Spoštovane kolegice in kolegi, članice in člani odbora, lepo pozdravljeni! Pozdravljam tudi vabljene in vse prisotne! Začenjam 43. nujno sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: mag. Branislav Rajić. Imamo pa tudi nekaj pooblastil, in sicer: iz kvote SMC je z nami Gregor Perič, Jože Lenart nadomešča Jerco Korče iz Poslanske skupine Liste Marjana Šarca, Dušan Šiško nadomešča Zmaga Jelinčiča Plemenitega iz kvote SNS in Boris Doblekar nadomešča Mojco Škrinjar iz kvote SDS.

S sklicem seje ste prejeli naslednji predlog dnevnega reda seje:

1. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022,

2. Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2023.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Odboru predlagam, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023, ki ju je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Dodatno je na e-klopi objavljeno tudi stališče Sindikata Glosa ob pripravi sprememb proračuna za leto 2022 in proračuna za leto 2023, pismo Društva Asociacija, v katerem ostro nasprotujejo znižanju proračuna za nevladni sektor v kulturi v letih 2022 in 2023.

K točkama dnevnega reda sem vabila: Ministrstvo za finance, Ministrstvo za kulturo, Vlado Republike Slovenije, Sindikat kulture in narave Slovenije Glosa in Društvo Asociacija.

Odbor za kulturo je za obravnavo predloga proračunov zainteresirano delovno telo, zato ju bo obravnaval na podlagi 157. člena Poslovnika Državnega zbora, in sicer v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje.

Uvodno besedo dajem predstavnici Ministrstva za finance, da nam… / oglašanje iz dvorane/ Aha, Lidija Divjak Mirnik, izvolite.

Hvala, predsedujoča, za besedo.

Lep pozdrav, spoštovani gospodje z Ministrstva za finance!

Predsednica, zanima me, ali minister namerava priti na to sejo ali se je opravičil, ker ga namreč ne vidim. Ne vidim niti njegove državne sekretarke. In me zanima, ali namerava priti sem. Ker če ne namerava priti sem, potem predlagam, da prekinemo to sejo, da pridejo.

Hvala lepa.

Ja, hvala za to vprašanje. Obvestila nisem prejela, niti opravičila. Tako predlagam, da ima prvi besedo predstavnik oziroma predstavnica Ministrstva za finance in to zaključimo, pa upajmo, da do takrat dobimo tudi predstavnike Ministrstva za kulturo.

Izvolite, beseda je vaša. Bo gospa Ana Žakelj, vodja Službe za proračun in finance, ali bo… No, prosim, da se za magnetogram predstavite. Hvala.

Dober dan in hvala za besedo. Moje ime je Kristijan Lovrak. S strani Ministrstva za finance bom kratko izpostavil nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga proračunov države za leti 2022 in 2023.

