaka. Skratka tisti, ki so zadolženi za prenos te seje, zaprošajo, da to sejo začnemo ob 14. uri 30, in vas prosim za razumevanje.

Spoštovane kolegice in kolegi, sporočajo mi, da so vsi pogoji dani, da lahko začnemo 47. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Še enkrat prav lepo vse pozdravljam, vas, spoštovani minister mag. Vizjak, državni sekretar Blaž Košorok, direktorica direkcije gospa Lilijana Herga, še vsi ostali gostje, kolegice in kolegi.

Obveščam vas, da sta opravičena za današnjo sejo dva poslanska kolega, tj. gospod Ivan Hršak iz Poslanske skupine DESUS in naš poslanski kolega Željko Cigler iz Poslanske skupine Levica. S pooblastili pa na današnji seji sodelujejo Elena Zavadlav Ušaj, ki nadomešča poslanskega kolega Francija Kepo, poslanska kolegica Mojca Žnidarič pa nadomešča poslansko kolegico Matejo Udovč iz Poslanske skupine SMC.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: točka 1, predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022; točka 2, predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2023. Ker v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Proceduralni predlog. Preden preidemo na obravnavo pa predlagam, da združimo razpravo obeh točk dnevnega reda, in sicer na način, da imajo predstavniki ministrstev skupen uvod, članice in člani odbora pa potem tudi skupno razpravo glede na to, da sta proračunska dokumenta med seboj povezana. V primeru morebitnih vloženih amandmajev pa bomo seveda glasovali o vsakem amandmaju k posameznemu proračunskemu dokumentu posebej. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023, ki ju bomo obravnavali kot zainteresirano delovno telo na podlagi 157. in 176. člena Poslovnika Državnega zbora.

Oba proračunska dokumenta sta objavljena na spletni strani Državnega zbora oziroma na e-klopi.

Na sejo so bili za obravnavo te točke povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za finance.

V skladu s poslovnikom lahko odbor proračunska dokumenta obravnava z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali taista dela proračunskih dokumentov, ki se nanašata na Ministrstvo za infrastrukturo ter Ministrstvo za okolje in prostor. Odbor je v postopku obravnava predloga proračuna in njihovih dokumentov zainteresirano delovno telo. V skladu s petim odstavkom 157. člena in v povezavi s 166. členom Poslovnika Državnega zbora lahko zainteresirano delovno telo predlaga amandmaje k posameznim poglavjem pri tistih neposrednih uporabniki iz osebnega dela predloga proračuna, ki zadevajo njegovo delovno področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. To pomeni, da je lahko v primeru, da predloge povečanje izdatkov v okviru neposrednega proračunskega uporabnika, za obravnavo katerega je pristojno, kot vir za financiranje opredeli zmanjšanje izdatkov v okviru finančnega načrta kateregakoli neposrednega proračunskega uporabnika. Pri oblikovanju amandmajev je potrebno upoštevati / nerazumljivo/ šestega odstavka 157. člena Poslovnika Državnega zbora glede na upoštevanje pravila o uravnavanju med proračunskimi prejemniki in izdatki. Vloženi amandmaji ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ter tudi ne v breme dodatnega zadolževanja. Tudi določbe 30. člena Zakona o javnih financah opredeljuje omejitve pri sprejemanju proračuna. Na podlagi te določbe morajo predlogi za povečanje izdatkov proračuna hkrati obsegati tudi podatke za povišanje prejemnikov proračuna ali pa zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti predlogi ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. Za predlagane amandmajev k predlogu sprememb proračuna je smiselno tudi uporabiti 157. člen Poslovnika Državnega zbora, pri čemer se lahko po tem odstavku 166. člena Poslovnika Državnega zbora amandma nanaša le na tiste podprograme, ki so zajeti v predlogu spremembe proračuna. Želi predstavnik Ministrstva za finance podati dodatno obrazložitev k obema predlogoma proračuna? Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj tudi z moje strani.

Samo prosim, če se predstavite za magnetogram.