Predloga sprememb proračuna za leto 2022 in proračuna za leto 2023 sta pripravljena v specifičnih razmerah postopnega okrevanja gospodarstva in ob zavedanju prisotnosti epidemije covida-19 ter relativno velike negotovosti njenega nadaljnjega razvoja. Pri pripravi obeh predlogov je upoštevana določba na ravni EU o splošni odstopni klavzuli od fiskalnega pravila, ki zaradi izjemnih okoliščin, povezanih z epidemijo, velja tudi v letu 2022, predvsem zaradi spodbujanja okrevanja gospodarstva. Kot je razvidno iz makroekonomskih kazalcev, ki jih je pripravil Umar v svoji jesenski napovedi, lahko letos pričakujemo 6,1 odstotno rast BDP, ki se bo naslednje leto umirila na 4,7 %, leta 2023 pa bo znašala 3,3 %. Poleg omenjenega tudi drugi kazalniki kažejo izboljšanje trendov, tako na področjih mednarodne menjava, zaposlenosti, storitvenih dejavnosti kot tudi na področju zasebne potrošnje prebivalstva. Prihodki državnega proračuna za leto 2022 so predvideni v višini 11,5 milijarde evrov in bodo glede na načrtovane prihodke v sprejetem proračunu leta 2022 višji za 4,2 %. Za leto 2023 so prihodki predvideni v višini 11,8 milijarde in bodo za 3,3 % višji kot v letu 2022. Rast prihodkov se pričakuje predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna Evropske unije. Projekcije kažejo, da smo že z letošnjim letom presegli raven davčnih prihodkov iz leta 2019. Torej, pred epidemijo. Odhodki državnega proračuna za leto 2022 so predvideni v višini 13,9 milijarde evra, kar je za 7 % manj kot je ocenjena realizacija za leto 2021. Za leto 2023 pa so načrtovani v višini 13,4 milijarde, kar je za 4,2 % manj kot v letu 2022. Primanjkljaj državnega poračuna po denarnem toku je ocenjen na 4,6 % BDP, v letu 2022 pa na 2,7 % BDP v letu 2023. Pomemben segment obeh proračunov predstavljajo evropski viri. Ugotavljamo velike zamude pri črpanju kohezijskih sredstev, saj se načrtovano črpanje sredstev preteklih let, predvsem zaradi vpliva epidemije in slabšega črpanja v uvodnih letih, zamika v naslednji dve leti. Višje načrtovani prihodki so predvsem posledica evropskih pobud za obvladovanje epidemije, povečanje odpornosti in pospešitve okrevanja, ki se bo odvijalo v sklopu evropskega programa Next generation EU. V tem sklopu velja izpostaviti sredstva načrta za okrevanje in odpornost, za katera je v predlogih proračunov v letu 2022 predvideno 330,8 milijona evrov, v letu 2023 pa 453,7 milijona evra. Poudarimo, da ključno razvojno komponento predlaganih proračunov predstavljajo investicije, investicijski transferji, med katerimi velja izpostaviti investicije v slovensko zdravstvo, investicije namenjene cestnemu in železniškemu prometu ter infrastrukturi, investicije v protipoplavne ureditve, zagotavljanje poplavne varnosti, oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje voda ter druga vlaganja v vodni sektor. Investicije v vrtce in osnovne šole ter investicije v kulturi. V navedeni proračunski okvir so umeščene programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov, kakor jih tudi prikazujejo njihovi finančni načrti. Na koncu poudarjam, da bodo na seji matičnega odbora še posebej predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja proračunov za leti 2022 in 2023 ter pristop upravljanja javnih financ. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj pa dajem besedo še predstavnici Ministrstva za kulturo, da predstavi dele predlogov proračuna, ki se nanašata na Ministrstvo za kulturo. Gospa Ignacija Fridl Jarc, beseda je vaša.

Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo. Spoštovani poslanke, poslanci! Najprej globoko opravičilo, ker sem obtičala v prometu, za to zamudo.

Predstavljam predlog sprememb proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2022 in predlog proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2023.

Najprej predlog sprememb proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2022. S predlogom sprememb proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2022 se sredstva za kulturo glede na sprejeti proračun za leto 2022 v globalu povečuje za 8,4 milijona evrov in skupaj znašajo 238 milijonov evrov.: To predstavlja 3,7 % povečanje glede na sprejeti proračun za leto 2022. Delež proračuna Ministrstva za kulturo v državnem proračunu glede na prihodke državnega proračuna znaša 2.1 %. V okviru tega globala se integralna sredstva v predlogu sprememb proračuna za leto 2022 glede na sprejeti proračun za leto 2022, povečujejo za 5,9 milijona evrov in znašajo 225,1 milijona evrov, kar predstavlja 94,6 % celotnega proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2022. Evropska sredstva s slovensko udeležbo se glede na sprejeti proračun za leto 2022 povišujejo za 2,5 milijona evrov in znaša 12,7 milijona evrov, kar predstavlja 5,3 % celotnega proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2022. Pravice porabe sredstev na namenskih proračunskih postavkah se glede na sprejeti proračun za leto 2022 povišuje za 8 tisoč evrov in znaša 253 tisoč evrov, kar predstavlja 0,1 % celotnega proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2022. Dodatna integralna sredstva za leto 2022 v višini 2,2 milijona evrov smo v predlogu sprememb proračuna namenili pokritju stroškov dela zaposlenih pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna Ministrstva za kulturo, ki predstavljajo zakonsko obveznost katere višina izhaja iz veljavnih predpisov ter sklenjenih sporazumov s sindikati javnega sektorja. Sredstva v višini 1 milijon evrov namenjamo Evropski prestolnici kulture Gorica 2025, 1,5 milijona evrov pa plačilu DDV za načrt za okrevanje in odpornost. Povečujejo se tudi sredstva za programe za Avdiovizualne medije v višini 2 milijona evrov, za denarne spodbude za vlaganje v AV produkcijo za 500 tisoč, za izvajanje Zakona o medijih za 2013 tisoč evrov, za programe RTV za tujino za 20 tisoč evrov, dodatna sredstva v višini 50 tisoč evrov namenjamo programskim vsebinam in razvoju, tehnološke infrastrukture za senzorno ovirane ravno tolikšno povišanje 50 tisoč evrov za medijsko pismenost. Povišuje se sredstva za kulturne dejavnosti italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti v skupni višini 170 tisoč evrov, narodni in univerzitetni knjižnici namenjamo dodatnih 99 tisoč evrov. Promociji in razvoju slovenskega jezika namenjamo dodatnih 100 tisoč evrov, dodatnih 500 tisoč evrov pa izvajanju resolucije oziroma nacionalnega programa za jezikovno politiko. Sredstva za Prešernove nagrade se povišujejo za 84 tisoč evrov, pomoči za plačilo prispevkom verskim uslužbencem namenjamo dodatnih 255 tisoč evrov, štipendijam za potrebe kulturne dejavnosti dodatnih 51 tisoč evrov in republiškim priznavalninam dodatnih 60 tisoč evrov. Investicijam v javno kulturno infrastrukturo poleg sredstev, ki izhajajo iz Zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi, ki je za leto 2022 previden v višini 12,95 milijona evrov, pa se poleg teh sredstev torej investicijam dodaja še 61 tisoč evrov. Prav tako za leto 2022 je v proračunu za Ministrstvo za kulturo načrtovanih… A ha, pardon, se opravičujem, zdaj pa kohezijska politika. Del proračuna Ministrstva za kulturo predstavljajo tudi tako imenovane evropska sredstva oziroma sredstva evropske kohezijske politike. Le ta so namenjena zmanjšanju regionalnih in strukturnih razlik tako v državi članici kot med njimi. V programskem obdobju 2014 in 2020 je bilo Ministrstvo za kulturo do sedaj deležno skoraj 65,8 milijona evrov za naslednja prednostna področja, krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, izboljšan dostop do IKT ter njihove uporabe in kakovosti, izboljšanje konkurenčnosti MSP, podpora prehodu na nizko ogljično gospodarstvo v vseh sektorjih, varovanje in ohranjanju okolja ter spodbujanje energetske učinkovitosti, spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile, spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini. Vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje in krepitev institucionalne usposobljenosti in učinkovite javne uprave. Ukrepi iz omenjenih prednostnih področjih so financirani s sredstvi evropskega socialne ga sklada, evropskega sklada za regionalni razvoj in kohezijskega sklada. Od vseh dodeljenih sredstev MK jih 38 % prispeva ESS, 59 % ESRR in 3 % KS. Od vseh dodeljenih sredstev jih je z odločitvijo o podpori podprtih že več kot dve tretjini. Osnovo za načrtovanje projektov, ki se financirajo iz naslova kohezijske politike, v predlogih proračunov predstavlja INOP21.3 (?), to je izvedbeni načrt operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014-2020. Za leto 2022 je v proračunu za Ministrstvo za kulturo načrtovanih 12,67 milijona evrov kohezijskih sredstev, in sicer na projektu mreže centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, razvoj slovenščine v digitalnem okolju, celovita informacijska podpora procesov varstva nepremične kulturne dediščine, platforma centra za kreativno spodbujanje, kreativnih in kulturnih industrij, povezovanje turistične ponudbe s kulturnimi vsebinami ter razvoj in uveljavitev novih produktov na področju kulturnega turizma, to so blagovne znamke na področju knjige, povezovanje turistične ponudbe na področju knjige, to je drugi razpis, in potem Slovenija osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu, energetska sanacija objektov kulturne dediščine, podporno okolje za delovanje na področju kulture, večja socialna vključenost pripadnikov ranljivih družbenih skupin na področju kulture v okviru ESS, štipendije za specializirane poklice v kulturi ter tehnično podpora evropski socialni sklad.