Sem Mojca Pirnat. Naj uvodoma predstavim, da bo struktura javnofinančnih prihodkov in odhodkov celovito predstavljena na seji matičnega odbora za finance. Zato bi vam želela na kratko predstavitvi samo nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga sprememb proračuna države za leto 2022 in predloga proračuna za leto 2023. Predlog sprememb proračuna države za leto 2022 in predlog proračuna države za leto 2023 sta pripravljena v okoliščinah postopnega okrevanja gospodarstva in v razmerah še vedno močnega vpliva epidemije covid-19, ki je od začetka pojava virusa močno spremenila obseg in strukturo proračunskih prihodkov in izdatkov. Ključno razvojno komponento predlaganih proračunov predstavljajo investicije in investicijski transferji. Obseg investicij bo največji na področju infrastrukture, predvsem za železniško in cestno infrastrukturo, prav tako se načrtuje investicija v slovensko zdravstvo, investicije v protipoplavne ureditve, zagotavljanje poplavne varnosti, oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje voda ter druga vlaganja v vodni sektor, investicije v vrtce, osnovne šole in investicije v kulturi. Pomemben segment obeh proračunov predstavljajo tudi evropski viri. Ugotavljamo velike zamude pri črpanju kohezijskih sredstev, saj se načrtovano črpanje sredstev preteklih letih, predvsem zaradi vpliva epidemije in slabšega črpanja v uvodnih letih, zamika v naslednji dve leti. Višje načrtovani prihodki so predvsem posledica evropskih pobud za obvladovanje epidemije, povečanje odpornosti in pospešitev okrevanja, ki se odvijajo v sklopu evropskega programa Next Generation EU, v tem sklopu pa velja izpostaviti sredstva načrta za okrevanje in odpornost, za katera je v predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2022 predvidenih 330,8 milijona evrov. V predlogu državnega proračuna za leto 2023 pa 453,7 milijona evrov. Sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost namenjena za izvajanje programov in projektov so načrtovana pri Uradu Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, razen sredstev za projekte, ki so že uvrščeni v načrt razvojnih programov, in sicer pri Ministrstvu za infrastrukturo. Prihodki državnega proračuna za leto 2022 so predvideni v višin 11,5 milijard evrov in bodo glede na načrtovane prihodke v sprejetem proračunu za leto 2022 višji za 4,2 %. Za leto 2023 so prihodki predvideni v višini 11,8 milijard evrov in bodo za 3,3 % višji kot v letu 2022. Rast prihodkov se pričakuje predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna za leto 2022 so predvideni v višini 13,9 milijard evrov, kar je za 7 % manj kot je ocenjena realizacija za leto 2021. Za leto 2023 pa so načrtovani v višini 13,4 milijarde evrov, kar je za 4,2 % manj kot v letu 2022. Primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je ocenjena 4,6 odstotka BDP v letu 2022 in 2,7 odstotka BDP v letu 2023. V računu finančnih terjatev in naložb so v predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2022 prejemki načrtovani v višini 27,1 milijona evrov in izdatki v višini 352,1 milijona evrov. V predlogu državnega proračuna za leto 2023 pa so prejemki načrtovani v višini 26,9 milijona evrov in izdatki v višini 248,2 milijona evrov. V računu financiranja so v predlogu sprememb proračuna države za leto 2022 načrtuje 2,26 milijarde evrov od plačil dolga. V predlogu proračuna države za leto 2023 pa 2,94 milijarde evrov odplačil dolga. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov računa finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga bo v letu 2022 potrebna zadolžitev v višini 5,05 milijard evrov in v letu 2023 v višini 4,68 milijarde evrov. To bi bilo na kratko z moje strani vse.

Hvala.

Hvala tudi vam. Želi besedo k istemu delu proračunskih dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje Ministrstvo za infrastrukturo, ker je z nami državni sekretar Blaž Košorok besedo?

Izvolite.

Hvala, predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani minister, kolegice in kolegi!

Predstavil vam bom predlog sprememb proračuna za leto 2022 in seveda predlog proračuna za leto 2023 našega ministrstva.