In še predlog proračuna MK za leto 2023. S predlogom proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2023 se sredstva za kulturo glede na predlog sprememb proračuna za leto 2022 v globalu povečujejo za 6 milijonov evrov in tako skupaj znašajo rekordnih 244 milijonov evrov. To predstavlja 2,5 % zvišanje glede na predlog sprememb proračuna leto 2022, delež proračuna Ministrstva za kulturo v državnem proračunu glede na prihodke državnega proračuna pa ostaja 2,1 %, torej čez 2 %. V okviru tega globla se integralna sredstva v predlogu proračuna za leto 2023 glede na predlog sprememb proračuna za leto 2022 povečuje za 11,8 milijona evrov in znašajo 236,9 milijona evrov, kar predstavlja 97,1 % celotnega proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2023. Evropska sredstva s slovensko udeležbo se glede na predlog sprememb proračuna za leto 2022 zmanjšujejo za 6,8 milijona in znašajo 5,9 milijona evrov, kar predstavlja 2,4 % celotnega proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2023, seveda pa je pri tem trebe vedeti, da se med tem načrtuje nova kohezijska perspektiva. In ta višina še ni znana. Pravice porabe sredstev na namenskih proračunskih postavkah se glede na predlog sprememb proračuna za leto 2022 povečuje za 0,9 milijona evrov in znašajo 1,2 milijona evrov, kar predstavlja še 0,5 % celotnega proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2023. Dodatna integralna sredstva za leto 2023 v višini 2,2 milijona evra smo v predlogu proračuna namenili pokritju stroškov dela zaposlenih pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna Ministrstva za kulturo. Za projekt Evropska prestolnica kulture se namenja 2 milijona evrov. Plačilo DDV za načrt za okrevanje in odpornost pa 3,5 milijona evrov. Spomenikom se namenja dodatnih 3,2 milijona evrov, glasbenim programom in projektom dodatnih 357 tisoč evrov, intermedijski umetnosti programov in projektom dodatnih 91 tisoč evrov. Prav tako se dodatno sredstva namenjajo še verskim uslužbencem v višini 300 tisoč evrov, štipendijam za potrebe kulturne dejavnosti 50 tisoč evrov in republiškim priznavalninam dodatnih 60 tisoč evrov. V okviru kohezijskih sredstev pa je za leto 2023 v proračunu Ministrstva za kulturo načrtovanih 5,88 milijona evrov z lastno udeležbo, prav tako še iz kohezijskega oziroma programskega obdobja 2014-2020, s podobnimi vsebinami, kot so predvidene za leto 2022.

Če pogledamo še predlog proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2022 po programski klasifikaciji, lahko vidimo, da glavnino vseh proračunskih sredstev, to je 231,4 milijona evrov, predstavlja Politika 18, kultura in civilna družba, ki je razdeljena na štiri glavne programe: urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju kulture, ohranjanje kulturne dediščine, programi v kulturi in mediji, ti prejmejo največ, 152,9 milijona evrov, ter podpora nevladnim organizacijam in civilni družbi. Ministrstvo za kulturo gostuje še v Politiki 19, izobraževanje in šport, s sredstvi za štipendije v višini 1,3 milijona evrov, v Politiki 20, socialna varnost, s sredstvi za republiške priznavalnine v višini 1,1 milijona evrov, ter od leta 2019 dalje tudi v Politiki 03, zunanja politika in mednarodno razvojno sodelovanje, v višini 16 tisoč evrov, kjer gre še za določena sredstva za zaključek predsedovanja.

V okviru programa 1801, urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju kulture, se zagotavljajo sredstva za delovanje ožjega Ministrstva za kulturo, popularizacijo kulture, državne proslave, raziskovalne naloge, digitalizacijo in podobno. V okviru programa 1802, ohranjanje kulturne dediščine, se zagotavljajo sredstva za izvajanje javne službe s področja varstva kulturne dediščine, arhivske in knjižnične dejavnosti, sredstva za vzdrževanje, gospodarjenje, upravljanje kulturnih spomenikov, ki so v lasti RS, pa za obnovo, sanacijo in prezentacijo najpomembnejših in najbolj ogroženih kulturnih spomenikov, ki niso v lasti RS, odkupe kulturne dediščine, ukrepe in projekte s področja varstva kulturne dediščine, arhivske in knjižnične dejavnosti, pa tudi sredstva za delovanje in izvajanje javne službe arhivske dejavnosti Arhiva Republike Slovenije.

V okviru programa 1803, programi v kulturi in mediji, pa se zagotavljajo sredstva za projekte, ki so namenjeni podpori dejavnosti manjšinskih skupnosti, izvajanju javne službe na področju filmske in AV kulture, podpori medijskim projektom in spodbujanju filmske in AV kulture, mednarodnemu sodelovanju, založništvu, promociji in razvoju slovenskega jezika, nagradam na področju kulture, plačilu prispevkov za socialno varnost samozaposlenih, ljubiteljski kulturi, izvajanju javne službe na področju umetnosti ter spodbudi vrhunskih programov in projektov nevladnih organizacij in ustvarjalcev na področju kulture, prav tako so tu vključene tudi investicije v kulturi.

V okviru programa 1804 pa Ministrstvo za kulturo zagotavlja sredstva za pomoč za plačilo prispevkov verskim uslužbencem.

In še, kar zadeva financiranje posrednih uporabnikov proračuna v letu 2022. Ministrstvo za kulturo bo v letu 2022 na podlagi neposrednega poziva financiralo delovanje 75 javnih zavodov, od tega je 29 nacionalnih in 46 občinskih javnih zavodov, vključno s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu. Javni zavodi delujejo na področju premične dediščine, muzeji, arhivi, galerije, na področju nepremične dediščine, na področju uprizoritvenih in glasbenih umetnosti, posamezni javni zavodi pa so namenjeni širši dejavnosti, kot NUK, Cankarjev dom in drugi. Poleg tega bo ministrstvo financiralo dve javni agenciji, torej JAK in SFC, ter Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Za leto 2022 je v predlogu sprememb proračuna na proračunskih postavkah javnih zavodov za izvedbo: kulturnih programov v javnih zavodih na področju kulturne predvidenih 120 milijonov evrov, kar predstavlja 50 % celotnega proračuna. Od tega je za plače zaposlenih predvidenih 90,4 milijona evrov, kar predstavlja 38 % celotnega proračuna. Sredstva za splošne stroške delovanja in programske materialne stroške javnih zavodov so zagotovljena v okvirni višini 26,7 milijona evrov in se glede na leto 2021 povečujejo za 2,2 milijona evrov. Prav tako je za nakup opreme in investicijsko vzdrževanje zagotovljenih še dodatnih 2,2 milijona evrov. Za delovanje programske materialne stroške ter transfere končnim uporabnikom v javnih agencijah in javnem skladu na področju kulture je za leto 2022 načrtovanih 14,6 milijona evrov, kar je 7 % celotnega proračuna. Prav tako ima proračun še zakonske obveznosti socialna varnost za financiranje določenih obveznosti v zvezi s socialno varnostno je načrtovanih 14,1 milijon evrov, kar predstavlja 6,3 % integralnega proračuna. Od tega je 11 milijonov evrov predvidenih za plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih. Prav tako se tudi v letu 2022 uveljavlja zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi in sicer je v skladu z zakonom za leto 2022 predvidenih 12,95 milijona evrov. Za delovanje Ministrstva za kulturo z organi v sestavi, to so plače, materialni stroški in ostalo, je predvidenih 10,5 milijona evrov. Za financiranje preostalih nalog na področju kulture, pa je v integralnem delu proračuna v letu 2022 razpoložljivih 66,1 milijon evrov, kar predstavlja skoraj 30 % celotnega proračuna. Ta sredstva so predvidena za financiranje kulturnih programov in projektov na vseh področjih kulture, ki jih izvajajo predvsem društva, neprofitni zavodi, nevladne organizacije, samozaposleni na področju kulture, predvidena so za financiranje knjižnic, vzdrževanje, obnovo in opravljanje s spomenikov in javne kulturne infrastrukture, za Prešernove nagrade, kulturne programe manjšinski skupnosti, izvajanje zakona o FKD, nacionalnega programa za slovenski jezik, izvajanje Zakona o medijih, štipendije, rezidenčni centri in drugo.