Pripravili smo predlog sprememb proračuna v višini 1,27 milijarde evrov in predlog proračuna za leto 2023 v višini 1,29 milijarde evrov. Proračun ministrstva tako predstavlja dobrih 9 % celotnega proračuna za leto 2022 in približno slabih 10 % za leto 23. Pri pripravi proračuna se je naše ministrstvo prednostno vključilo v vse zakonske obveznosti, ki jih imamo hkrati pa seveda zagotavljamo potrebna sredstva za nadaljevanje in pa dodatno krepitev vseh investicijskih vlaganj, s čimer bomo pomembno prispevali k delovanju in krepitvi gospodarstva ter uspešnem izhodu iz zaostrenih razmer, ki smo jim bili priča letu 2020 in 2021. V sami programski strukturi državnega proračuna je pri investicijskih odhodkih namreč skoraj polovica odhodkov namenjenih za promet, prometno infrastrukturo. Od tega gre glavnina za železniški in cestni promet ter infrastrukturo. Obsežnost, raznolikost investicijskega vlaganja se kaže tudi v številu projektov v načrtu razvojnih programov za leti 2020-2022 do leta 2025, kjer je razvidno, da skoraj tretjina vseh proračunskih projektov in na področju prometa oziroma točna številka je 793 projektov v vrednosti 805 milijonov, leto 2020-2022 ter 663 projektov v vrednosti 828,3 milijona evrov v letu 23. Svoje projekte naše ministrstvo financira iz različnih virov torej iz integralnih, evropskih in pa namenskih. Največji delež predstavljajo seveda integralna sredstva in to je nekje 56 % oziroma če to povem v milijonih evrov je to 714,8 milijonov evrov v letu 2022. Potem v letu 2023 je že več je 64 % v višini 837 in pol milijona evrov se pravi iz katerih v prvi vrsti lahko pokrivamo vse stroške gospodarskih javnih služb, tekočega vzdrževanja prometne infrastrukture, subvencije za javni avtobus in železniški promet, delovanje agencij s pristojnosti ministrstva in organov v sestavi ter financiranje programa zapiralnih del Rudnika Trbovlje Hrastnik. Po obsegu sledijo evropska sredstva torej nekje 23 % oziroma 294 milijonov v letu 2022 in potem slabih 15 % oziroma 191 milijonov v letu 23. Lahko rečem, da smo v fazi intenzivnega zaključevanja projektov evropske kohezijske politike in inštrumenta za povezovanje Evrope 2014-2020. Nadaljevala se bodo vsa dela na teh projektih, ki so sofinancirani v Svetu načrta za okrevanje in odpornost pričelo pa se bo tudi z izvajanjem projektov sofinanciranih iz sredstev EU finančne perspektive 2021-2027. Evropska sredstva so tako pomembna naložba v kratkoročno, kot tudi dolgoročno okrevanje, blaginjo, kjer je pa vedno bolj v ospredju skrb za okolje in pa vsi ti trajnostni ukrepi. Z evropskimi viri izvajamo pomembne investicije, tako na področju prometa, kot tudi na področju energije.

Če se omejim zdaj na področje prometa, je v ospredju, so vlaganja, kot že omenjeno, v železniško infrastrukturo, kjer je v teku pomemben investicijski cikel za nadgradnjo železniških prog, izgradnjo drugega tira Divača-Koper. Investicije v železniško infrastrukturo so seveda kompleksne, obsežne in pa dolgotrajne, a hkrati nujne za trajnostni napredek v času, ko je potreba po mobilnosti vedno večja. Seveda si vsi želimo spremembe naših potovalnih navad, ki se bodo morale tako ali drugače zgoditi, pri uvajanju vseh sprememb pa moramo seveda v Sloveniji prestavit v višjo prestavo, tako kot naši, lahko rečem, najboljši kolesarji. Zavedat se moramo, da imamo dva najboljša, prvi in tretji in mislim, da iz tu lahko, tako dobri, kot smo v kolesarstvu, lahko pomeni to neko izhodišče tudi za spreminjanje potovalnih navad naših najmlajših, od šolarjev, do dijakov, do študentov.

V Sloveniji predvsem v regijah, ki so bolj razpršeno poseljene, je zelo pogosta uporaba avtomobila oziroma ta nuja. Zato evropska sredstva namenjamo tudi investicijam v cestno infrastrukturo, kjer je med pomembnejšimi izgradnja tretje razvojne osi. Ceste in vsa ostala prometna infrastruktura mora biti odporna in prilagojena na podnebne in druge ekstremne naravne dogodke, pa seveda varna za uporabnike.