Če pa bodo, toliko za enkrat, če bodo še dodatno vprašanja, pa bomo seveda s strokovnimi službami ustrezno odgovorili.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za to predstavitev. Želi besedo še kdo od vabljenih? Prosim, da se za magnetogram predstavite.

Lep pozdrav! Tadej Meserko iz Društva Asociacija. Mi smo veseli, da smo dobili povabilo na to sejo, ker po preučitvi predloga sprememb proračuna za leto 2022 in tudi leto in sprejetje proračuna za leto 2023, izgleda kot da se sredstva za ta jedrni del programov in projektov v kulturi, ki jih izvajajo nevladne organizacije, bistveno zmanjšuje, kar nas zelo skrbi.

Mogoče bi samo za začetek čisto kratko orisal neko situacijo v kateri se že leto pa pol nahajajo nevladne organizacije, češ za to, da boste razumeli kontekst v katerem se potem znajdejo nevladne organizacije, ko izvejo še za to dodatno informacijo. Namreč leto in pol že nimamo dialoških skupin za samozaposlene in nevladne organizacije v kulturi, čeprav je to bila praksa zadnjih, praktično 15. let in zato bile skupine, ki so vedno omogočale nek kontinuiran dialog med deležniki, nevladnimi organizacijami in samozaposlenimi in odločevalci. Približno eno leto nazaj se je zgodil poizkus izpraznitve stavbe na Metelkovi 6, ki je edina stavba v Sloveniji, ki jo Ministrstvo za kulturo namenja nevladnim organizacijam v kulturi. Nekako od lanskega poletja, pa vse do pomladi smo v asociaciji prejemali številne zgodbe samozaposlenih v kulturi, ki so jim na ministrstvu z različnimi kršitvami postopkov onemogočali pridobivati status samozaposlenega in pravico do plačila prispevkov. Glede tega se je izjasnil tudi varuh človekovih pravic, ki je ugotovil kar nekaj kršitev temeljnih pravnih načel. Ta odločitev je seveda javno dostopna. Eno leto nazaj je šlo v proceduro sprememba pravilnika o strokovnih komisijah. Ta pravilnik je bil sprejet po izjemno skrajšani proceduri v nasprotju z resolucijo o normativnem programu. Bil je sprejet proti stališču tega odbora za kulturo, ki je pač s sklepom glasovalo, da se pravilnik ne spremeni. Prav tako ja nacionalni svet za kulturo kot eno vrhovno posvetovalno telo oziroma del civilne družbe, kot ja zapisano tudi v ZUIK, dalo negativno mnenje k spremembi tega pravilnika. Vseeno se je pravilnik je bil sprejet, ker je pač to v proceduri ne gre skozi državni zbor, ampak enostavno pač ga potrdi vlada oziroma ministrstvo, ga podpiše minister. In to je bil pač temelj zato, da se je nadaljevala ta zgodba spreminjanja krajine v kateri delujejo nevladne organizacije, kar se je pokazalo že pri medijskem razpisu, kjer vemo, da v bistvu poleg številnih lokalnih radijskih programov so iz financiranja izpadle tudi pomembne nevladne organizacije, kot je na primer Radio Študent, ki je res ena temeljnih organizacij in je izjemnega pomena za nevladni sektor v kulturi.

Kar se tiče protikorona ukrepov in bi s tem zaključil ta nek oris, moramo priznati, da so nekateri vsekakor bili dobri, da so pomagali in so bili na mestu. Ampak zelo pogosto se je pa dogajalo, da ni bilo nobenega dialoga in da so nevladne organizacije spet iz ukrepov izpadle. Eden zelo lepih primerov so na primer bili boni za kulturo. Opozorili smo, da standardna klasifikacija dejavnosti, ki je bila postavljena v zakon izključuje številne nevladne organizacije. Kljub temu je zakon pač bil sprejet v tej obliki in pač do bonov sedaj številne nevladne organizacije in samozaposleni niso upravičeni. In še čisto zadnja stvar, najbolj aktualna, javljajo se nam številni starši samozaposleni v kulturi, ki v nasprotju z na primer zaposlenimi, jim ne pripada nadomestilo, če je njihov otrok v karanteni, ker je v bistvu popolna neenakopravnost pred zakonom za te posameznike. Ampak verjetno Ministrstvo za kulturo, ne vem, nima toliko vpliva na to. Vsekakor bi si pa želeli, da se glede tega angažirajo.

Kar se tiče pa aktualne situacije v kateri smo trenutno, nas v bistvu skrbi, da se na nek način že realizirajo predlogi zapisani v predlogu nacionalnega programa za kulturo. Ponavljam, da je to predlog, ki je prišel v javno obravnavo pred časom. V tem predlogu je zelo odklonilno mnenje zapisano do nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. Mogoče preberem čisto en kratek insert, in sicer je tako zapisano v predlogu: »Obe dejstvi, tako skoraj podvojitev števila samozaposlenih, ki so vpisani v razvid delujočih v kulturi kot štirikratno povečanje število nevladnih organizacij v javnem interesu na področju kulture kažeta na neselektivnost pri podeljevanju statusa na področju kulture. S takšno strategijo postavlja Ministrstvo za kulturo socialni korektiv, namesto da bi skrbelo in spodbujalo ustvarjalnost in podpirala kvalitetno umetniškega ustvarjanja.« Nerazumno je, da ministrstvo, ki pokriva neko področje je v bistvu presenečeno nad tem, da se to področje razvija, da si ljudje želijo v status, da si želijo delovati, da si želijo ustvarjati in ugotavlja, da je to problem. Pač na večini ostalih ministrstev, če se njihovo področje razvija to vidijo kot priložnost, kot zmožnost za nadaljnji razvoj in napredek področja, na Ministrstvu za kulturo se pa to v bistvu etiketira kot problem. In seveda da pridem sedaj do poante zakaj vse to izpostavljam, je pač v tem, da je v predlogu sprememb proračuna za 2022 v zelo globoko, ne bom rekel skritem, ampak v zelo globokem detajlu zabeleženo, da kljub temu, da se proračun povišuje in da se praktično skoraj vse postavke povišujejo, se postavka za nevladni sektor razpolavlja. To je postavka Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, ki jo boste našli v načrtu razvojnih programov in ki je bila za leto 2022 že sprejeta na 6 milijonov 400 tisoč, z rebalansom pa se zmanjšuje na 3 milijone 600 tisoč. Ne razumemo, kako se lahko taka erozija sredstev na tej postavki zgodi, ker še pred mesecem dni je Ministrstvo za kulturo objavilo razpis, programski razpis, ki je eden temeljnih razpisov za nevladne organizacije, in samo ta razpis, ki je na tej isti postavki, ima 3 milijone 800. Kar pomeni, da z rebalansom v bistvu niti tega razpisa naslednje leto ne bo možno v celoti realizirati, kaj šele potem še zraven razpis za večletne in enoletne projektne razpise, ki so tudi na tej isti postavki. To je zelo zaskrbljujoče.