Na področju trajnostne rabe energije, z evropskimi sredstvi podpiramo okolju prijaznejše vire energije, pri čemer so ukrepi namenjeni tako spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, / nerazumljivo/ za ogrevanje, z lesno biomaso, kot tudi s spodbudo(?) za proizvodnjo električne energije, kjer je pa seveda v ospredju sončna energija. Pomembne so tako naložbe v spodbude za energetsko sanacijo oziroma prenovo nacionalnega javnega stavbnega fonda. Predvsem to, so te spodbude namenjene dvigu energetske učinkovitosti na lokalnem nivoju, kot seveda tudi na državnem, se pravi, da s ciljem(?) zmanjšamo emisije toplogrednih plinov.

Poleg integralnih in evropskih, so pomemben vir tudi namenska sredstva, s katerimi na(?) ministrstvu pretežno financiramo vlaganje v državno železniško infrastrukturo in državne ceste. Ministrstvo svoj razvoj izvaja v okviru dveh politik. To je politika 12 - to so viri energije in energetska učinkovitost in pa politika 13 – to je promet in pa prometna infrastruktura. Glavni cilji na prometu, pa na prometni infrastrukturi so predvsem povečanje varnosti, povečanje obsega kakovosti javnega potniškega cestnega in železniškega prometa, usklajeno delovanje celotnega transportnega sistema in pa vzpostavljanje(?) arhitekture inteligentnih transportnih sistemov. Pa da zagotovimo potrebne prometne infrastrukture za kopenski, pomorski in tudi zračni promet, ki sledi načelom trajnostnega in skladnega regionalnega razvoja.

Za vlaganja na področju železniškega prometa oziroma in infrastrukture, so predvsem v spremembi proračuna za naslednje leto, načrtovana sredstva v višini 522 in pol milijonov evrov in pa 566,4 milijone evrov v letu 2023. V okviru tega podprograma Investicijska dejavnost na železniški infrastrukturi so načrtovana sredstva tako za gradnjo, kot za nadgradnjo in modernizacijo slovenskega železniškega omrežja in zagotovitev pretočnosti železniškega potniškega in pa tovornega prometa. Seveda moramo pa tu ustrezno stanje doseči javne železniške infrastrukture.

Če izpostavim samo največje, da ne bom se zapletal v podrobnosti. Nadgradnja železniške proge Maribor – Šentilj, rekonstrukcija železniškega vozlišča Pragersko, nadgradnja železniških odsekov Ljubljana – Brezovica, Brezovica – Borovnica, gradnja druga tira Divača – Koper, daljinsko vodenje prometa na železniških progah, nadgradnja proge Ljubljana – Jesenice, nadgradnja železniške postaja Grosuplje in pa rekonstrukcija železniške postaje Domžale.

Za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest je v predlogu sprememb proračuna na voljo 309 in pol milijonov evrov in pa v letu 2023 325,6 milijona evrov. Direkcija za infrastrukturo upravlja s preko 800 kilometri glavnih in pa 5 tisoč 125 kilometri regionalnih cest in pa seveda kolesarskih poti. Proračunska sredstva se povečujejo skladno s šestletnim drsnim planom in tudi na račun uvrščanja novih projektov v letu 2021 oziroma z letom 2022 ter gradnje kolesarskih povezav iz t.i. dogovora za razvoj regij.

Pomembno področje je trajnostna mobilnost, kjer se izvaja predvsem financiranje sistem javnega železniškega in pa avtobusnega prometa. Za ta del je v letu namenjenih 204 milijone evrov, v letu 2023 pa 2016 milijonov evrov. Poleg navedenega poteka tudi EU financiranje projektov za razvoj t.i. urbane trajnostne mobilnosti v okviru dogovorov za razvoj regij in pa celostnih teritorialnih naložb, kjer se v veliki meri financira izgradnja in vzpostavitev mreže regionalnih kolesarskih povezav po Sloveniji in seveda vse ostale infrastrukture za pešce.

Pri razvoju avtocestnega omrežja je v letu 2022 namenjenih 42 milijonov evrov in v letu 2023 40,3 milijone evrov predvsem za financiranje odsekov na tretji razvojni osi sever-jug in odkup zemljišč in seveda umeščanje v prostor.

Na področju letalskega in pa pomorskega prometa imamo v letu 2022 predvidenih 13 milijonov in v letu 2023 13,2 milijona evrov. Največ izdatkov na pomorstvu je predvidenih za odkupe zemljišč v koprskem tovornem pristanišču, hidrografske meritve slovenskega morja. Na področju letalstva pa seveda nadaljnje obratovanje letališča Ivana Rusjana v Mariboru in pa pripravo državnih prostorskih načrtov na vseh treh mednarodnih letališčih, se pravi Ljubljana, Maribor in pa Portorož.

Zagotavljanje pogojev za zanesljivo, konkurenčno in okolju prijazno oskrbo uporabnikov z energijo in energetskimi storitvami se uvršča med najpomembnejše razvojne izzive sedanje družbe. Glavni cilji naše države na področju politike so seveda viri energije, energetska učinkovitost, in pa to pomeni predvsem, da povečamo strateško in pa obratovalno zanesljivost oskrbe z energetskimi storitvami, zagotavljamo konkurenčnost gospodarstva in razpoložljiva in dostopna energija mora biti seveda nam vsem na razpolago. Z uravnoteženim doseganjem zastavljenih ciljev bo omogočeno aktivno ravnanje z energijo, dolgoročni prehod Slovenije v nizko-ogljično družbo, k čemur vsi stremimo. Prednostna področja energetske politike so seveda učinkovita raba energije, izraba obnovljivih virov energije in pa razvoj pametnih aktivnih omrežij za distribucijo električne energije. Okvir delovanja zajema, se pravi, zasledovanje vseh ključnih ciljev nacionalne energetske politike, to pa je, da bo ta energija zanesljiva, trajnostna in pa konkurenčna oskrba z le-to. Na področju energije in energetske učinkovitosti je v letu 2022 na razpolago slabih 60 milijonov evrov in pa v letu 2023 48 milijonov evrov. Tako, da je v letu 2022 največ sredstev namenjeno za obnovljive vire energije, temu sledi učinkovita raba energije in pa seveda na koncu še to, kar nam je ostalo – zapiranje rudnika Trbovlje-Hrastnik.

Torej naše ministrstvo je za izvedbo svojih prioritetnih nalog in zakonskih zavez v prihodnjih dveh letih načrtovalo, bom rekel zgodovinsko najbolj obsežna sredstva. Gre za izrazito investicijsko naravnan proračun, ki bo pomembno prispeval k hitrejšemu okrevanju in rast in pa tudi trajnostnemu razvoju naše države.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam, državni sekretar.

Želi besedo k tistemu delu proračunskih dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje Ministrstva za okolje, kjer je z nami minister mag. Andrej Vizjak, besedo?

Izvolite, minister.

Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci.

Tudi na področju okolja in prostora gre pravzaprav za rekordni proračun glede na predhodne, saj imamo kar za 140 milijonov evrov večji proračun kot je bil sprejet za leto 2022, in sicer se nam povečuje iz 387 milijonov na 517 milijonov. In kar za 50 % več je proračun za leto 2023 glede na sprejeti proračun leta 2022. Zdaj, kako gre to po različnih področjih? In sicer jaz bom to razdelil na integralna sredstva, namenska sredstva - namenska sredstva so sredstva dveh skladov, tj. vodnega sklad a in podnebnega sklada - pa tudi potem evropska sredstva, ki jih delimo tudi na kohezijo, potem dogovor za razvoj regij in tudi načrt za okrevanje in odpornost.

Zdaj, kar se integralnih sredstev tiče, je povečanje za 17 in pol milijonov, pri čemer je največje povečanje subvencioniranje tržnih najemnin. Kot veste smo razbremenili občinske proračune tega in to sedaj prevzema država, potem je pa veliko povečanje za 5,6 milijonov tudi DDV za načrt za okrevanje in spornost, kajti pri teh projektih je tudi potrebno plačevati DDV, potem gre pa tudi za izvršbe inšpektorata 2 milijona evrov in pa poravnava z občino Bohinj. Moram reči, da so pretekli ministri kar ignorirali zakonodajo o Triglavskem narodnem parku in tudi obveznosti do lokalnih skupnosti in pravzaprav niso plačevali lokalnih skupnosti in to kar jim po zakonu gre. Bila je potem dogovorjena poravnava in iz te poravnave bo ministrstvo v treh letih vsako leto izplačalo dober milijon občin Bohinj.