Podobno se zgodi za leto 2023. Izpostavil bi, da se znižujeta še dve postavki, in sicer je to postavka za ljubiteljsko kulturo, ki jo najdete v posebnem delu proračuna, in se zmanjšuje za približno 700 tisoč evrov. To je seveda absolutno postavka, na kateri so deležne večinoma nevladne organizacije, resda bolj ljubiteljske, ampak med drugim pa tudi poklicne. In za približno enako vsoto se znižuje tudi postavka založništva, ki je prav tako pogosto namenjena tudi nevladnim organizacijam in samozaposlenim.

Na nek način - to lahko samo posredno komentiram – je pa opaziti tudi nekako ustavitev trenda rasti sredstev za samozaposlene v kulturi, kar v bistvu že nakazuje, kot da bi se ta namera v nacionalnem programu za kulturo že realizirala. Namreč, sredstva so se običajno zviševala po pol milijona, nekaj takega, letno na tej postavki, kar je predstavljalo nek naravni prirast števila samozaposlenih v kulturi. Zdaj se z rebalansom to povečuje samo za 84 tisoč evrov, kar lahko nakazuje, da se je ta namera ustavitve rasti samozaposlenih v kulturi že realizirala.

Kot rečeno, ob zvišanju proračuna za 8 milijonov, ob tem, da se zadolžujemo praktično za 2 milijardi, ob tem, da se na vseh postavkah v kulturi in tudi za javni sektor, kar absolutno pozdravljamo, sredstva zvišujejo, se nam zdi popolnoma neprimerno, da se za nevladne organizacije sredstva znižujejo praktično za polovico, kar je zares v neskladju tudi s strategijo razvoja nevladnih organizacij, ki je bila sprejeta pred par leti, pa tudi z vsemi nekimi splošnimi in posebnimi usmeritvami širšega evropskega prostora, v katerem živimo in kjer se nevladni sektor cel čas skuša okrepiti, ne pa destabilizirati.

Hvala.

Hvala.

Besedo ima naslednji vabljeni. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. (Denis Miklavčič, Sindikat Glosa.)

V Sindikatu Glosa smo proučili te proračunske listine 2022 in 2023 in smo ugotovili, da sta v velikem neskladju z osnutkom resolucije o nacionalnem programu za kulturo za obdobje 2021-2028. Kot smo namreč v slednji zasledili trditev o bistvenem, celo rekordnem povečanju proračuna za kulturo, smo iz proračunskih listin razbrali diametralno nasprotno. Predvsem je nerazumljivo in nesprejemljivo, da tako drastično znižujete sredstva nevladnikom v kulturi, pravzaprav se ne moremo znebiti občutka, da ima oblast odkrito težnjo po podržavljanju kulturnega sektorja. Zlasti nasprotujemo znižanju sredstev v letu 2022 pri proračunski postavki Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti s 6 milijonov 446 tisoč evrov na zgolj 3 milijone 633 tisoč evrov, kar pomeni več kot čezmerno prikrajšanje nevladnih organizacij. Te se namreč pretežno sofinancirajo prav iz tega naslova, njihovi umetnostni projekti in programi bodo zato ogroženi oziroma neuresničljivi.

Na nezmanjšani višini je treba vztrajati tudi v letu 2023. Namesto da bi nevladni sektor stabilizirali in normalizirali, počnete ravno obratno – proračunski listini ne sledita sodobnim trendom, ki stremijo tako h krepitvi nevladnega kot javnega sektorja v kulturi, ki pozivajo k njunemu sodelovanju in sobivanju. Še več, dobesedno rušite strategijo na tem področju in že vnaprej onemogočate korektno pripravo in izvedbo nacionalnega programa za kulturo. Že večkrat smo poudarili, da če se država namesto za javno dobro državotvorno odloči za razdiralno pot navzdol, to lahko povzroči zgolj uničenje vrednot in temeljev naše demokracije. Ostro nasprotujemo kulturni politiki, ki je v službi političnega diktata, ter zahtevamo trdno, večje vlaganje v kulturo na vseh ravneh. Da se vsak evro, vložen v kulturo in umetnost, desetkratno povrne, pa že dolgo ni več floskula, marveč preverljivo dejstvo v tujini in naj bo tako še naprej tudi doma.

Hvala lepa.