Kar se tiče namenskih sredstev. Zdaj, najprej kar se tiče podnebnega sklada iz pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, moram reči, da iz podnebnega sklada se financirajo tudi projekti Ministrstva za infrastrukturo, še zlasti spodbujanje gradnje železnic, železniškega prometa, potem kolesarskih povezav, gradnje kolesarskih postajališč, no je pa tudi cela kopica okoljskih projektov. Največje povečanje je na področju sanacije naravnih nesreč, zlasti plazov in pa erozij rek kar za 20 milijonov več kot pa je s sprejetim proračunom za leto 2022, pa 15 milijonov več v letu 2023 kot je bilo doslej, tako, da si je ta vlada zadala pospešeno sanacijo plazov, če temu pridodamo še integralna sredstva, gre za nekajkrat več denarja za sanacijo plazov po terenu, mi, ko delamo te regijske obiske, vidimo, da je ogromno ne saniranih plazov iz preteklih let, kar greni delo in življenje po občinah in to želimo odpraviti. Podobno je tudi erozije na rekah, zato je za ta namen skupno kar precej več denarja iz podnebnega sklada. Potem je nova pomembna postavka urejanje problematike komunalnega blata, in sicer v okviru podnebnega sklada načrtujemo 6 milijonov v letu 2022 in 6 milijonov v letu 2023, sofinanciranje občinskih projektov mono sežigalnic komunalnega blata, kar je tudi eden izmed ukrepov kako rešiti srednjeročno ta problem, tako, da že iz tega je razvidno, da si želimo že v letu 2022 pa do konca leta 2023 dokončno rešiti ta problem. Mogoče, ko smo pri tem komunalnem blatu, ker je to relativno razgreta stvar, prednost ima pri reševanju tega problema pretvorba tega odpadka v kompozit oziroma v ponoven proizvod, ki se uporablja za razne predelave, ker pa vse ne moremo tam so pa delno predvidene tudi sežigalnice, kar so v bistvu občinski projekti in bo država to sofinancirala. Zelo pomembno povečanje je trajnostna gradnja z lesom, skoraj nič energetskih stavb, predvidevamo 11,5 milijonov več v letu 2023. Tudi povečanje, pomembno povečanje hidroelektrarne Mokrice kar se tiče infrastrukturnih ureditev oziroma vodne infrastrukture je predvideno 7 milijonov 22 in 10 milijonov v letu 2023. Potem je pa še pomemben projekt E-MOP, namreč v luči digitalizacije želimo vzpostaviti enotno bazo okoljskih podatkov na portalu e-mop, kjer bose lahko za sleherno parcelo v Republiki Sloveniji dobil vse podatke kar se tiče varstva pred poplavami, vodovarstvenih omejitev, naravovarstvenih omejitev in ostalih omejitev, tako, da se bo to orodje oziroma ta portal baza uradnih podatkov v veliko pomoč pri projektiranju, načrtovanju in tudi informacijah, ki potem služijo lahko tudi investicijam. Kar se tiče vodnega sklad gre za celo kopico novih projektov. Mogoče le nekaj od njih. Poplavna ureditev Sore Škofja Loka milijon 700, ureditev Savinje pod Laškim druga etapa, potem ureditev Hudega potoka Rečica ob Paki, poplavna varnost Drave območje Meže z Mislinjo, potem zapornica Ambrožev trg in Gruberjev kanal v Ljubljani, ureditev vodotoka Ligojščica v Horjulu, potem poplavno varnost Drave območje ptujske Drave, potem je še tudi sanacija, kar ni bilo v 2022 predvideno dokončna sanacija pregrade v / nerazumljivo/ s pripadajočimi objekti. Kar je pa najpomembnejše je, da namenjamo dodatnih 18 milijonov iz Sklada za vode za vzdrževanje vodotokov vsepovsod po Sloveniji. S tem ohranjamo to, kar sem napovedal, da bomo v tej Vladi najmanj 25 milijonov vsako leto namenjali za izvajanje gospodarske javne službe, vzdrževanje vodotokov, kajti ne vzdrževani vodotoki so pogosto razlog za poplave in škodo tako na kmetijskih površinah kot seveda tudi v objektih, kjer ljudje prebivajo. Tako, da si želimo to zamudo iz let, ki so za nami oziroma ki so za nami to zamudo nadoknaditi z intenzivnim financiranjem v te projekte. Potem bi se dotaknil še evropskih sredstev. Sedaj najprej bi se dotaknil - tukaj je povečanje za približno 65 milijonov evrov – načrta za okrevanje in odpornost. Tu že v decembru letošnjega leta načrtujemo razpise za manjše vodovode in kanalizacije, ki to se pravi kanalizacijske sistem po 2 tisoč populacijskih enot in pa vodovodne sistem pod 10 tisoč. Gre tudi za hidravlične izboljšave. Sredstev imamo seveda omejene na voljo, vendar želimo pokriti tisto, kar v preteklosti iz tega naslova ni bilo financirano in s tem omogočiti kakšnih 100 do 150 projektov po Republiki Sloveniji v ta namen. To ni tako malo. Želimo ta sredstva locirati v marcu prihodnje leto in potem porabiti najkasneje do leta 2026 kolikor je ta sredstva sklada zavoda možno uporabiti.

Sedaj, kar se tiče naprej kohezijskih projektov so pomembne spremembe. Jaz vam govorim sam o spremembah ne govorim tisto, kar je že itak predvideno. Povečanje na proti poplavna varnost Drave območje Meže z Mislinjo povečanje za dober milijon pa pol. Potem je novi projekt je poplavno varno zdravje Dravinja s / nerazumljivo/ 5 milijonov. Potem je 1,5 milijonov popravna ogroženost Kostanjevice na Krki. To bo verjetno Dušan zelo rad slišal Šiško. Potem je obnovitev habitatov ob Muri milijon 200. Potem je pa še kar nekaj projektov iz dogovora za razvoj regij. Namreč mi smo potrdili celo kopico projektov iz dogovora za razvoj regij in sicer 10 projektov oskrbe s pitno vodo in 18 projektov čiščenja odpadnih voda tako, da smo tukaj povečali sredstva iz 90 na 100 milijonov evrov. Sedaj lahko vam, potem tudi podrobno povem kateri so ti projekti oziroma vsaj naštejem, če bo koga zanimalo, vendar to občine dobro vedo.

Zaključil bi pa še eno pomembno novostjo oziroma spremembo. To je dokapitalizacija Stanovanjskega sklada Republike Slovenije z namenom gradnje oskrbovanih stanovanj v Trbovljah preko hčerinske družbe Spekter. Namreč to je tudi ena izmed potez kako se preoblikujejo nepremičnine rudnika Trbovlje – Hrastnik. In sicer je predvideno preoblikovanje te upravne stavbe rudnika v objekt varovanih stanovanj, zato v naslednjem letu dokapitaliziramo Stanovanjski sklad, ki bo dokapitaliziral hčerinsko družbo Spekter d. o. o., ki bo z investicijo izvedla in glede na naš regijski obisk in mojo seznanitev s tem projektom je lahko ta projekt v naslednjem letu tudi zaključen in bomo bogatejši za kar nekaj varovanih stanovanj v Trbovljah. Seveda mimo tega je v pristojnosti ministrstva tudi stanovanjska gradnja. Ta je doživela v zadnjem času relativno renesanso, saj je približno v zadnjih treh letih glede na petletno obdobje prej predvideno oziroma je že zgrajeno in v neposredni realizaciji 10-krat več najemnih stanovanj kot pa je bilo to v obdobju 2015-2019. Če gledamo samo obdobje 2020 do leta 2023 bo zgrajenih približno dobrih 3 tisoč 400 dodatnih najemnih stanovanj, kar je pomemben prispevek izvajanja resolucije Stanovanjskega programa Republike Slovenije oziroma strategije na tem področju, ki predvideva v 10 letnem obdobju 10 tisoč novih stanovanj.

Evo spoštovani. To je ta kratek uvod. Smo pa seveda z veseljem na razpolago za kakšna vprašanja.

Hvala, spoštovani minister, vam za ta uvodni del vašega ministrstva.

Spoštovane članice in člani, odpiram razpravo. Kolega mag. Andrej Rajh je prvi prijavljen.

Beseda je vaša.